Br 12.qxp by pengxiang

VIEWS: 210 PAGES: 16

									                     OP[TINSKI VESNIK




 GODINA II • BROJ 12 • MART 2007                                     www.kiselavoda.gov.mk                            BESPLATEN PRIMEROK




                                                                      EDNA GODINA SO VAS
                                                                      Po dvananaeset izlezeni broevi, odgovorno mo`e da se definira deka op{tinskiot vesnik
                                                                      „Kisela Voda“ ja opravda Va{ata doverba. Niz rubrikite na svoite stranici, toj ne samo
                                                                      {to Ve izvestuva za aktivnostite na op{tinskata administracija i Sovetot, tuku, redovno
                                                                      educira, afirmira, informira i {to e najva`no komunicira so vas. Od nego, proizleguvaat
                                                                      niza inicijativi, predlozi, pofalbi i kritiki.
                                                                      Vo vreme koga decentralizacijata e vo poln ek i treba da se ponudi transparentnost, vo
                                                                      vreme koga gra|aninot treba da bide centralna li~nost, koga treba da bide pra{an kako saka
                                                                      da `ivee vo svojata Op{tina, od neophodno zna~ewe e da se inicira, pottikne i aktivira
                                                                      negovata informiranost. Tokmu lokalniot op{tinski vesnik „Kisela Voda“ vo izminatata
                                                                      godina, se nadevame deka pozitivno ja odigra ovaa uloga. Vie imavte pravo da znaete za urban-
                                                                      iot kriminal na „Fikom“, „Samarija“ i „Raba“, imavte pravo da znaete za zagaduvaweto od
                                                                      strana na cementarnica „Usje“ to~no i navremeno bevte informirani za site aktivnosti
                                                                      na Op{tinata. Po na{ata komunikacija so Vas, sega ve}e sme sigurni deka vesnikot „Kisela
                                                                      Voda“ nepolitiziraj}i na svoite stranici, izgradi imix na vesnik so gra|anski koncept.
                                                                      Prodol`uvame ponatamu zaedno so Vas, da napravime da bide privilegija da se `ivee vo
Dr`avniot sekretar vo Ministerstvoto za trud i socijalna politika,    op{tina Kisela Voda.
Du{ko Minovski ja poseti Op{tinata.                        Str. 5     So po~it, Od Redakcijata na lokalniot op{tinski vesnik #Kisela Voda#


   OBVINUVAWATA NA DR@AVNIOT                        Blagojka Filip~eva, rakovoditel na Sektorot
                                                       za obrazovanie na Op{tina Kisela Voda
   INSPEKTORAT SE NEVISTINITI
                                                       NEGUVAWE NA ONA [TO ZNA^I
        I TENDENCIOZNI
                                         Str. 2-3   TRADICIJA NA OVIE PROSTORI Str. 11
       Za da go prikrijat zagaduvaweto
                                                          INTERVJU: Sa{ko Kocev, akter
 DIREKTORITE VR[AT PRITISOK VRZ
      EKSPERTITE ZA „USJE“                          VO MAKEDONIJA IMA DOBRI AKTERI                              EKOLOGIJA
                                         Str. 4     OD KOI IMAM [TO DA „KUPAM“ Str. 13                                                         Str. 7
A K T U               E L N O


                          Zo{to na op{tinata Kisela Voda i se odzemeni ingerenciite vo delot na urbanizmot?



OBVINUVAWATA NA DR@AVNIOT INSPEKTORAT SE
      NEVISTINITI I TENDENCIOZNI
                                                                                                                                             meti Op{tinata argumentirano
                                    - Vladata na Republika Makedonija i Ministerstvoto za transport i                                        vo to~no opredelen rok dostavi
    Toni ^UPOSKI                                                                                                                             odgovori. Na zaedni~ki sostanok
                                    vrski ne se vinovni za odzemenite ingerencii na op{tinata Kisela Voda
                                                                                                                                             vo kancelarijata na gradona-
                                    vo delot na urbanizmot, tuku gre{kata e kaj Dr`avniot ispektorat za                                      ~alnikot, direktorkata na Dr-
     I, toa se slu~uva. Op{tina-
ta Kisela Voda od lokalna vlast     grade`ni{tvo i urbanizam, koj uspeal da im dostavi neto~ni i neargumen-                                  `avniot ispektorat be{e zapoz-
                                                                                                                                             nata so na{ite argumenti. Isti-
koja prva od op{tinite vo Make-     tirani podatoci, poso~uva gradona~alnikot Xorxe Arsov.
donija, ja zapo~na borbata pro-                                                                                                              te gi prifati, pa ottuka doa|a i
tiv urbaniot kriminal, deno-       tati vistinski ja otslikuvaat                                                                             iznenaduvaweto za vakvata nejzi-
vive se soo~uva so donesena od-    na{ata borba protiv urbaniot                                                                              na odluka. Zgora na toa Op{tina-
luka koja se temeli na neto~ni i   kriminal, istakna Arsov na pres                                                                           ta e osudena vrz baza na nekoj na-
neargumentirani obvinenija.        konferencijata.                                                                                           praven zapisnik od 14-ti ovoj me-
Op{tinata Kisela Voda koja vo                                                                                                                sec. Dosega takviot zapisnik, vo
izminatiot period napravi sojuz                                                                                                              na{ata Op{tina ne stignal, ako
so gra|anite vo borbata protiv         Gra|anite gi dobija                                                                                   ne od ne{to drugo barem da vidi-
urbaniot kriminal, sega stana         svoite stanovi kupeni                                                                                  me, za {to ni se odzemeni inge-
`rtva na istiot. So doneseno            so li~ni sredstva                                                                                    renciite. Interesno e deka na
re{enie. patem potkrepeno so
                                                                                                                                             istiot den toj fantomski zapis-
neto~ni podatoci od strana na           Pred novinarite bea pre-
Dr`avniot inspektorat za gra-                                                                                                                nik e potpi{an od direktorka-
                                   zentirani i postignatite rezul-
de`ni{tvo i urbanizam, prak-       tati od dvegodi{nata borba na                                                                             ta na Dr`avniot ispektorat, re-
ti~no op{tinata Kisela Voda        Op{tinata vo sreduvaweto na                                                                               sornoto Ministerstvo i veri-
nepravedno se egzekutira, ili      urbaniot haos. Javnosta be{e                                                                              fikuvan na Vladina sednica.
pak poto~no i se devalvira dose-   potsetena deka lokalnite vlasti                                                                           Toa e klasi~na egzekucija,- po-
ga{nata dvegodi{na rabota.         gi otkrija slu~aite Fikom, Raba                                                                           tencira{e Dragan Ristevski
Zo{to?                             i Samarija, se discipliniraa                                                                              rakovoditel na sektorot urbani-
     Po povod odzemaweto na                                                                                                                  zam vo op{tinata Kisela Voda.
                                   del od investitorite vo delot
nadle`nostite na op{tina Ki-
                                   na pla}awe komunalii, se vove-             Pres konferencija po povod odzemenite ingerencii.
sela Voda vo vrska so rabotite                                                                                                                Direktorkata gi prikriva
za gradewe i inspekciski nadzor    doa potvrdi za da se za{titat
                                   gra|anite od dvojni proda`bi na                                                                               ispektorite koi go
od treta, ~etvrta i petta kate-
gorija, utvrdeni so Zakonot za     stanovi, se urnaa nad 40-tina                                                                                 napravile haosot vo
gradewe, kako i raboti vo vrska    bespravno izgradeni objekti ...                                                                            op{tinata Kisela Voda, vo
so sproveduvaweto na urbanisti-         - Za periodot od septemvri                                                                            periodot od 2000 do 2005-ta
~ki raboti, utvrdeni so Zakonot    2006-ta do mart 2007-ma godina                                                                                      godina.
za prostorno i urbanisti~ko        Op{tinata za ime naplaten na-
planirawe, za period od tri me-    domest za ureduvawe na grade`no                                                                                Pred novinarite be{e po-
seci, gradona~alnikot Xorxe        zemji{te inkasira 86. 325. 000 de-                                                                        so~ena i nedoverbata kon Dr-
Arsov na pres konferencija gi      nari. Sekako, Op{tinata e zas-                                                                            `avniot ispektorat za urban-
informira{e mediumite deka         lu`na i za komunaliite koi is-                                                                            izam i grade`ni{tvo, koj vo mi-
op{tinata }e podnese `alba         tite investitori gi platile i vo                                                                          natoto ostavil r’{um vo Op{-
protiv ova re{enie do Komisi-      Grad Skopje. Zna~i onie inves-                                                                            tinata i definiran e ne samo od
jata na Vladata na Republika       titori koi predhodno odbivale
Makedonija za re{avawe na up-                                                                                                                novata lokalna vlast tuku i od
                                   da gi platat komunaliite, po                                                                              gra|anite kako glaven vinovnik
ravni raboti vo vtor stepen od
                                   na{ite uka`uvawa i rabotata na                                                                            za urbaniot haos {to so godini
oblasta na transportot, vrskite
                                   teren, na pove}eto be{e aktivi-                                                                           se sozdaval vo Op{tinata.
i `ivotnata sredina. Za gradona-
~alnikot Arsov, obvinuvawata       rana postapkata za urivawe, si                                                                                 - “Nekoi od sega vraboten-
od Dr`avniot inspektorat se ne-    gi platija komunaliite. So toa        Direktorkata na Dr`avniot inspektorat na Tribina organi-
                                                                                                                                             ite vo Inspektoratot prethod-
                                   i gra|anite si gi dobija svoite       zirana od nevladinata organizacija „Most“. Toga{ ima{e iden-
to~ni, nevistiniti i tendencio-                                          ti~ni stavovi so Op{tinata. [to se slu~i potoa?                     no rabotele vo toga{nata pod-
zni, a izve{tajot {to Dr`av-       domovi bidej}i vo noviot mo-
                                                                                                                                             ra~na edinica Kisela Voda, to-
niot inspektorat za grade`ni{-     ment namesto spornite dogovori
                                                                        stvo vo iznao|awe na zaedni~ki    rani podatoci,-zavr{i gradona-     ga{ samo pusto{ele niz Op{ti-
tvo mu go prezentiral na nad-      za zdru`eni sredstva {to pred-
                                                                        prifatlivi re{enija. Se pra-      ~alnikot Xorxe Arsov.              nata, gledale vozduh namesto da
le`noto Ministerstvo e poln so     hodno gi dobile od investito-
                                                                        {uvam, kade e na{ata gre{ka?                                         gledaat kako rastat objektite na
lagi i izmislici.                  rite, sega po dobivaweto na gra-
                                                                        Spasivme stotici semejstva, za             Egzekucija                „Fikom“, „Samarija“ i drugi.
     - Obrazlo`enieto re~isi       de`nite dozvoli, investitorite
kompletno e neargumentirano.                                            da na krajot Dr`avniot ispek-                                        Sega, ova {to go pravat od pozi-
                                   istite dogovori }e gi zamenat so                                            Novinarite bea zapoznati
Direktorkata o~igledno ne si ja                                         torat ne poso~i kako Op{tina                                         cija na inspektori vo Inspek-
                                   kupoproda`ni so {to gra|anite
znae rabotata i nema vrska od                                           koja ne se spravuva so urbaniot   i so sodr`inata na Re{enieto       toratot e poni`uva~ko. Tie koi
                                   mo`at da si izvadat posedovni
stru~nosta. Nie }e doka`eme de-                                         kriminal. @alosno. Sakam da ne    vo koe me|u drugoto, Dragan        go sozdale haosot sega treba da
                                   listovi. So drugi zborovi na
ka sme rabotele korektno, pa za-                                        sporedat so nekoja druga op{-     Ristevski rakovoditelot na sek-    izgledaat kako spasiteli. Ne
                                   gra|anite im pomognavme da sta-
toa i sum optimist deka `albata                                         tina koja postignala vakvi rez-   torot urbanizam i prostorno        znam samo kako }e postapat so
                                   nat gazdi-sopstvenici na svoite
}e bide prifatena. Op{tinata                                            ultati. Ottuka, Vladata na Re-    planirawe na Op{tinata, pojas-     onie 350 predmeti {to ni gi os-
                                   stanovi, kupeni so li~ni sredst-
Kisela Voda mo`ebi e edinstve-                                          publika Makedonija i Mini-        ni deka istoto e ispolneto so      tavija vo nasledstvo za re{ava-
                                   va. Moram da napomenam deka
nata vo Makedonija koja navisti-                                        sterstvoto za transport i vrski   nelogi~nosti i mnogu gre{ki.       we, a pritoa gi zavele kako divi
                                   dobrite rezultati {to gi pos-
na se spravuva so urbaniot krim-                                        ne se vinovni za odzemenite in-        - Vo Re{enieto pi{uva         gradbi za ru{ewe. Sega se prav-
inal. So dosega{nite aktivnos-     tignavme se delo i na samite gra-
                                                                        gerencii na op{tinata Kisela      deka Dr`avniot ispektorat iz-      daat deka vo vremeto koga gi
ti i prakti~no doka`avme deka      |ani koi intenzivno sorabotuvaa
                                                                        Voda vo delot na urbanizmot,      vr{il revizija na 26 predmeti.     registrirale nemale pari za
gi podr`uvame site zalo`bi na      so na{ite slu`bi vo otkrivawe-
                                                                        tuku gre{kata e kaj Dr`avniot     Toa ne e to~no. Ima 22 predmeti
Vladata na Republika Makedo-       to na divite gradbi, pronao|awe                                                                           ru{ewe. Zna~i li toa deka sega
                                                                        ispektorat koj uspeal da im       i 4 barawa za dopolnitelni obja-
nija vo spravuvaweto so urbana-    na vistinskite gazdi na objek-                                                                            koga istite se zgradi i patem vo
                                                                        dostavi neto~ni i neargumenti-    snuvawa. Za sekoj od ovie pred-
ta mafija. Postignatite rezul-     tite i vo delot na nivnoto u~e-                                                                           niv so godini `iveat semejstva,


