EVROPSKA KOMISIJA
GD za zaposlovanje, socialne zadeve in enake možnosti Socialna zaščita in vključevanje v družbo Prosti pretok delavcev in usklajevanje programov socialnega varstva
PREHODNA UREDITEV ZA PROSTI PRETOK DELAVCEV IZ NOVIH DRŽAV ČLANIC PO ŠIRITVI EVROPSKE UNIJE 1. MAJA 2004 1. Uvod Prehodna ureditev, dogovorjena med 15 državami članicami in državami kandidatkami, je sedaj del pristopne pogodbe in ima velik pomen za osem novih članic, na katere se v prvi vrsti nanaša (Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Slovenija in Slovaška). Ta ureditev je kompleksna, vendar primerljiva s tisto, ki je bila dogovorjena ob pristopu Španije in Portugalske k Evropski uniji. Tedaj je prišlo do razprave v tehničnem odboru, da bi v vseh državah članicah zagotovili pravilno razumevanje prehodne ureditve in enako rabo. Komisija meni, da je pri tej širitvi še toliko bolj pomembno postopati na enak način. 2. Prehodna ureditev Osnovna struktura prehodne ureditve je naslednja: • stare države članice bodo 2 leti po pristopu uporabljale nacionalne ukrepe; stare države članice se lahko po širitvi odločijo za sprostitev dostopa do svojega trga dela pred iztekom 2-letnega obdobja po pristopu opravi Svet, na podlagi poročila Komisije, pregled delovanja prehodne ureditve stare države članice morajo tedaj uradno obvestiti Komisijo, ali bodo odpravile prehodno ureditev in uporabljale zakonodajo Skupnosti ali pa bodo uporabljale nacionalne ukrepe še nadaljnja 3 leta ponovni pregled, če ga zahteva katera izmed novih držav članic načelno naj bi v starih državah članicah 5 let po pristopu v celoti veljala zakonodaja Skupnosti v primeru resnih motenj na trgu dela (ali v primeru obstoja nevarnosti teh), lahko, po uradnem obvestilu Komisiji, uporabljajo nacionalne ukrepe še nadaljnji dve leti stare države članice, ki so odpravile prehodno ureditev, se lahko, v primeru resnih motenj na trgu dela (ali v primeru obstoja nevarnosti teh), sklicujejo na varnostno klavzulo in s tem uveljavijo omejitve
• •
• • •
•
•
dokler uporabljata prehodno ureditev na področju prostega gibanja delavcev, lahko Avstrija in Nemčija v določenih občutljivih sektorjih (npr. v gradbeništvu in čiščenju objektov ter opreme), v primeru resnih motenj ali v primeru obstoja nevarnosti teh, začasno omejujeta prost pretok storitev v teh sektorjih možnost obojestranskih omejitev v odnosu med novo in staro državo članico, ki do te nove države članice ohranja omejitve dokler neka stara država članica ohranja prehodno ureditev glede na neko novo državo članico, se lahko nova država članica, v primeru resnih motenj na trgu dela (ali v primeru obstoja nevarnosti teh), do katerega imajo dostop delavci iz druge nove države članice, sklicuje na varnostno klavzulo v odnosu druge na drugo v odnosu do Cipra in Malte prehodna ureditev ne velja, razen v zvezi z Malto, ki ima možnost sklicevanja na varnostno klavzulo (in s tem ponovne uvedbe omejitev) v primeru resnih motenj na svojem trgu dela (ali v primeru obstoja nevarnosti teh)
• •
•
Ta prehodna ureditev ne velja za tiste osebe iz novih držav članic, ki so bile na dan pristopa ali pozneje legalno zaposlene v stari državi članici in so imele dostop do trga dela te države članice za neprekinjeno obdobje 12 ali več mesecev. Imele bodo prost dostop do trga dela te države članice. Družinski člani delavca iz nove države članice, ki je imel za obdobje 12 ali več mesecev zakonit dostop do trga dela stare države članice, ki so imeli na dan pristopa skupaj z njim zakonito prebivališče na ozemlju države članice, bodo prav tako imeli dostop do trga dela te države članice. Če se družinski člani delavcu pridružijo po dnevu pristopa, bodo imeli dostop do trga dela potem, ko bodo imeli 18 mesecev prebivališče v tej državi ali od tretjega leta od dne pristopa, kar se zgodi prej. „Družinski člani“ v tem primeru pomeni zakonec delavca in njuni otroci do 21. leta starosti ali vzdrževane osebe. Glede pravic do prebivanja drugih skupin kot delavcev (turistov, študentov, upokojencev itd.) ni v veljavi nikakršna prehodna ureditev, tako glede določb Skupnosti o usklajevanju programa socialnega varstva kot tudi členov, različnih od členov 1-6 in 11 Uredbe 1612/68 o prostem gibanju delavcev. 