Povzetek rezultatov javnega posvetovanja Evropske komisije o večjezičnosti od14. septembra do 15. novembra 2007
Povzetek Ozadje Večja mobilnost znotraj meja Unije, migracijski tokovi iz tretjih držav in globalizacija so prinesli večje število jezikov v vsakdanje življenje državljanov in podjetij. Evropska komisija je zavezana k spodbujanju učenja jezikov in jezikovni raznolikosti v skladu z ustanovnimi načeli Evropske unije. Od 14. septembra do 15. novembra 2007 je izvajala javno posvetovanje, da bi zbrala mnenja in pričakovanja državljanov v zvezi z jezikovno politiko. Rezultati te raziskave, ki je del širšega posvetovalnega procesa, bodo podlaga za novo sporočilo Komisije, ki bo objavljeno konec leta 2008. Namen tega dokumenta bo obravnava vprašanja mesta in vloge jezikov v vedno bolj večjezični Evropi. Metodologija Vprašalnik je zajel šest različnih področij, ki so vsa tesno povezana z načini in obsegom rabe in promocije jezikov v EU, od jezikovne ponudbe prek socialnih, kulturnih in gospodarskih vidikov do delovanja institucij EU. Na šestnajst vprašanj raziskave se je odgovarjalo s prostimi komentarji ali pa z izbiro med vnaprej pripravljenimi odgovori. Nekatera vprašanja so bila mešanica obojega. Ta dokument predstavlja glavne ugotovitve posvetovanja. Statistične podatke je bilo možno zbrati za vsa zaprta vprašanja, odgovori na odprta vprašanja pa so bili temeljito analizirani in zbrani v skladu z aktualnimi temami, da bi se določili trendi in korelacije. Ti prosti komentarji so tudi omogočili vpogled v razloge za izbiro različnih možnosti s strani vprašancev. Udeležba Posvetovanje je bilo odprto vsem zainteresiranim stranem znotraj in zunaj meja Unije. Vseh prejetih končnih odgovorov je bilo 2 419, v vseh uradnih jezikih EU. Ozaveščanje o raziskavi je potekalo v obliki obvestil na različnih spletnih straneh portala Europa, navedb v tisku in javnih govorih ter kot neposredno obveščanje številnih posameznikov, organizacij in mrež, ki so predhodno izrazili svoje zanimanje za evropske politike. Ker se ni zbiralo informacij o tem, kje so udeleženci izvedeli za posvetovanje, je težko oceniti delež vprašancev, ki so bili „spontani“ obiskovalci portala Europa ali bralci evropskega tiska, v primerjavi z deležem tistih, s katerimi je bil stik vzpostavljen neposredno. Vendar se je treba zavedati, da so prispevki prišli od posameznikov in organizacij, ki se na splošno zanimajo za evropske politike ter posebej za mesto in vlogo, ki se ju pripisuje jezikom v EU. Kljub razmeroma velikemu številu udeležencev se rezultatov posvetovanja nikakor ne sme razlagati kot rezultatov javnomnenjske raziskave, ampak kot poglede državljanov, ki so se odločili vstopiti v dialog z Evropsko komisijo glede tega, kakšna naj bi bila Evropska unija v prihodnosti.
1
Izjemen odziv Za javna posvetovanja o evropskih politikah, pri katerih se v povprečju prejme med 200 in 500 odgovorov, pomeni 2 419 končnih prispevkov za raziskavo o večjezičnosti izjemno udeležbo. Izstopa tudi število posameznikov, ki prevladujejo med tistimi, ki so odgovarjali v imenu svojih organizacij. Nobena država EU, Efte ali država kandidatka ne manjka v obsežnem naboru držav, ki jih predstavljajo vprašanci; poleg tega je bilo veliko prispevkov poslanih z drugih celin. Posvetovanje je bilo na voljo v 22 uradnih jezikih EU, skupaj pa so udeleženci predstavljali 57 maternih jezikov, vključno s številnimi regionalnimi in manjšinskimi jeziki ter jeziki, ki se govorijo v državah zunaj EU. Visoka stopnja udeležbe s tako obsežnega geografskega območja in v glavnem od zasebnikov jasno kaže, da je način, na katerega se jeziki poučujejo, so obravnavani ali govorjeni v Evropi, tema, ki je še posebej pri srcu ljudem. Poleg tega pomemben delež vprašancev, katerih materni jezik ni eden od uradnih jezikov EU, dokazuje, da je večjezičnost današnje Evrope realnost, katere zapletenost daleč presega upravljanje 23 delovnih jezikov. Predstavlja okvir, ki terja odgovore na drugih ravneh, kot je čisto funkcionalna raven, zajema pa daleč širšo paleto jezikov, kot so tisti z uradnim statusom. Na kratko: kaj menijo vprašanci posvetovanja o jezikih? • Več kot 96 % vprašancev se strinja, da jezikovna raznolikost EU zahteva posebno pozornost evropskih politikov in da je znanje jezikov pomembno za njihovo vsakdanje in poklicno življenje. • Vprašanci so menja, da so najpomembnejši dejavniki uspešnega učenja jezikov zgodnje učenje in neposredno doživetje države ciljnega jezika. • Mnogi ljudje menijo, da je jezikovna raznolikost EU dobrina, ki jo je treba zaščititi, in jo želijo videti umeščeno v kontekst, ki presega gospodarske in funkcionalne vidike ter priznava identitete in kulture, posredovane z jeziki. • Zagovorniki pravice do obstoja regionalnih in manjšinskih jezikov menijo, da bi se glede teh jezikov dalo narediti več, zlasti v okviru izobraževanja in javnih služb, ter si želijo, da bi EU glede tega zavzela bolj zaščitniško vlogo. • Večina vprašancev bi želela, da bi mediji spodbujali medkulturni družbeni model, spoštovali jezikovno in kulturno identiteto ter se osredotočali na strpnost in ne na nasprotja. • Velika večina vprašancev je mnenja, da znanje lokalnega jezika olajša poslovanje s tujino ter da je v interesu podjetij, da vlagajo v razvoj znanja jezikov svojih zaposlenih. • Večina je mnenja, da morajo priseljenci ohraniti svoj jezik in vidijo njihovo jezikovno in kulturno identiteto kot nujen temelj za vključevanje v jezikovno in kulturno skupnost, ki se razlikujeta od njihovih. • Večina ljudi meni, da so stroški, povezani z delom v 23 uradnih jezikih, upravičeni oziroma bi se morali celo povečati.
2