2    www.kiselavoda.gov.mk                                                                                                 OP[TINSKI VESNIK            KISELA VODA
 A K         T U         E L N O

deka istite }e gi ru{at. Ova prak-        ta na op{tinata Kisela Voda. Do de-
ti~no zna~i deka “ubijcite se vra}aat     nes, ne go dobivme nejziniot odgovor.              Otkako Dr`avniot grade`en inspektorat gi odzede
na mestoto na zlostorot”. I, u{te ne-     Ottuka se pra{uvame zo{to gi {titi                          urbanisti~kite nadle`nosti
{to. Pred edna godina so dopis ja         lu|eto koi predhodno go napravile haos-
izvestivme direktorkata na Dr`av-
niot ispektorat da ni gi dostavi imi-
wata na ispektorite koi vo periodot
                                          ot vo op{tinata Kisela Voda? - poten-
                                          cira{e zamenik gradona~alnikot Miro-
                                          slav Tasevski inaku ~len na Sovetot na
                                                                                                     ZAMRE GRADEWETO
od 2000 do 2005-ta godina rabotele vo
podra~nata edinica na Ministerstvo-
to za transport i vrski, za teritorija-
                                          op{tinata.
                                                                                                         VO KISELA VODA
                                                                                     Slu`bite na Ministerstvoto za transport ne im gi primaat
                                                                                     dokumentite na gra|anite i ne prifakaat da ispratat inspek-
                                                                                     tori na teren
     @ALBA                                                                             Ana FILIPOVSKA
                                                                                                                    koi se obidele da zavr{at ra-
                                                                                                                    bota od oblasta na urbaniz-
                                                                                                                                                     vlasti, samoinicijativno
                                                                                                                                                     sobiraa pari za dolgot na
 NA 20 STRANICI                                                                          Op{tinata Kisela Vo-
                                                                                                                    mot vo ovie dve nedeli dovol-
                                                                                                                    no zboruvaat za urbanisti-
                                                                                                                                                     investitorot, samo da ne im
                                                                                                                                                     bidat urnati zgradite. No,
      Protiv Re{enieto br.02-                                                       da izminatite dve nedeli e      ~kiot haos {to momentalno        sega ne znaat komu treba da
 3034 od 14. 03. 2007-ma godina, do                                                 zatrupana so poplaki od gra-    vladee vo Kisela Voda.           gi predadat parite i dali
 Komisijata na Vladata na Repub-                                                    |anite, koi reagiraat deka            - Eden od sosedite na      Ministerstvoto }e im go
 lika Makedonija za re{avawe na                                                     odzemenite nadle`nosti od       pokrivot od zgradata po~na       uva`i dogovorot {to go
 upravni raboti vo vtor stepen                                                      oblasta na urbanizmot pre-      da go dograduva potpokriv-       imale so Op{tinata.
 od oblasta na transportot, vrs-                                                    dizvikaa haos i zastoj vo iz-   ot, bez da pobara soglasnost          I dodeka gra|anite lu-
 kite i `ivotnata sredina, op{-                                                     davaweto grade`ni dozvoli.      od nas, ostanatite stanari.      taat niz {alterite i op-
                                                                                         @itelite se `alat deka     Zatoa otidov da go prijavam      {tinskite baraki, Mini-
 tinata Kisela Voda preku grado-
                                                                                    slu`bite na Ministerstvo-       zatoa {to pravi divogradba.      sterstvoto za transport i
 na~alnikot Xorxe Arsov dosta-
                                                                                    to za transport i vrski, koi    Se somnevame deka gradi na       vrski tvrdi deka nema kakov
 vi `alba.
                                                                                    sega se zadol`eni za izdava-    divo, pa sakavme grade`nata      bilo zastoj vo urbanisti~ki-
      - Na 20 stranici argumenti-
                                                                                    we grade`ni dozvoli i za in-    inspekcija da dojde i da pro-    te raboti. Ottamu objasnu-
 rano, decidno i krajno profe-                                                      spekciski nadzor na gradbi-     veri na samoto mesto. Nor-       vaat deka nivni slu`bi,
 sionalno se izneseni faktite i                                                     te se u{te ne po~nale da ra-    malno, otidov vo op{tinata,      takanare~enata prinudna
 argumentite na Op{tinata Kise-                                                     botat. Poradi toa, ne im gi     no ottamu me prepratija kaj      uprava, gi prezela site pred-
 la Voda. Za sekoj predmet od poso~enite 22 vo doti~noto re{enie ima analiza        primaat dokumentite i ne        slu`biteod Ministerstvo-         meti vo dvete o{tini i oti
 i nepobitni argumenti od koi se gleda deka istoto re{enie e praveno nabrz-         prifakaat da ispratat ins-      to za transport oti sega tie     ve}e rabotat na teren.
 ina, nestru~no, neto~no i neargumentirano. Op{tinata Kisela Voda go                pektori na teren i gi pre-      se nadle`ni. Lu|eto od                Od Kisela Voda potvr-
 ob`ali Re{enieto so broj. 02-3034 od 14.03.2007 poradi: su{testveni povredi        pra}aat strankite kaj op{ti-    Ministerstvoto, pak, mi re-      duvaat deka vo poslednive
 na odredbite od upravnata postapka, poradi pogre{no i necelosno utvrdena           nskite vlasti.                  koa deka vo momentot ne mo-      dve nedeli se zatrupani so
 fakti~ka sostojba kako i za povredi na materijalnoto pravo. Interesno e de-             Poradi site ovie pri-      `at da pratat inspektori,        poplaki od gra|anite za ne-
 ka od poso~enite 22 predmeti vo Re{enieto, prakti~no samo dva se predmeti          ~ini, lu|eto {to sakaat da      bidej}i se u{te ne bile celo-    raboteweto na slu`bite na
 koi gi vodela novata lokalna vlast so novite ingerencii dobieni od decen-          gradat i dograduvaat objek-     sno ekipirani. [to da pra-       Ministerstvoto za trans-
 tralizacijata na vlasta. Ostanatite 20 se predmeti na porane{nata                  ti vo Kisela Voda se spre-      vime dodeka tie se ekipira-      port.
 podra~na edinica na Ministerstvoto za transport i vrski na op{tinata Ki-           ~eni vo namerite. Minis-        at? Zarem vo Kisela Voda tre-         - To~no e deka rabotata
 sela Voda, kade del od vrabotenite sega se ispektori vo Dr`avniot ispek-           terstvoto za transport i        ba da niknat divogradbi na       e paralizirana. Nie im ja
 torat, zavr{i Traj~e Jovanovski rakovoditel na pravniot sektor vo                  vrski pred dve nedeli im gi     sekoj ~ekor, a Ministerstvo-     predadovme celosnata doku-
 op{tinata Kisela Voda.                                                             odzede nadle`nostite od ob-     to ni{to da ne prezema - veli    mentacija i ne smeeme vo ar-
                                                                                    lasta na urbanizmot na op-      eden `itel na Kisela Voda.       hivata da primame urbanis-
                                                                                    {tinite Kisela Voda i Cen-            Problem imaat i onie       ti~ki predmeti od gra|ani-
                                                                                    tar, so obrazlo`enie deka       gra|ani koi planiraat da         te. No, za ovie dve nedeli ot-
                                                                                    ne gi sproveduvale prepo-       dograduvaat delovi od ku}i-      kako     ni     gi    odzedoa
                                                                                    rakite na Dr`avniot ins-        te ili od zgradite. Tie ras-     nadle`nostite ne e re{en
                                                                                    pektorat za grade`ni{tvo.       ka`uvaat deka slu`bite na        nitu eden predmet. Ne znam
                                                                                    Na toa op{tinata ostro rea-     Ministerstvoto za trans-         {to }e pravime slednite
                                                                                    gira{e, so obrazlo`enie de-     port si igraat ping-pong so      tri meseci ako se e vaka pa-
                                                                                    ka Dr`avniot inspektorat        niv i gi prepra}aat kaj op{-     ralizirano.       Dr`avniot
                                                                                    za grade`ni{tvo na nad-         tinskite vlasti bidej}i se       inspektorat za grade`-
                                                                                    le`noto ministerstvo mu         u{te ~ekale upatstvo od          ni{tvo dojde nepodgotven.
                                                                                    prezentira{e izve{taj poln      Ministerstvoto. Zagri`eni        Kako nivnite inspektori }e
                                                                                    so lagi i izmislici, poradi     se i gra|anite {to uplatile      gi re{avaat problemite
                                                                                    {to ministerot za transport     stanovi vo zgradi za koi         {to samite gi sozdadoa? Od
                                                                                    Mile Janakieski e doveden       investitorite ne platile         celava situacija najo{tete-
                                                                                    vo zabluda.                     komunalii. Nekoi od niv, vo      ni }e bidat gra|anite - velat
                                                                                         Primerite na gra|anite     dogovor so op{tinskite           op{tinskite vlasti.


                                                                                     „POKRSTI“ - DRA^EVSKA TRADICIJA                                       Izdava~:
                                                                                                                                                      Op{tina Kisela Voda
                                                                                          Vtoriot den od Veligden, vo Dra~evo e rezerviran                  Ureduva:
                                                                                     za tradicionalniot praznik - Pokrsti. Imeno so gen-               Redakciski kolegium
                                                                                     eracii nanazad, Dra~evci na ovoj den trgnuvaj}i od crk-        Glaven i odgovoren urednik
                                                                                     vata “Sv Spas”, vo kolona izoduvaat ~etiri mesta vo na-              Toni ^uposki
                                                                                     selbata kade ima krstovi. Preku manastirot Pelenice,            Kompjuterska obrabotka:
                                                                                     povorkata }e se upati kon visokiot devetmetarski krst              Makform-Skopje
                                                                                     izgraden na tradicionalnoto mesto Tri Kru{i, ~ij teren
                                                                                     sega e ukrasen so novoizgradeniot Kulturno-verski re-                   Pe~ati:
                                                                                                                                                            Evropa 92
                                                                                     kreativen centar. Ova e tradicija koja e prenesuvana od
                                                                                     koleno na koleno, pa Dra~evci i ovojpat o~ekuvaat man-                   Adresa:
                                                                                     ififestacijata da bide masovno odbele`ana.                          ul. Prvomajska bb
                                                                                                                                                         tel: (02)2785-411
                                                                                              Na 9-ti april (ponedelnik), po pristignuva-               faks: (02)2770-210
                                                                                     weto, na scenata na amfiteatarot na Kulturno versko         e-mail:contact@kiselavoda.gov.mk
                                                                                     rekreativniot centar “Tri Kru{i”, Ansablot “Kitka#
                                                                                                                                                    Rakopisite i fotografiite
                                                                                     od Dra~evo so po~etok vo 13 ~asot, vo ~est na praznikot              ne se vra}aat.
                                                                                     podgotvuva edno~asoven koncert.                I, V.