3. Občutljiva vprašanja Čeprav se zdi osnovna struktura prehodne ureditve razmeroma razvidna, so razprave z nekaterimi državami članicami in izpraševanja državljanov omogočili Komisiji ugotoviti, katera področja so politično občutljiva, pravno nejasna ali sporna. Komisija meni, da bo prav na teh področjih mnenje tehničnega odbora najbolj koristilo pri zagotavljanju enotnega razreševanja problemov v vseh državah članicah. Dolžnost vseh držav članic je določila pristopne pogodbe uporabljati v skladu z zakonodajo Skupnosti. i) Prvi dve leti po pristopu Razumljivo je, da zakonodaje Skupnosti o prostem pretoku delavcev ni mogoče uporabljati v tem obdobju. Stara država članica lahko povsem sprosti dostop do 2
svojega trga dela, vendar mora biti to izvedeno na podlagi zakonodaje države. Tako bo moral delavec iz nove države članice, tudi v primeru, ko bi dve sosednji državi članici povsem odprli svoj trg dela, pri gibanju iz ene od teh držav članic v drugo še vedno izpolniti formalnosti, ki se zahtevajo v skladu z zakonodajo države. ii) Klavzula o zamrznitvi (člen 14) Če stara država članica med prehodnim obdobjem nadzoruje dostop do svojega trga dela na podlagi zakonodaje države, za državljane novih držav članic ne smejo veljati večje omejitve od tistih, ki se uporabljajo na dan podpisa pristopne pogodbe – 16. april 2003. To velja za dostop, ki ga omogoča zakonodaja države ali dvostranski sporazumi. iii) Delovna dovoljenja (člen 6) Če v stari državi članici na podlagi zakonodaje Skupnosti velja prosti pretok delavcev, lahko ta državljanom iz novih držav članic v največ sedemletnem obdobju od dne pristopa za namene spremljanja izdaja delovna dovoljenja. Vendar pa morajo biti ta delovna dovoljenja izdana avtomatično in ne kot predpogoj za dostop do trga dela. Avtomatična izdaja delovnih dovoljenj starim državam članicam omogoča voditi statistiko o številu delavcev iz novih držav članic, ki je lahko pomemben obvezni dokaz v primeru morebitnega poznejšega sklicevanja na zaščitno klavzulo. Sistema delovnih dovoljenj ni obvezno sprejemati. Države članice, ki bi to rade storile, morajo zagotoviti ustrezne upravne strukture in dokumentacijo, saj se sistem delovnih dovoljenj „za spremljanje“ morda ne bo povsem ujel z obstoječim sistemom delovnih dovoljenj ali sistemom dostopa do trga dela. iv) Varnostna klavzula (člen 7) Če stara država članica preneha uporabljati ukrepe zakonodaje države in preide na prosti pretok delavcev v skladu z zakonodajo Skupnosti, obstaja možnost ponovne uvedbe omejitev v primeru resnih motenj na trgu dela ali grožnje le-teh. Čeprav so bile te „varnostne klavzule“ del vsake pristopne pogodbe, se še nobena država članica ni sklicevala nanje. Zato Komisija nima nobenih tovrstnih praktičnih izkušenj. Razumljivo pa Komisija od države članice pričakuje prepričljiv dokaz o visoki stopnji motenj na trgu dela, ki bi upravičeval ponovno uvedbo omejitev na prosti pretok delavcev, ene od štirih temeljnih svoboščin, določenih s Pogodbo ES. Enako bi veljalo tudi za sklicevanje na varnostno klavzulo s strani nove države članice v odnosu do druge nove države članice (skladno s členom 11). v) Ponovna uvedba omejitev v prvih dveh letih? Če stara država članica v tem obdobju sprosti dostop do svojega trga dela na podlagi zakonodaje države, besedilo Pogodbe ne pove nič o tem, ali lahko v primeru resnih motenj na trgu dela uvede omejitve. Gotovo pa dostopa do svojega trga dela, zaradi klavzule o zamrznitvi, ne sme omejiti bolj kot je bil ta omejen ob podpisu Pogodbe vi) Ali lahko nova država članica uvede omejitve za delavce iz stare države članice? (Odstavek 10) Če stara država članica nadzoruje dostop delavcev iz novih držav članic do svojega trga dela na podlagi zakonodaje države ali dvostranskih sporazumov, potem lahko nova država članica uvede enake omejitve delavcem iz te stare države članice. Nova država članica se očitno lahko samo odzove na odločitev stare države članice, zaradi
3
česar je bistveno, da stare države članice obvestijo nove države članice in Komisijo o svojih namerah glede uporabe prehodne ureditve po datumu pristopa.
4