KISELA VODA               OP[TINSKI VESNIK                                                                                                     www.kiselavoda.gov.mk             3
 A K         T U        E L N O

                                                                                             ME\UNARODNA SORABOTKA

                                                                        GRADONA^ALNIKOT ARSOV DOMA]IN
                                                                       NA AMBASADOROT NA ROMANIJA STEFAN
                                                                            Op{tinata Kisela Voda gi prodol`uva       gi ima prevzemeno Op{tinata so procesot
                                                                       kontaktite so ambasadite vo Republika Ma-      na decentralizacijata, zaedno bea potenci-
                                                                       kedonija od aspekt na jakneweto na prijatel-   rani nekolku inicijativi. Imeno, be{e re-
                                                                       skite odnosi i nudewe na ekonomska i kul-      ~eno deka neophodno e da se napravi paralel-
                                                                       turna sorabotka. Deneska gostin na op{tina     na anketna lista me|u firmite {to egzisti-
                                                                       Kisela Voda i gradona~alnikot Xorxe Ar-        raat na teritorija na op{tina Kisela Voda
                                                                       sov be{e ambasadorot na Romanija vo Re-        i firmi od Romanija, vo delot na nivnata
                                                                       publika Makedonija Adrijan Stefan. Na so-      vzaemna sorabotka, iskustva i potrebi . Gra-
                                                                       stanokot na koj prisustvuvaa i pretstavni-     dona~alnikot Arsov i ambasadorot Stefan
                                                                       cite na partijata na Vlasite zastapeni vo      istaknaa deka vo idnina e potrebno, zaradi
                                                                       Sovetot na op{tinata, se definira dobrata      podobro zapoznavawe na firmite od Roma-
                                                                       sorabotka me|u dvete zemji. Me|u ostanato-     nija i firmite koi egzistiraat vo indus-
                                                                       to ambasadorot Stefan se interesira{e za       triskite delovi na op{tina Kisela Voda da
                                                                       procesot na decentralizacija na op{tinata      se iniciraat zaedni~ki sredbi, simpoziumi
                                                                       Kisela Voda potenciraj}i deka politi~kite      ili ekonomski forumi. Na krajot be{e po-
                                                                       odnosi me|u Makedonija i Romanija se odli~-    tencirano deka sorabotkata me|u op{tina-
                                                                       ni, no deka ekonomskata sorabotka e slaba.     ta Kisela Voda i Romanija, pokraj zaedni~-
                                                                       Dobivaj}i celosna slika od gradona~alnikot     kata akcija vo ekonomska sorabotka, vo id-
                                                                       Arsov za momentnata ekonomska sostojba na      nina }e se ostvaruva sorabotka na kulturen
                                                                       Op{tinata i ingerenciite {to vo momentov       i sportski plan.                    D. I.


    ZA DA GO PRIKRIJAT ZAGADUVAWETO



    DIREKTORITE VR[AT
       PRITISOK VRZ
        EKSPERTITE
         ZA „USJE“
      Rakovodstvoto na cemen-      nata rabota i zatoa nekoi od
tarnicata „Usje“ vr{i tivok pri-   niv po~nale verbalna raspravi-
tisok vrz ~lenovite na ekspert-    ja. Nekoi od ekspertite revol-
skiot tim zadol`en da ja ispita    tirani go napu{tile sosta-
rabotata na fabrikata i kolku      nokot.
taa ja zagaduva Kisela Voda,            - Nekoj treba{e da ne izve-
tvrdat ~lenovite na timot.         sti deka i direktorite sakaat
     Timot go so~inuvaat pro-      da prisustvuvaat, bidej}i ne se
fesori, pretstavnici na Minis-     ~lenovi na timot. Podocna raz-
terstvoto, na op{tinata Kisela     bravme deka Ministerstvoto gi
Voda i na cementarnicata. Eks-     pokanilo da dojdat. Sostanokot
pertskoto telo pred dva meseci     po~na vo deset ~asot utroto, a
go formira Ministerstvoto za       direktorite zaminaa duri vo 13
`ivotna sredina i prostorno        ~asot, po {to po~navme da rabo-
planirawe, so poseben akcent da    time. Takvoto odnesuvawe e ne-
se ispita rabotata na cementar-    prifatlivo.
nicata „Usje“.                          Timot dosega odr`al ~eti-
     Minatiot ~etvrtok na sos-     ri sostanoci, no bez konkretni
tanokot na timot, ekspertite se    rezultati. ~lenovite komenti-
izrevoltirale od prisustvoto       raat deka toa se dol`i na pri-
na direktorite na cementarni-      tisocite {to im se vr{at od
cata koi ne se ~lenovi na eks-     strana. Ekspertite dobija go-
pertskoto telo. Spored ka`u-       lem broj materijali koi vo sled-
vawata na ~lenovite na timot,      niot period treba da gi prou~at.
direktorite bile pokaneti od       Vo dokumentacijata se sodr`a-
strana na Ministerstvoto za        ni i podatocite od merewata na
`ivotna sredina i prostorno        koncentracijata na {tetnite
planirawe. Tie re~isi ~etiri       gasovi vo vozduhot, dobieni od
~asa gi ubeduvale ekspertite       mernite aparati na cementar-
deka „Usje“ ne e zagaduva~ i oti   nicata. Ekspertite pobarale
cementarnicata ispu{ta {tet-       Ministerstvoto da i dozvoli na
ni gasovi vo dozvlenite grani-     nekoja akreditirana laborato-
ci. Takviot na~in na odnesuva-     rija odnovo da gi izmeri ovie
we ~lenovite na timot go protol-   gasovi, za da se dobijat nezavis-
kuvale kako pritisok vrz niv-      ni rezultati.             A. F.


4     www.kiselavoda.gov.mk                                                                                OP[TINSKI VESNIK              KISELA VODA
 A K          T U         E L N O

                                                                              dnik 1#, „Kisela Voda MZ 70 ur-
                                                                                                                    Zavr{i vtoriot konkurs za ureduvawe na „zaboravenite“
                                                                              ban blok 2#, kako i tri za Dra~e-
                                                                                                                                    op{tinski lokacii
                                                                              vo, za zapadniot i za centralniot
                                                                              del od naselbata. So planot za cen-
                                                                              tralniot del na naselbata Dra~evo            ZA SANACIJA NA MOSTOT
                                                                              }e se predvidi lokacija za spome-
                                                                              nik na padnatite borci, a so dru-         NA MARKOVA REKA KONKURIRALE
                                                                              gite nema drasti~ni promeni od
                                                                              postoe~kata situacija. Planot za                 OSUM ARHITEKTI
                                                                              Rasadnik, pak, go opfa}a neizgra-
                                                                              deniot del od ova podra~je, kade        Specijalna komisija denovive }e izvr{i kone~en izbor na
                                                                              {to mesto za{titno zelenilo }e         najdobriot trud {to Op{tinata }e go nagradi so 60.000
                                                                              se predvidi sportsko-rekreativen
                                                                                                                                              denari
                                                                              centar, dodavaat od urbanisti~ki-           Na konkusrot za preobliku-        postari od 35 godini. Namerata
                                                                              ot sektor.                             vawe na mostot na Markova reka         na op{tinarite e da se animiraat
                                                                                    Se podgotvuvaat detalni ur-      vo Dra~evo konkurirale osum            i afirmiraat mladite arhitekti.
                                                                                                                     mladi arhitekti. Specijalna            Na prviot konkurs se bara{e
                                                                              banisti~ki planovi i za mesta {to
                                                                                                                     komisija denovive treba da go          idejno re{enie za izgradba na
                                                                              dosega ne bile opfateni so plans-
                                                                                                                     izvr{i kone~niot izbor na najdo-       spomenik na zaginatite branite-
                                                                              kata dokumentacija. Takvi se pla-      briot trud, za koj proektot            li, koj naskoro treba da se posta-
                                                                              novite za Pripor, Tri Kru{i, Pin-      Op{tinata }e go nara~a vo              vi vo parkot vo Dra~evo.
                                                                              tija - Dra~evo i drugi. Isto taka,     #Inpuma#. Avtorot na prvona-                Od Op{tinata dodavaat
 BRANITELITE NE SE ZABORAVENI                                                 i detalnite planovi postari od pet
                                                                              godini se revidiraat, za da se ut-
                                                                                                                     gradenoto re{enie spored koe }e
                                                                                                                     se izvr{i sanacijata }e dobie
                                                                                                                                                            deka naskoro pak }e se raspi{e
                                                                                                                                                            konkurs za arhitektonsko i hor-
      Tradicionalno treta godina      Minova-predsedatel na Unija na          vrdi dali tie odgovaraat na fak-       60.000 denari.                         tikulturno ureduvawe na prosto-
 po red Unijata na `eni na VMRO-      `eni M.K. Dra~evo. Tie vo ovaa          ti~kata sostojba na terenot.                So proektot, velat do Op{-        rot pred takanare~enata Crna
 DPMNE O.K. Kisela Voda orga-         prilika u{te edna{ im izrazija                Otkako eden plan }e se iz-       tinata, ne samo {to }e se obnovi       kula, sproti op{tinskite baraki.
 nizira poseta na spomenikot na       so~uvstvo na najbliskite na pad-        gotvi vo nacrt-verzija, toj odi na     `elezniot most, star pove}e dese-      Ovoj konkurs nema da bide ogra-
 branitelite vo naselbata Dra~evo     natite borci od konfliktot vo           javna anketa, na koja site zainte-     tici godini, tuku }e se izgradat i     ni~en, odnosno na nego }e mo`at
 kade polo`i sve`o cve}e i podari     2001-vata vetuvaj}i deka nivnite        resirani gra|ani davaat svoi za-       trotoari, nova ograda, a }e se po-     da konkuriraat site zainteresi-
 skromni podaroci na majkite, sop-    Teodor Stojanovski, Igor Koste-         bele{ki. Op{tinata re{ava koi          stavi i osvetlenie. Op{tinarite        rani, bez ogled na vozrasta. So
 rugite i decata na branitelite.      ski, Aleksandar Stoj~ev, Qubomir        zabele{ki da gi prifati, a koi da      se nadevaat deka grade`nite            idejno re{enie izbrano na kon-
 Me|u prisutnite gra|ani koi im       Akimovski i Boban Trpkov, nema da                                              aktivnosti }e po~nat do                kurs }e se ureduva i parkot kaj
                                                                              gi otfrli. Potoa, planot treba da
 oddadoa po~it na zaginatite bran-    bidat zaboraveni bidej}i zaginale                                              po~etokot na letoto, a pak mostot      osmoletkata „Nevena Georgieva-
                                                                              bide odobren od gradot i od Mini-
 iteli, polo`ija sve`o cve}e, a       za Makedonija. Isto taka sve`o                                                 svojot nov kone~en izgled }e go        Duwa”.
 voedno govorea Lepa [ekerova-        cve}e polo`ija i Zdru`enieto za         sterstvoto za transport i vrski,
                                                                              za na krajot za nego da rasprava i     dobie do krajot na godinava.                Za nagradenite trudovi,
 ~len na Sovetot na Op{tinata,        prodol`uvawe na tradicijata na                                                      Inaku, ova e vtor konkurs         izrabotkata na proektite i niv-
 Mirjana Jordanova-potpretsedatel     borcite i ostanatite prisatni           da go usvoi op{tinskiot Sovet.
                                                                                                                     {to go raspi{a Op{tinata za            nata izvedba na teren, parite gi
 na Unija na `eni na VMRO-            gra|ani.                                                                       ureduvawe odredeni lokacii, a na       obezbeduva Op{tinata od svojot
 DPMNE O.K. Kisela Voda,Venera                                 S. R.                                      S. T.      koj mo`ea da konkuriraat lica so       buxet.         S. J.
                                                                                                                     ograni~ena vozrast, odnosno ne
                                                                                    Naskoro po~nuva
    Sektor za Urbanizam               kuva Sovetot na Op{tinata da gi us-
                                      voi. Toa se planovite „Staklarni-            grade`nata sezona                objasnuvaat od Sektorot za urban-       vi i da se rekonstruiraat nekoi za-
                                      ca# i „Staklarnica - Pintija#. Kako                                           izam na Op{tina Kisela Voda.            pu{teni parkirali{ta, pred sî na
SE PODGOTVUVAAT                       {to poka`uva i samoto ime, so ovie
                                      planovi se opfa}a prostorot okolu
                                                                                  ULICITE I                               - Prvo ne{to {to mora da se
                                                                                                                    sprovede e da se zakrpat site udar-
                                                                                                                                                            ulicata #Mihail ^akov#, kako i da
                                                                                                                                                            se obnovat o{tetenite trotoari i
   20 DETALNI                         porane{nata fabrika za staklo, pa
                                      sî do po~etokot na naselbata Pin-
                                                                                IGRALI[TATA -                       ni dupki na op{tinskite ulici.
                                                                                                                    Vo zima soobra}ajnicite redovno
                                                                                                                                                            pe{a~ki pateki niz parkovite.
                                                                                                                                                                  Grade`nata sezona }e donese
 URBANISTI^KI                         tija. Vo ovoj del vo izminatiot pe-
                                      riod se izgradija mnogu industri-
                                                                                 PRIORITET                          se o{tetuvaat, pa zatoa naprolet
                                                                                                                    se sproveduva ackija za da se sani-
                                                                                                                                                            novi povolnosti i za najmladite,
                                                                                                                                                            so predvidenata rekonstrukcija na
    PLANOVI                           ski hali, magacini i sli~ni objek-
                                      ti, pa be{e potrebno tie da se vklo-
                                                                              So programata e predvide-             raat kolovozite. Paralelno so toa
                                                                                                                    }e se sproveduvaat proekti za iz-
                                                                                                                                                            pove}e detski i sportski igrali-
                                                                                                                                                            {ta. Treba da se izgradi novo igra-
  So niv vo Dra~evo }e se             pat vo urbanisti~kata dokumenta-        no da se dovr{i izgradbata            gradba na vodovodna mre`a i na fe-      li{te vo naselbata 11 Oktomvri -
    predvidi lokacija za              cija. Tokmu takva namena se dava na      na ulicata #Emil Zola#,              kalna kanalizacija, pred sî vo na-      zgradi, da se obnovi detskoto kat-
  spomenik na padnatite               prostorot so detalnite planovi - in-     da se napravi parking na             selbata Rasadnik - velat ottamu.        ~e na ulicata #Sava Kova~evi}#
borci, a vo Rasadnik sport-           dustrija i malo stopanstvo. Pritoa,       #Mihail ^akov# i da se                    Spored najavite, eden od pri-     vo Kisela Voda i da se rekonstrui-
                                      prete`no se zadr`uvaat postoe~ki-        rekonstruiraat nekolku               oritetite za po~etokot na sezonata      ra edno igrali{te vo Dra~evo. Pok-
  sko-rekreativen centar
                                      te objekti, no celiot poteg }e se ur-       detski igrali{ta                  e da se dovr{i izgradbata na ulicata    raj niv, kako i na drugite mesta vo
     Vkupno 20 detalni urbani-        banizira - naglasuvaat od Sektorot                                            #Emil Zola#, koja e vo po~etna faza.    parkovite, }e se postavuvaat novi
sti~ki planovi se podgotvuvaat vo     za urbanizam.                                Izgradba na novi ulici, vo-      Kako i drugite proekti za obnova na     klupi.
sektorot za urbanizam na Op{ti-             Ottamu dodavaat deka vo na-       dovodna i fekalna mre`a, uli~no       soobra}ajnici vo Op{tinata, i ovoj            - Site aktivnosti }e po~nat
na Kisela Voda. So niv, kako {to      crt faza se u{te pet detalni urba-      osvetluvawe i rekonstrukcija na       e seopfaten, zatoa {to vo sebe          odedna{ i }e se raboti organizi-
objasnuvaat od ovoj sektor, }e se     nisti~ki planovi, koi {to Sove-         sportski i detski igrali{ta - se-     sodr`i izgradba na kanalizacija,        rano. Nema da dademe prednost na
opfatat podra~ja vo pove}eto na-      tot treba da gi usvoi pred da odat na   to ova }e po~ne da se sproveduva      tamponirawe, asfaltirawe na             edna rabota, a na smetka na toa da
selbi na Op{tinata. Nekoi pla-        javna anketa.                           od sredinata na april, koga }e se     kolovozot, postavuvawe svetilki i       zapostavime druga. Na vreme }e gi
novi se vo zavr{na faza, drugi se           - Otkako Sovetot }e raspra-       otvori godine{nata grade`na se-       ureduvawe na trotoarite. Zaedno so      informirame gra|anite za toa {to
izraboteni kako nacrt-planovi, a      va za ovie planovi, tie }e bidat is-    zona. So programata za 2007 godina    gradot, pak, Op{tinata }e gi uredu-     kade }e se raboti i vo koj period -
treti sî u{te se podgotvuvaat.        taknati za gra|anite da mo`at da        to~no se utvrdeni site aktivnos-      va ulicite vo Rasadnik.                 dodavaat urbanistite vo Op{-
     - Dva detalni urbanisti~ki       gi vidat i da dadat zabele{ki za niv.   ti vo tekot na grade`nata sezona,           Se planira da se napravat no-     tinata.                      S. T.
plana se pri kraj i naskoro se o~e-   Stanuva zbor za planovite „Rasa-


APEL DO GRA\ANITE
Po~ituvani ~itateli, pred vas e dvanaesettiot broj od lokalniot vesnik #Kisela Voda#, namenet tokmu za vas, za va{ite probemi, za celokupno-
to `iveewe vo Op{tinata. Tokmu poradi toa ve povikuvame na sorabotka. Pi{uvajte ni, davajte ni predlozi i informirajte ne za site proble-
mi so koi se soo~uvate vo va{eto mesto na `iveewe. PRIJAVUVAJTE gi onie {to nelegalno gi prekopuvaat ulicite, PRIJAVUVAJTE gi nele-
galnite gradbi, PRIJAVUVAJTE gi nesovesnite gra|ani {to pravat deponii pred va{ite `iveali{ta vo Kancelarijata za informirawe (bara-
ka 9, soba br. 3). Prijavuvajte kriminal na telefonot 27 85 411. So vakviot na~i na sorabotka ne ste #kodo{i#, tuku naprotiv gra|ani koi se
gri`at za dobroto na svojata Op{tina, za svoe i za dobroto na svoite deca.
Zaedno da napravime DA SE BIDE PRIVILEGIJA DA SE @IVEE VO OP[TINA KISELA VODA.
                                                                                              Redakcija na vesnikot #Kisela Voda#


KISELA VODA                OP[TINSKI VESNIK                                                                                                                www.kiselavoda.gov.mk            5
I N           T E         R     V      J      U


    Du{ko Minovski, dr`aven sekretar vo
 Ministerstvoto za trud i socijalna politika




    VRABOTUVAWATA
       SE NA[A
     PRIMARNA CEL
Vo tekot na fevruari objaven e konkurs za nad 500
vrabotuvawa.- Vo tek e realizacijata na proektot
za poddr{ka na maliot semeen bizniz. Lu|eto {to
imaat preduslovi za formirawe na vakov biznis, so
ispolnuvawe na odredeni kriteriumi, }e dobijat od
Vladata po 2.500 evra.- Gra|anite treba da znaat
kade se tro{ele nivnite pari
                                      stvoto za trud i socijalna politi-       Arsov i Minovski - dogovorena sorabotka na pove}e poliwa
      Deka prvite operativci na       ka da se tretira kako edno od pous-
ministetstvata treba da se baraat     pe{nite ministerstva vo Vladata             Re{avaweto na problemot vra-        dina i akcionen plan za vrabotu-        holozi, psihijatri, defektolozi i
tokmu od strukata na soodvetnata      na Republika Makedonija.               botuvawe, predizvika mnogu pole-         vawe 2006-2008 godina. Na baza na       socijalni rabotnici, koi isklu-
administracija, poka`uva slu~ajot           Naizgled miren i nenametliv,     miki vo javnosta. Vie kako insti-        akcioniot plan se donese operati-       ~itelno }e rabotat programski za
so Du{ko Minovski, dr`aven sek-       no vo tekot na razgovorot vpe~atli-    tucija ja branite tezata deka so         ven plan za aktivni merki za vra-       resocijalizacija na site lica pri-
retar vo Ministerstvoto za trud i     vo e negovoto znaewe, bogato iskust-   dopolnuvaweto na Zakonot za rabot-       botuvawe na kategorii na lu|e koi       sutni vo dnevnite centri.
socijalna politika. Diplomirani-      vo i vladeewe so problematikata.       ni odnosi, nikoj pove}e nema da mo-      se nao|aat vo najgolem socijalen
ot socijalen rabotnik prakti~no             - Za izminative {est meseci      `e da manipulira so gra|anite.           rizik. Toa se decata bez roditeli,           Koi zakoni vo idniot period
celiot svoj raboten vek go minal na   uspeavme da gi locirame problemi-           - To~no. Edna{ mora da se stavi     samohranite roditeli, lu|eto so         }e bidat pretreseni?
problematikata za koja sega dava      te, da napravime programski sodr`i-    red na nezakonskite vrabotuvawa od       hendikep, lu|e korisnici na soci-            - Vo naredniot period mora da
idei, predlozi i nasoki koi pred      ni koi brzo se realiziraat, kako i     tipot dogovor na delo. Takvo ne{to       jalni penzii. Vo taa nasoka.            inicirame izmena na zakonskite
s¢ naiduvaat na ogromna poddr{ka      dolgotrajna strategija koja dosega     ne postoi vo Zakonot. Blagodarenie                                               regulativi vo pove}e sferi. Neop-
                                      nedostiga{e vo soodvetnoto minis-      na brzata intervencija na Minis-              Kade }e se vrabotuvaat ovie
me|u gra|anite, zo{to re{enijata                                                                                                                              hodno e da se izmenat nekoi su{tin-
                                      terstvo, veli Minovski i dodava:       terstvoto sega mo`eme da ka`eme          lica. Vo privatniot ili, pak, vo
se funkcionalni i zgora na toa br-                                                                                                                            ski zakoni so koi }e se napravat
                                            - Inaku, treba da istaknam de-   deka ova pojava e iskoreneta, a na il-   dr`avniot sektor?
zo se sproveduvaat. Minovski pr-                                                                                                                              reformite vo socijalnata za{tita.
                                      ka vo Ministetsvoto zateknavme         jadnici lu|e dogovorite za delo, niv-         - ]e se vrabotuvaat vo privat-
voto vrabotuvawe go imal vo Cen-                                                                                                                              Pred s¢ klu~ni se Zakonot za ra-
                                      haos, natalo`eni problemi i fi-        nite pretpostaveni bea prinudeni         niot sektor, so toa {to sekoe vra-
tarot za socijalni gri`i pominu-                                                                                                                              botni odnosi, Zakonot za volonter-
                                      nansiski transakcii koi se slu~u-      da im gi zamenat so dogovori za vra-     botuvawe }e bide poddr`ano i sub-
vaj}i i re{avaj}i pove}e katego-                                                                                                                              stvoto i Zakonot za penzisko i in-
                                      vale vo periodot od 2002 do 2006-ta    botuvawe, kade {to sekoj vraboten        vencionirano od strana na Vlada-
rii. Bil direktor na SOS Detsko                                                                                                                               validsko osiguruvawe.
                                      godina, za koi bezdrugo vo idnina      mora da bide i socijalno zgri`en.        ta na Republika Makedonija.
selo i aktiven u~esnik vo nevladi-
nata asocijacija ESE.                 }e mora da se pozanimava i nezavis-         I kaj nas najgolem problem                Dali izleze konkursot za pod-          Kakva sorabotka imate so
     Tokmu so seriozniot prsitap      na revizorska ku}a. Ednostavno gra-    pretstavuva{e sostojbata so nedos-       dr{ka na maliot semen biznis?           Op{tina Kisela Voda, so ogled na
kon rabotata i so re{avaweto na       |anite imaat pravo da ja znaat vis-    tigot na ~ove~ki resursi. Imeno,               - Vo tek e realizacijata na       procesot na decentralizacijata i
problemite, dr`avniot sekretar        tinata kako, zo{to i kade se tro{e-    vo site institucii na Minister-          proektot za poddr{ka na maliot          prenesuvaweto na ingerenciite od
Minovski pridonese Minister-          le nivnite pari.                       stvoto, dnevnite centri, javnite         semeen biznis. Lu|eto {to imaat         dr`avno na lokalno nivo?
                                                                             ustanovi, centrite za socijalna          preduslovi za formirawe na vakov
                                                                             rabota, istiot problem se re{a-                                                       - Ministerstvoto za trud i
                                                                                                                      biznis, so ispolnuvawe na odrede-       socijalna politika mora da ima
                                                                             val so vrabotuvawe na kadri so ne-       ni kriteriumi, }e dobijat od Vla-
                                                                             dozvolen oblik na vrabotuvawe -                                                  bezrezervna sorabotka so lokalna-

    SVEM IN@ENERING                                                          dogovor na delo. Moravme soodvet-
                                                                             no da reagirame i so brzo inici-
                                                                             raniot Zakon za rabotni odnosi
                                                                                                                      data po 2.500 evra. Spored progra-
                                                                                                                      mata na ovoj proekt 500 semejstva
                                                                                                                      }e go dobijat ovoj iznos {to bez-
                                                                                                                                                              ta vlast vo delot na realizacija na
                                                                                                                                                              proektite {to se od golema potre-
                                                                                                                                                              ba za gra|anite. So procesot na
                                                                                                                      drugo }e im pomogne da oformat

          Skopje                                                             kade {to sekoj vraboten mora da
                                                                             bide i socijalno zgri`en.
                                                                                                                      svoj semen biznis.
                                                                                                                           Vo sferata na socijalnata
                                                                                                                                                              decentralizacija odredeni inge-
                                                                                                                                                              rencii od Ministetrtsvoto pre-
                                                                                                                                                              zede lokalnata vlast. Op{tinite
                                                                                  Koga bi napravile kratok re-        za{tita prioritetno e otvorawe na       po~naa da se gri`at za gradinkite,
                        Izveduvame:                                          kapitular na va{iot profesionalen        novi dnevni centri. Istite se loci-     tie mo`at da otvoraat domovi za
                                                                             anga`man, {to bi odvoile od srabo-       rani vo pove}e op{tini i spored         stari i iznemo{teni lica, tuka
             - Osvetluvawe na ulici                                          tenoto vo izminative {est meseci?        mnogu mislewa se funkcionalni i         spa|aat i dnevnite centri za deca
                                                                                  - Prvata rabota {to ja napra-       od golema potreba za gra|anite.         bez roditeli, dnevni centri za li-
                                                                             vivme e konsolidiraweto na pot-
    - Osvetluvawe na sportski objekti                                        rebniot broj na lu|e. Od golema
                                                                                                                           - Vo sferata na socijalnata        ca so hendikep, {elter centri za
                                                                                                                      za{tita treba da se otvorat u{te        semejno nasilstvo. Sakam da ja nag-
                                                                             va`nost za pravilno funkcioni-                                                   lasam dobrata sorabotka {to ja
                     - Trafostanici                                          rawe na sekoja institucija e da se-
                                                                                                                      dva dnevni centra. Prviot treba da
                                                                                                                      se otvori vo Op{tina Centar i }e        imame so Op{tina Kisela Voda i
                                                                             lektira{ lu|e na soodvetno mesto,                                                gradona~alnikot Xorxe Arsov vo
                                                                                                                      gi opfa}a licata {to se zavisnici
                       - Dalekovodi                                          so soodvetno obrazovanie. Osobe-
                                                                                                                      od narkotici, dodeka vtoriot }e se      realizacijata na nekolku zaedni-
                                                                             no vakvata strategija dade dobri                                                 ~ki proekti {to gi po~navme.
                                                                                                                      otvori vo \or~e Petrov i }e gi tre-
                                                                             rezultati vo realizacijata na vla-                                               Prakti~no, na{ata sorabotka e
                                                                             dinata programa vo delot na nama-        tira decata bezdomnici {to sega gi
            ul. Ivo Lola Ribar br, 44-1/2                                                                             sre}avame re~isi na sekoja raskrs-      dokaz pove}e kako treba da se so-
                                                                             luvaweto na siroma{tijata preku                                                  rabotuva, s¢ so cel da se zadovolu-
                 tel/faks: 02 31-31-295                                      vrabotuvaweto. Za taa cel e done-        nica niz gradot. Dvata centra }e
                                                                                                                                                              vaat potrebite na gra|anite.
          e-mail: svem_inzenering@yahoo.com                                  sena vladina strategija za vrabo-        raspolagaat so soodvetna lekarska
                                                                             tuvawe vo periodot 2006-2010 go-         ekipa vo ~ij sostav }e se najdat psi-
                                                                                                                                                                                     T. ^.


6     www.kiselavoda.gov.mk                                                                                                              OP[TINSKI VESNIK               KISELA VODA
E K O L O G I J A




                                   ODBELE@AN DENOT
                                     NA PROLETTA
                                       Po povod 21 mart denot na proletta koj ve}e
                                 preo|a vo den na ekologijata op{tinata Kisela Voda
                                 vo sorabotka so osnovnite u~ili{ta i gradinkite
                                 koi se na nejzinata teritorija posadija pove}e sadni-
                                 ci i cve}iwa vo dvorovite na obrazovnite institu-
                                 cii. Isto taka. vo site u~ili{ta i gradinki se odr-
                                 `aa prigodni programi i ekolo{ki ~asovi. Pokro-
                                 vitel na manifestaciite be{e gradona~alnikot Xor-
                                 xe Arsov, a istite se realiziraa so proekt defini-
                                 ran od rakovoditelot na Sektorot za obrazovanie
                                 Blagojka Filip~eva. Vrabotenite vo lokalnata vlast
                                 gi posetija site gradinki i u~ili{ta i zaedno so u~e-
                                 nicite gi oplemenija dvorovite. Vo ovaa prilika na
                                 decata od gradinkite i u~enicite od osnovnite u~i-
                                 li{ta im bea vra~eni pofalnici za nivnite litera-
                                 turni i likovni tvorbi na tema ekologija.




KISELA VODA   OP[TINSKI VESNIK                                                           www.kiselavoda.gov.mk   7
       HRISTOVOTO VOSKRESENIE -PO
                                                                                Pro~ka. Postot preku otka`uva-
                                                                                weto od hrana i od drugite isku{e-          PO^ITUVANI SOGRA\ANI!
                                                                                nija treba da ~ovekot da mu gi dob-
                                                                                li`i stradawata {to gi imal Isus                  Vi go ~estitam golemiot hristijanski
                                                                                Hristos. Po izdr`uvaweto na pos-            praznik - Denot na Hristovoto voskresenie,
                                                                                tot vernikot na Veligden se pri-
                                                                                ~estvuva vo crkva so nafora koja go
                                                                                                                            praznikot nad praznicite - Veligden.
                                                                                simbolizira Hristovoto telo i so                  Na ovoj Golem den posakuvam da vi se is-
                                                                                crveno vino koe e prikaz na Hristo-         polnat site `elbi, vi posakuvam mnogu zdrav-
                                                                                vata krv. Hristovoto voskresenie
                                                                                dava smisla na hristijanskata
                                                                                                                            je, sre}a i uspeh vo `ivotot. Veligdenskata
                                                                                religija kade dobroto go pobeduva           svetlina neka gi osvetli va{ite domovi, va-
                                                                                zloto i uka`uva na besmrtnosta na           {ite rabotni prostorii, va{ite `ivoti.
                                                                                du{ata. Na Veligden sekoj vernik
                                                                                mo`e da da se oslobodi od svoite
                                                                                grevovi oti Isus e `rtvata so koja
                                                                                se iskupeni site ~ovekovi grevovi.
                                                                                                                                     Hristos Voskrese!
                                                                                      Veligden e centarot na mnogu
                                                                                praznici vo hristijanskata religi-                                    Gradona~alnik
                                                                                ja pa vo zavisnost od datumot na                                      na Op{tina Kisela Voda
                                                                                Veligden se odreduva i datumot na
                                                                                site t.n. podvi`ni praznici koi se                                    Xorxe Arsov,
                                                                                slavat pred i po Veligden.
                                                                                                                        }i da mu objasni, ili da po~ne dijalog          Veligdenskite jajca se vapsaat na
                                                                                    CRVENOTO JAJCE                      okolu hristijanstvoto, Hristovata         Veliki ~etvrtok. Ovoj ~in se izveduva
                                                                                  PRETSTAVUVA IZVOR                     vera i Hristovoto voskresenie.            rano nautro pred izgrejsonce oti se ve-
                                                                                     NA @IVOTOT                               I vistina taa uspeala seto toa      ruva deka ako toa se napravi podocna,
                                                                                                                        mnogu ednostavno i prirodno da mu         jajcata }e se rasipat i so toa }e ja izgu-
                                                                                                                        go prenese na imperatorot, da mu go       bat magiskata mo}. Doma}inkata pred
                                                                                     Vo veligdenskite obi~ai i ve-
                                                                                                                        pretstavi kako svedok, kako direk-        da po~ne da gi vapca jajcata mora da bide
                                                                                ruvawa zna~ajno mesto imaat cr-
                                                                                                                        ten u~esnik vo nastanite {to bile         sita, vo sprotivno vo tekot na celata
                                                                                venite veligdenski jajca. Kaj site
                                                                                                                        povrzani so `ivotot na Isus Hris-         godina }e bide nesre}na ili bolna.
                                                                                narodi jajceto pretstavuva izvor
                                                                                                                        tos. Kako rezultat na seto ova,                 Vo bogatata tradicija na na{i-
                                                                                na `ivotot. Veligdenskite jajca se
                                                                                                                        podocna imperatorot go kaznil Pi-         ot narod postojat pove}e obi~ai i ve-
                                                                                vapcuvaat so crvena boja za koja se
                                                                                                                        lat, eden od rimskite namesnici vo        ruvawa povrzani so Veligden. Mnogu
                                                                                smeta deka ja simbolizira Hristo-
                                                                                                                        Judeja, tokmu kako odgovor na ona         od obredite {to se izveduvaat vo ~est
                                                                                vata krv {to be{e proleana za spa-
                                                                                                                        {to mu bilo propovedano od Sveta          na Hristovoto voskresenie vodat po-
                                                                                senie na lu|eto. No, i inaku crvena-
                                                                                                                        Marija Magdalena.                         teklo od postaro vreme. Praznuvawe-
                                                                                ta boja e boja na radosta, na opti-
                                                                                                                              Crvenoto jajce ima golema sim-      to po~nuva vo denovite {to mu pret-
                                                                                mizmot i na `ivotot voop{to.
                                                                                                                        bolika vo hristijanstvoto. Jajceto        hodat na Veligden, osobeno na Veli-
                                                                                Zatoa, crvenoto Veligdensko jajce
                                                                                                                        ima trkalezna forma, kako {to e i         kata, ili kaj narodot poznata kako
                                                                                pretstavuva znak {to go koristele
                                                                                                                        Zemjata, {to zna~i deka Gospod Isus       Strastna nedela. Vo tekot na Strasna-
                                                                                hristijanite od ranoto hristijan-
                                                                                                                        Hristos do{ol na Zemjata, propove-        ta nedela se izvr{uvaat site podgo-
                                                                                stvo vo crkovnata tradicija.
                                                                                                                        dal na Zemjata i voskresnal ovde za       tovki za praznikot. Spored starata
                                                                                     Prva {to go upotrebila crve-
                                                                                                                        da gi spasi site lu|e.                    makedonska tradicija vo tekot na ovaa
                                                                                noto veligdensko jajce zaedno so poz-
                                                                                                                              Ako se zeme vo celina, osnovna      nedela vo ~est na Hrista ne se peat
                                                                                dravot „Hristos voskrese“ bila Ma-
                                                                                                                        misija na jajceto e da donese nov `i-     nikakvi drugi pesni osven crkovni.
     Katerina PANOVA                    finirano vo 526 godina koga e odre-     rija Magdalena, edna od `enite koja
                                                                                                                        vot. Kako {to pileto izleguva samo-       Se smetalo deka onoj {to umrel vo
                                        deno deka e sekoga{ po proletnata       {to prva doznala deka Hristos vos-
     - ILIEVSKA                                                                                                         stojno, bez ni~ija pomo{ od lu{pata       tekot na Strastnata nedela ili na den
                                        ramnodenica vo prvata nedela po         kresnal od grobot, prvata {to im
                                                                                                                        na jajceto, taka i Hristos sam izle-      Veligden, bil mnogu praveden ~ovek.
                                        polnata mese~ina no ne smee da se so-   soop{tila na apostolite deka Hris-
                                                                                                                        gol od grobot so svoeto voskresenie.
     Hristovoto voskresenie Velig-      vpadne so evrejskiot praznik Pasha,     tos e voskresnat. Koga potoa, taa
                                        nitu da bide pred nego i sekoga{ se     oti{la da go propoveda Hristovo-
                                                                                                                              Kaj na{iot narod se pozdravuva           VELIKI VTORNIK
den e najgolemiot hristijanski                                                                                          so „Hristos voskrese“, a se otpozdravu-
praznik koj se slavi od 2-ot vek. Ve-   praznuva vo nedela.                     to voznesenie, evangelieto vo Rim,
                                                                                                                        va so „Vaistina voskrese“. Onoj {to             Kaj na{iot narod sekoj den vo
ligden e praznik koj ne e povrzan so         Na ovoj praznik mu prethodat       na rimskiot imperator Tiberij mu
                                                                                                                        go podava jajceto ja objavuva vesta za    tekot na ovaa nedela se izveduvaat raz-
odreden datum tuku sekoja godina se     dolgite Veligdenski posti koi tra-      dala crveno jajce i go pozdravila so
                                                                                                                        Hristovoto voskresenie, a onoj {to        li~ni obi~ai, vo presret na prazni-
menuva. Negovoto praznuvawe e de-       at sedum nedeli zapo~nuvaj}i od         pozdravot „Hristos voskrese“, sakaj-
                                                                                                                        go prima jajceto, pak, ja potvrduva.      kot. Po~nuvaj}i od Veliki vtornik naj-


                                           vec e povrzano doa|aweto na pti-                                                                                             ba.    veruva deka ribata }e im d
                                           cite poradi {to se izveduvale                                                                                                Se     na lu|eto pa duri i ako sa
         SVETO                             sli~ni obi~ai za da se za{titat                                                                                                     ko`ata ili koskite na ri
                                           od nesre}i. Pred se se vnimavalo                                                                                                    riba rano nautro se jade i
    BLAGOVE[TENIE                          utroto pred da zapeat pticite                                                                                                       vi poga~a od koja po edno pa
      - BLAGOVEC                           sekoj da kasne po ne{to. Ako nekoj                                                                                                  dava na lu|eto.
                                           ne go storil toa na Blagovec                                                                                                              Na 7-mi april onie
      Praznikot Sveto Blagove{tenie        toga{ na \ur|ovden }e stane u{te                                                                                                    imeto Blagoja praznuvaat
se praznuva na 7-mi april spored noviot    vo zori za da gi pretekne pticite                                                                                                   makedonskiot narod postoi
kalendar. Se smeta za golem i te`ok        i da ja razbie nesre}ata.                                                                                                           cija na proslavuvaweto na
praznik pa zatoa na ovoj den ni{to ne se         Na Blagovec zemjodelcite                                                                                                      Onie koi praznuvaat imend
raboti. Spored predanijata se veli deka    sadele tikvi, lubenici, diwi i                                                                                                      slava odat vo crkva kade {
na ovoj den angelot Gavril doletal do      drugo so veruvawe deka }e bidat                                                                                                     vaat hristijanskite obredi
prozorecot na Sveta Marija i dodeka taa    blagi. Toga{ spored narodnite                                                                                                       se nosi poga~a vo crkva za d
go ~itala Svetoto pismo i soop{til         veruvawa izleguvaat pticite, sto-                                                                                                   pot i se zema svetena voda
deka taa e devojkata odredena od Gospod    kata, `ivotnite koi ja prespale                                                                                                     kanat gosti obi~no najblis
da rodi Spasitelot. Vo ~est na taa bla-    zimata vo dupkite za da go vidat                                                                                                    vo i prijatelite, no ku}ata
ga vest crkvata go slavi praznikot Sveto   blagiot den. Kako i site `ivo-                                                                                                      sekoj posetitel. Bidej}i e
Blagove{tenie {to se praznuva to~no        tinki toga{ od dupkite izlegu-                                                                                                      Veligdenskite posti na ve~
devet meseci pred Bo`i}.                   vale i zmiite. Tie bile krotki i                                                                                                    `i isklu~ivo posna hrana.
      Kaj narodot postojat mnogu veru-     ne kasnuvale nitu lu|e nitu stoka
vawa povrzani so ovoj praznik. Taka lu-    zo{to denot bil blag. Porano na
|eto o~ekuvale bogatstvo od zemjata pa     ovoj den izleguvale i aramiite so                                                                                                     LAZAREVA SA
{etale niz poleto ili planinite so na-     veruvawe deka ako izlezat na ovoj
mera deka }e najdat pari.                  blag den }e zemat mnogu pari i pri                                                                                                       - CVETNIC
      Bidej}i Blagovec e blag den toga{    toa nema nikoj da im na{teti.
na decata im se stavaat obetki na u{ite          Blagovec se praznuva vo vre-                                                                                                       Edna nedela pred Veli
bidej}i se veruva deka na ovoj den nema    me na te{kite Veligdenski posti.                                                                                                    prznikot Cvetnici poznat
da gi boli.                                No postoi obi~aj spored koj na                                                                                                      nosna nedela. Cvetnici se
      Kako so Mladenci taka i so Blago-    ovoj den ubavo bilo da se jade ri-                                                                                                  ~est na vleguvaweto na Isu


8
OBEDA NA DOBROTO VRZ ZLOTO
  prvo se odbiraat jajcata za vapcuvawe.     nameneto za doma}inot, a tretoto za
  Tie se odbirale so golemo vnimanie i       stokata i beri}etot. Pri vapcaweto na
  pritoa se vnimavalo da bidat presni.       jajcata osobeno se vnimavalo vo ku}ata
  Jajcata se broele i se planirale taka da   da ne se zavarat minatogodi{noto i ta-
  ima za sekoj ~len od semejstvoto po ed-    ze vapsanoto jajce, pa zatoa staroto jaj-
  no jajce, a pritoa se vodelo smetka i za   ce se zakopuvalo vo zemja.
  tie {to bile vo vojska ili na pe~alba.           Na Veliki ~etvrtok prvoto bo-
                                             jadisano jajce u{te pred izgrejsonce
                                             se stava vo sito i se obesuva na nekoj
        VELIKA SREDA                         direk od ku}ata, ili pak se stava spro-
                                             ti sonce za da ogreat prvite son~evi
       Ve~erta na Velika sreda onie          zraci. Nekade doma}inite stavale i
  {to ~uvaat stoka go izveduvaat obredot     `ito so veruvawe deka toa }e im done-
  poznat kako „za~aduvawe na stokata“.       se beri}et. Sitoto vo koe stoelo jaj-
  Doma}inite pred trlata palele izmet        ceto adet bilo da se pokrie so ma{ki
  od stokata i na nego stavale razni         pojas koj mora da ima isklu~ivo crve-
  bilki za koi se veruva deka imaat          na boja.
  ma|iska mo} i na toj na~in stokata vo            Otkako }e gi vapca jajcata, obi-
  tekot na celata godina }e bide za{ti-      ~aj e doma}inkata, dodeka spijat deca-
  tena od razni bolesti. Spored narod-       ta so prvoto jajce tri pati da im po-
  nite veruvawa za uspe{no izveduvawe        mine po liceto, izgovaraj}i gi zboro-
  na ovoj obred se koristel zdravecot,       vite „Crveno, belo debelo“ ili „Crve-
  koprivata, vratika, drenot i drugi bil-    no, belo, zdravo i `ivo“. So toa taa
  ki. Inaku, na ovoj den doma}inkite gi      im posakuva da bidat debeli kako jaj-
  podgotvuvale jajcata i gi ostavale da ki   ceto {to simbolizira sitost, odnos-
  snat vo voda za podobro da se is~istat.    no sekoga{ da imaat polna trpeza, i
                                             da bidat crveni {to simbolizira
        VELIKI ^ETVRTOK                      zdravje i napredok. Osobeno kaj zem-
                                             jodelcite se praktikuva obi~ajot ve-
        Najmnogu obi~ai se izveduvaat        ~erta na Veli~etvrtok da se odnesat
  na Veliki ~etvrtok. Na ovoj den se         nekolku crveni jajca vo crkva kade
                                             {to se slu{ale dvanaesette evange-                 VELIKI PETOK                       ota. Toga{ se ~isti ku}ata, se prig-     zborovite „Hristos voskrese# i „Vai-
  vapcaat veligdenskite jajca. Otkako
                                             lija i potoa edno od niv go zakopuvale                                                otvuva hrana, a onie {to ne vapsale      stina voskrese#. Na Veligden site se
  dobro }e se is~istat jajcata nakisna-                                                        Za razlika od ~etvrtokot na Ve-
                                             vo nivata ili vo lozjeto za da imaat                                                  dovolno jajca na Veliki ~etvrtok na      ubavo oble~eni, a na decata im se ku-
  ti vo voda prethodniot den, tie se pod-                                                liki petok ni{to ne se raboti, pa
                                             beri}et.                                                                              ovoj den toa mo`e da go storat. Vo       puva nova obleka, pa ottamu i ostanala
  gotveni za vapcawe i ukrasuvawe. Ovoj                                                  duri i ni{to ne se gotvi. Inaku, Ve-
                                                   Na Veliki ~etvrok se izveduva                                                   ruralnite sredini do denes e za~uvan     izrekata „ne e sekoj den Veligden#.
  ~in se izveduva rano nautro pred iz-                                                   lipetok u{te e poznat kako Raspet
                                             obredot nare~en zapotnuvawe i toa se                                                  obi~ajot `enite da gi perat svoite             Na ovoj den se odi i na grobi{ta
  grejsonce oti se veruva deka ako toa se                                                petok bidej}i na toj den e raspnat
                                             pravi na site ~etvrtoci s¢ do Spasov-                                                 pojasi za da ne gi boli polovinata vo    kade se ostava crveno jajce za da im se
  napravi podocna, jajcata }e se rasipat                                                 Isus Hristos i se smeta za najte`ok
                                             den koga i ne se raboti. Za potka se ko-                                              tekot na celata godina. Ve~erta nas-     ka`e na mrtvite deka e Veligden. Vo
  i so toa }e ja izgubat magiskata mo}.                                                  praznik vo godinata. Na ovoj den ver-
                                             ristat bilki za koi kaj narodot postoi                                                proti Veligden se odi vo crkva i se      Skopsko na prviot den od praznikot se
  Vo skopskiot region jajcata ne samo                                                    nicite treba da se na strog post ili
                                             veruvawe deka imaat magiska mo} i toa                                                 nosat jajca. Na polno} vernicite so      sedelo doma, a na vtoriot den se odelo
  {to se vapcale pred izgrejsonce tuku i                                                 t.n. post na voda i na toj na~in se so-
                                             naj~esto e kukurek, ~elinok, vratika,                                                 zapaleni sve}i i so pesna ja obiko-      na gosti za da si go ~estitaat prazni-
  pred da udri klepaloto od crkvata.                                                     ~uvstvuvaat so Isus. Potoa, tie odat
                                             dren i dr. So zapotnuvaweto se veruva                                                 luvaat crkvata tri pati. Mladite gi      kot. Denes, obi~aj e na Veligden da se
  Toa se pravelo so veruvawe deka ovie                                                   vo crkva kade ostavaat darovi, a sekoj
                                             deka lu|eto, stokata i objektite }e se                                                ~uvaat ovie sve}i i ve~erta gi stavaat   sobere najbliskoto semejstvo na zaed-
  jajca se ponekr{livi i podolgo vreme                                                   {to ostava cve}e na „pla{tenikot“
                                             za{titat od bolesti i nesre}i. Na ovoj                                                pod pernica so veruvawe deka }e go       ni~ki ru~ek, a za ovaa prigoda sekoga{
  ne se rasipuvaat. Doma}inkata pred da                                                  na Isus zema drugo i go nosi doma za
                                             den koj izobiluva so mnogu obi~ai mla-                                                sonuvaat idniot bra~en sopatnik. Po      se podgotvuva jagne. Vo denovite koi
  po~ne da gi vapca jajcata mora da bide                                                 zdravje. Na Veliki petok vo crkvite
                                             dite devojki gi miele kosite so voda vo                                               zavr{uvaweto na crkovnata liturgi-       pretstojat pomladite gi posetuvaat po-
  sita, vo sprotivno vo tekot na celata                                                  se izveduva i obredot na simboli~no
                                             koja stavale crveno jajce i zdravec za                                                ja tie se pri~estuvaat, a potoa se kr-   starite i vo ~est na praznikot im nosat
  godina }e bide nesre}na ili bolna.                                                     pogrebuvawe na Isus Hristos.
                                             zdravje. Inaku niz cela Makedonija na                                                 {at so crvenite jajca i se omrsuvaat.    veligdenski jajca.
        Prvo se bojosuvale tri jajca i se-
                                             ovoj den narodot izveduva niza razli~-                                                Onoj ~ie jajce }e ostane neiskr{eno            Mnogu od starite obi~ai {to gi
  koga{ so crvena boja koja ja simbo-
                                             ni obredi koi se tesno povrzani so               VELIKA SABOTA                        ili kako {to popularno se narekuva       praktikuval na{iot narod denes ja
  lizira Hristovata krv. Prvoto jajce e
                                             nivniot na~in na `ivot. Pa, vo zavis-                                                 „kowak“ go ~uva cela godina za da mu     nemaat vistinskata smisla. Najo~i-
  posveteno na Gospod i se ~uva pokraj
                                             nost od toa dali se zemjodelci ili sto-          Podgotovkite okolu najgolemi-        nosi sre}a. So ovoj ~in zavr{uva se-     gleden primer e vapcaweto na jajcata
  semejnata ikona vo tekot na celata god-
                                             ~ari tie izveduvaat obredi {to }e im        ot hristijanski praznik prodol`uvaat      dumnedelniot veligdenski post. Utro-     vo razli~ni boi i so razli~ni dekora-
  ina. Za nego se veruva deka poseduva
                                             obezbedat, na primer, za{tita od grad       na Velika sabota. Ovoj den se smeta za    to na Veligden se odi v crkva na pri-    cii. Inaku, del od starite obi~ai i
  magiska mo} so koja se lekuvaat boles-
                                             na zemjodelcite ili za{tita od boles-       praznik s¢ dodeka se otide vo crkva,      ~esta i ottoga{ pa se do Spasovden       nivnoto zna~ewe denes delumno ne se
  ti kaj lu|eto i stokata, za{tituva od
                                             ti kaj sto~arite.                           no potoa mo`e da se prodol`i so rab-      lu|eto me|usebno se otpozdravuvaat so    poznati na pomladata generacija.
  po`ari, gromovi i sl. Vtoroto jajce e


 onese zdravje    Erusalim. Toga{ negovite privrzanici          cite. Postoele razni pesni za sekoja                Lazarkite bile dodredojdeni
 mo liznat od     kr{ele cve}iwa i granki od drvjata i          prigoda. Na primer na nema`enite im se        vo sekoja ku}a no onamu kade {to
 ibata. Osven     zaedno so svojata obleka go postilale         peele pesni za svekrvi, za zolvi za da-       nekoj skoro umrel tie ne peele. Vo
  med i se pra-   patot po koj toj odel. Sabotata pred          rovi kako i pesni so koi se istaknuva         razli~ni delovi vo Makedonija La-
 r~e im se raz-   Cvetnici se vika Lazareva sabota ili          nivnata rabotlivost. So posebno vni-          zara se praznuvalo vo sabotata a ne-
                  Lazarica. Spored predanijata Isus do-         manie im se peelo na majkite koi nemale       kade vo nedelata na Cvetnici.
  koj go nosat    {ol vo Erusalim kako u~itel no toga{          deca a na onie koi imaat mali deca vo pe-           Na Cvetnici se razdavale
  imenden. Kaj    doznal deka negoviot prijatel Lazar od        snite decata gi sporeduvale so Sonceto.       cve}iwa koi potoa se ~uvale pokraj
i dolga tradi-    Vitanija e te{ko bolen. No dodeka stig-       Vo nekoi delovi od Makedonija devo-           ikona. Na ovoj den se odelo vo
 ovoj praznik.    nal kaj nego toj ve}e bil pogreban. Spo-      jkite se sobirale na Cvetnici a edna od       crkva kade {to sekoj zemal po edna
 den ili ku}na    red predanijata Isus go voskresnal La-        lazarkite se oblekuvala vo nevesta. Ne-       kitka cve}e i ja ~uval vo pojasot
{to gi izvedu-    zar vo nedela pa zatoa kaj narodot nede-      kade na lazarkite im se pridru`uvalo i        cel den. Toga{ se razdaval i zdra-
 i. Na ovoj den   lata se smeta za pogolem praznik od sab-      po edno mom~e i zaedno odele po ku}ite.       vec, se slu`ele banici i poga~i. Vo
da ja ispee po-   otata koga vsu{nost po~inal Lazar. So         Dodeka peat lazarkite se ni{aat napred        crkva na pri~esna odele i pomla-
 a. Ve~erta se    ovoj ~in Isus steknal u{te pogolema           i nazad i potoa im baknuvaat raka na          dite nevesti koi so sebe nosele ma-
skoto semejst-    slava. Potoa toj svoite u~enici gi is-        doma}inite koi potoa im davale darovi.        lo dete. Prvo trebalo da se pri~e-
  e otvorena za   pratil da mu donesat magare so koe toj        Obi~no dobivale pari ili jajca. Parite        sti deteto a potoa tie. Dokolku ne-
 e vo tekot na    vlegol vo Erusalim. Toj bil pre~ekan od       gi sobirala edna od lazarkite dodeka jaj-     male svoe dete na taa vozrast toga{
 ~erata se slu-   narodot koj mu go postilal patot so cve-      cata gi zemalo mom~eto koe gi pridru-         zemale tu|o dete i go izvr{uvale
                  }e i granki i vo taa ~est u{te od 3 vek se    `uva. Na Todorova sabota koga se odelo        adetot. Onie nevesti koi ne rodile
                  praznuva Cvetnici.                            vo crkva nekoi devojki se zarekuvale de-      deca ne se pri~estuvale vo crkva. Na
                        Vo narodnite veruvawa so Lazareva       ka }e gi nau~at lazarskite pesni i tie        Cvetnici lu|eto se sobirale vo
                  sabota se povrzani mnogu obi~ai i pesni                                                     grupi i odele po cve}e a potoa zaed-
ABOTA             poznati kako Lazarski. Vo sabotata se
                                                                devojki vo sabotata se sobirale vo edna
                                                                                                              no se go{tevale so posna hrana.
                                                                ku}a, obi~no bile po ~etiri vo grupa i
CI                sobiraat vo grupa nekolku devojki nare-       zaedno trgnuvale peej}i lazarska pesna.             Pokraj site ovie verski i na-
                  ~eni lazarki. Tie odat po okolnite ku}i       Interesno e da se spomene deka kako os-       rodni obi~ai koi gi izaveduva ma-
igden se slavi    i peat lazarski pesni. Tie peat pesni za      tatok od ovie lazarski obi~ai koi denes       kedonskiot narod a se povrzani so
t kako Cveto-     sekoj ~len od ku}ata posebno. Prvo se         se pomalku se izveduvaat za onie koi          proletta, so pottiknuvaweto na na-
e praznuva vo     po~nuvalo od najstariot ~len na kogo me       mnogu {etaat e ostanata pogovorkata           predokot vo semejstvoto, Cvetnici
us Hristos vo     se peela pesna za sinovite, snaite i vnu-     „Odi{ po ku}i kako lazarka“.                  se proslavuva i kako imenden.

                                                                                                                                                                                                                9
P R O M O C I                J   A


                                            PROMOVIRANA KNIGATA
                                             - „JAS I MOETO DELO“
                                              Vo golemata sala na Op{tinata be{e promoviran Zbornikot na
                                        trudovi „Jas i moeto delo”. Na 150 stranici vo knigata se ilustrira-
                                        ni nad 100 crte`i i literaturni dela, na decata i mladinci so po-
                                        sebni potrebi od 9 specijalni u~ili{ta vo Makedonija. Zbornikot
                                        na trudovi e iniciran i realiziran od Asocijacijata za pravata na
                                        deca i mladinci so posebni potrebi - Lastovica, pokrovitel e gra-
                                        dona~alnikot Xorxe Arsov a sponzor na knigata e firmata „Cepter”.
                                        Dodeluvaj}i im blagodarnici za u~estvo i podr{ka na proektot na
                                        9-te u~ili{ta so posebni potrebi, kako i na Asocijacijata - Lasto-
                                        vica, gradona~alnikot Arsov istakna:
                                               - Ovaa kniga e specifi~na po mnogu ne{ta. Avtorite vo delata
                                        vlo`ile mnogu qubov i kreativnost, pa ottuka zaslu`uvaat da bidat
                                        izlo`eni i promovirani vo vakov ambient. Op{tinata site vakvi i
                                        sli~ni manifestacii }e gi podr`i no i nadgradi so novi idei. Imeno,
                                        izdavaweto na sledniot zbornik trudovi }e ima natprevaruva~ki ka-
                                        rakter vo literaturni dela, crte`i i rakotvorbi, zavr{i gradona~al-
                                        nikot Arsov. Zbornikot na trudovi „Jas i moeto delo” go promovira
                                        prof. d-r Risto Petrov, rakovoditel na Institutot po defektologija.
                                        Knigata ~ini 300 denari i mo`e da se nabavi vo informativnata
                                        kancelarija na op{tinata Kisela Voda i Asocijacijata Lastovica.




                                      GRADINKATA „8-MI MART“ GO
                                      ODBELE@A SVOJOT PATRONAT
                                           Po povod patroniot praznik na gradinkata „8-mi Mart“, vo sve~ena
                                     atmosfera be{e izvedena detskata teatarska pretstava „Bon ton“. U~es-
                                     nici na ovaa prekrasna pretsava bea samite deca od ovaa gradinka, koi so
                                     svoite maski i nivnata detska igra i gluma izmamija golem broj nasmevki
                                     i aplauzi od golem broj prisutni gosti i roditeli. Na detskata pretsta-
                                     va prisustvuva{e i gradona~alnikot Xorxe Arsov i del od ~lenovite na
                                     kabinetot, koi gi daruvaa decata so prigodni podaroci.
                                            - Vi blagodaram {to ni gi dadovte va{ite deca niz obrazovniot sis-
                                     tem na gradinkata da gi vospituvame. Timot koj e sostaven od vas roditeli-
                                     te, od vrabotenite vo gradinkata i lokalnata vlast koja obezbeduva uslovi
                                     za rabota, sekoga{ dava golemi rezultati vo pogled na prosperitetot i
                                     razvojot na decata, - istakna me|u drugoto gradona~alnikot Xorxe Arsov.




10   www.kiselavoda.gov.mk                                                                                        OP[TINSKI VESNIK   KISELA VODA
 O B          R A          Z O V               A N I               E


 Blagojka Filip~eva, rakovoditel na Sektorot
    za obrazovanie na Op{tina Kisela Voda


    NEGUVAWE
NA ONA [TO ZNA^I
TRADICIJA NA OVIE
    PROSTORI
Na{a cel e u~enicite {to podolgo da gi zadr`ime
vo u~ili{te, a ne da im gi prepu{time na porocite
{to im se zakanuvaat na ulicata, pa zatoa se pre-
zemaat golem broj na aktivnosti vo taa nasoka
                                        prostori. Zatoa, po izvr{enite
                                        analizi na sostojbite }e se znae da-
     Risto TOMOVSKI                     li na podra~jeto na Op{tinata }e
                                        ima potreba i mo`nost i za izgrad-
      Vo soglasnost so planot na        ba na nekoe novo u~ili{te, veli
Vladata za izgradba na novi sto         Blagojka Filip~eva, rakovoditel
u~ili{ni zgradi, vo Op{tina Ki-         na Sektorot za obrazovanie na
sela Voda vo tek e seopfatna ana-       Op{tina Kisela Voda.
liza na brojnata sostojba vo u~i-             Tokmu poradi ova godinava e
li{tata, brojot na u~ilnici, para-      po~nata intenzivna aktivnost i
lelki, brojot na u~enici za da se       sorabotka na site poliwa so direk-
vidi, soglasno standardite, dali        torite na u~ili{tata, pri {to se       za Denot na ekologijata, pod pokro-    lem broj na aktivnosti {to }e tra-          Inaku, denovive vo u~ili{-
ovie u~ili{ta gi zadovoluvaat           pravat napori tokmu za obnovuvawe      vitelstvo na gradona~alnikot Xor-      at cela sedmica vo u~ili{tata i vo     tata se analizira socijalnata sos-
potrebite na edno sovremeno obra-       i rekonstrukcija na u~ili{tata,        xe Arsov. U~estvuvaa u~enici od        gradinkite. Na 4-ti april }e se        tojba na roditelite na u~enicite.
zovanie, koe bi trebalo da bide         odosno sozdavawe {to e mo`no po-       site u~ili{ta, a na najdobrite tvor-   slu~i humanitaren hepening na ini-     Vrz osnova na dobienite podatoci
ednosmensko, odnosno site u~enici       dobri uslovi za u~enicite.             bi im bea dodeleni nagradi.            cijativa na gradinkata #8 Mart#, a     }e se predlo`at u~enici od osnov-
da odat vo edna smena.                        - Na{a cel e u~enicite {to po-         Na Denot na ekologijata, pak,    sredstvata }e bidat nameneti za le-    nite u~ili{ta koi }e go posetuva-
      - Vo Op{tina Kisela Voda          dolgo da gi zadr`ime vo u~ili{te,      se sprovede akcija preku koja se       kuvawe na dvegodi{no dete od Dra-      at besplatniot kurs po angliski ja-
ima 8 osnovni u~ili{ta i dve gra-       a ne da im gi prepu{time na poro-      zazelenija mnogu povr{ini vo u~i-      ~evo. Imeno, }e bidat donirani ve-     zik, {to za prv pat se vodveduva vo
dinki.U~ili{tata se dosta stari,        cite {to im se zakanuvaat na uli-      li{tata, a vo gradinkite se posa-      ligdenski izrabotki koi }e se pro-     Op{tinata.
a na na{a teritorija e i edno od naj-   cata, pa zatoa se prezemaat golem      dija cve}iwa, dodava Filip~eva.        davaat, a sredstvata }e se doniraat         - Kako Sektor za obrazova-
starite u~ili{ta vo Skopje, koe         broj na aktivnosti vo taa nasoka.            Inaku, po povod 1-vi April,      za potrebite na lekuvaweto na ova      nie, veli na krajot od razgovorot
datira od pred 80 godini, u~ili{-       Zatoa, vo Sektorot za obrazovanie      odnosno Aprilijadata, vo gradin-       dete. Isto taka, organizirame i na-    Filip~eva, moram da istaknam de-
teto #Sveti Kliment Ohridski#.          e izrabotena edna programa, preku      kata #Veseli cvetovi# treba da se      graden konkurs za najuspe{na ra~na     ka sme zadovolni od sorabotkata so
Toa se u~ili{ta so tradicija, sta-      aktivot na direktorite da se real-     odr`i defileto na najubavite tri       izrabotka na veligdensko jajce, ve-    u~ili{tata. Vpro~em, samo dobra-
ri po 30-40 godini koi se gri`at za     iziraat golem broj aktivnosti. Ta-     maski od site u~ili{ta.                li Filip~eva, dodavaj}i deka za        ta sorabotka mo`e da garantira
obrazovanieto i vospitanieto na         ka, na 21 fevruari go odbele`avme            - Posebno se podgotvuvame da     Denot na Op{tinata se podgotvu-        kvalitetno obrazovanie, {to i e
u~enicite, no i za neguvaweto na        Denot na maj~iniot jazik, a e obja-    gi odbele`ime Veligdenskite praz-      vaat za golema manifestacija.          na{a primarna cel.
ona {to zna~i tradicija na ovie         ven likoven i literaturen konkurs      nici, poradi {to se predvideni go-

                   Vo u~ili{tata mora da profunkcionira kodeksot na odnesuvawe
                                                                                                                                      “TORTIJADA 2007” - pokrovitel
         DEVIJANTNITE POJAVI MORA DA SE ISKORENAT                                                                                             op{tina Kisela Voda

                                           Nastavnicite, roditelite i
     Devijantnite pojavi na del od
u~enicite se slu~uvaat i vo osnov-         u~enicite treba zaedno da se
                                                                                    Voda, e pobarano pod itno da se mobi-
                                                                                    liziraat da se sostanat strukturite              MANIFESTACIJA SO
nite u~ili{ta na teritorijata na                                                    vo u~ili{teto: stru~nite slu`bi,
op{tinata Kisela Voda. Od strana
                                            vklu~at vo nadminuvaweto
                                             na devijantnite pojavi vo
                                                                                    nastavni~kiot sovet,roditelskite
                                                                                    soveti,u~ili{niot odbor,oddelen-
                                                                                                                                   HUMANITAREN KARAKTER
na roditelite, ~ii deca se {koluvaat
vo u~ili{ta na teritorijata na                 osnovnite u~ili{ta na                skite odnosno klasnite zaednici vo
op{tinata Kisela Voda, se isprate-            op{tinata Kisela Voda                 u~ili{teto, i da se rasprava za dos-        Op{tinata vo izminatiot dvegodi{en pariod
ni pismeni prestavki do op{tin-                                                     ledno primenuvawe na postaveniot            odr`a niza manifestacii so humanitaren
                                          nadzor na spornite poso~eni u~ili-        ku}en red. Voedno dosledno da se rea-
skiot ispektor, so zagri`enost za         {ta i od samite izve{tai, zaklu~iv
                                                                                                                                predznak. So takvite aktivnosti lokalnata
                                                                                    liziraat nastavnite i vonnastavnite
problemite {to egzistiraat vo u~i-        deka ima devijantni pojavi, no i deka                                                 vlast prezema inicijativi za pomo{ na lica-
                                                                                    aktivnosti, da se odr`uvaat u~eni~-
li{tata predizvikani od me|usebni         so protiv merki istite treba da se        ki tribini od strana na stru~ni lica        ta so posebni potrebi. Takva }e bide i mani-
fizi~ki presmetki od strana na sa-        iskorenat, veli \or|i Ilievski            odnosno temi koi se od interes na           festacijata “Tortijada 2007”, ~ij pokrovitel
mite u~enici, maltretirawa u~enik         op{tinskiot prosveten ispektor i          u~enicite.                                  e op{tinata Kisela Voda. Na manifestacija-
na drug u~enik, nedoli~no i nepris-       prodol`uva, - Od dobienite iskazi               Za nadminuvawe na devijantnite        ta koja patem }e se odr`i vo restoranot
tojno odnesuvawe i oblekuvawe, ko-        pak na odgovornite na u~ili{tata,         pojavi vo u~ili{tata pokraj anga-
risteweto i zloupotrebi na mobil-
                                                                                                                                @urnal na 11-ti april so po~etok vo 19
                                          nastavnicite,a ona {to e mnogu vero-      `iranosta na nastavnicite, apeli-
nite telefoni od strana na u~enici-       dostojno za mene se iskazite na sami-     rame i do roditelite i tie aktivno
                                                                                                                                ~asot, u~estvo }e zemat 40 natprevaruva~i vo
te (pravewe klip~iwa), snimawe me-        te u~enici, definirav deka takvi          da se vklu~at vo nadminuvawe na de-         dve kategorii, amateri i profesionalci. Na
|usebni tepa~ki, koristewe na             pojavi vo nivnoto u~ili{te se slu~u-      vijantnite pojavi koi se slu~uvaat vo       krajot od manifestacijata tortite }e se pro-
mobilniot telefon za vreme na nas-        vaat i gi potvrduvaat. So toa se pot-     na{ite u~ili{ta vo na{ata op{ti-            davaat po pat na licitacija a sobranite sred-
tavniot ~as, govorewe za vreme na         vrduva deka kodeksot na odnesuvawe        na. Zaedni~koto anga`irawe e pred           stva }e se doniraat na decata so posebni
~asot,ispra}awe na poraki,snimawa         vo u~ili{tata ne se praktikuva.           se vo interes za na{ite deca koi se         potrebi od Specijalnoto osnovno u~ili{te
i sli~ni pojavi.                               Za vakvite devijantni pojavi od      na{a idnina, - poso~uva op{tinskiot
                                                                                    prosveten ispektor \or|i Ilievski.
                                                                                                                                “Dr. Zlaten Stremec”.
     - Po dibienite dopisi i razgov-      moja strana do direktorite na osnov-
ori so del od roditelite, napraviv        nite u~ili{ta vo op{tina Kisela                                          S. I.



KISELA VODA                 OP[TINSKI VESNIK                                                                                                                www.kiselavoda.gov.mk          11
 O D                R      A     B O           T    A           N      A           S        O V       E     T O          T


                                                                                                                                                   GORAN ARSOVSKI,
                                                                                                                                                     ~len na Sovetot:

                                                                                                                                                 SEKOGA[ ]E
                                                                                                                                              PODDR@UVAM VAKVI
                                                                                                                                                INICIJATIVI
                                                                                                                                                 - Donacijata za Srednoto Bogoslov-
                                                                                                                                            sko u~ili{te „Sv. Kliment Ohridski“ ja
                                                                                                                                            pozdravuvam, a dokolku i vo idnina MPC
                                                                                                                                            ima sli~ni potrebi istite bi gi poddr-
                                                                                                                                            `al, dokolku toa finansiski mo`e da go
                                                                                                                                            podnese Op{tinata, a podgotven sum kako
                                                                                                                                            sovetnik, poddr`uvaj}i vakvi inicijativi
                                                                                                                                            da doniram i odredena suma sopstveni
                                                                                                                                            sredstva, onolku kolku {to mi dozvoluva
                                                                                                                                            mojata li~na finansiska mo}. [to se od-
                                                                                                                                            nesuva do finansiskiot izve{taj od Tome
                                                                                                                                            Nenovski jas li~no sum prezadovolen od
                                                                                                                                            negovoto koncizno, kompletno, jasno i
                                                                                                                                            precizno izlagawe i na istoto nemam
                                                                                                                                            nikakva zabele{ka.


                                                                                                                                           mite na Op{tina Kisela Voda vo 2006 godi-
                                                                                                                                           na, Izve{taj za realizacijata na namenski-
                                                                                                                                           te dotacii vo 2006 godina, Izve{taj od
                                                                                                                                           odgovorniot smetkovoditel za to~nosta i

 DONACIJA ZA SREDNOTO BOGOSLOVSKO                                                                                                          verodostojnosta na godi{nata smetka na
                                                                                                                                           Op{tina Kisela Voda za 2006 godina.
                                                                                                                                                  Tome Nenovski vo ovie izve{tai gi
                                                                                                                                           potencira{e uspe{nata vnatre{na revizi-

  U^ILI[TE „SV. KLIMENT OHRIDSKI#                                                                                                          ja, zajaknatata za{tita na `ivotnata sredi-
                                                                                                                                           na, me|unarodnata sorabotka i zbratimuva-
                                                                                                                                           we so pove}e op{tini, spravuvaweto so di-
Tome Nenovski, sovetnikot za                        Ovaa donacija ne mina lesno kako {to    xetot za 2006 godina, Predlog-zavr{na          vogradbite i vo taa nasoka izdavaweto na
                                               se o~ekuva{e i predizvika pove}e diskusii    smetka na buxetite na osnovnite u~ili{ta       potvrdata za sloboden stan, delovna pros-
ekonomski pra{awa vo Kabine-                   i nesoglasuvawa. Sepak, na kraj sovetnici-   i na javnite detski gradinki za 2006 godina.   torija i sli~no. Do krajot na noemvri se iz-
tot na gradona~alnikot vo                      te glasaa pozitivno.                         Natamu sleduva{e i Izve{taj za izvr{e-         dadeni 386 vakvi potvrdi. Okolu finansi-
svoite izve{tai ja potenci-                         Na 48-ta sednica iscrpen izve{taj da-   niot popis na sredstvata i nivnite izvori,     ite, istakna deka redovno se vra}aat stari-
ra{e uspe{nata vnatre{na                       de Tome Nenovski, sovetnik za ekonomski      so sostojba na 31.12.2006 godina, Zapisnik     te dolgovi kako i novonastanatite obvrski
                                               pra{awa vo Kabinetot na gradona~alni-        na Komisijata za utvrduvawe pazarna vred-      i deka seto ova se raboti transparentno i se
revizija, zajaknatata za{ti-                   kot. Toj vo svoeto izlagawe podnese pove}e   nost na osnovnite sredstva i siten inventar    prezentira pred sovetnicite i mesnite zaed-
ta na `ivotnata sredina, me-                   izve{tai i toa Usvojuvawe na Godi{niot       na Op{tina Kisela Voda, Izve{taj za            nici. [to se odnesuva do ekonomi~nosta i
|unarodnata sorabotka i zbra-                  izve{taj na Op{tina Kisela Voda za 2006      pobaruvawata i za obvrskite za 2006 godi-      racionalnosta, toj li~no e prezadovolen.
timuvawe so pove}e op{tini...                  godina, Predlog-zavr{na smetka na Bu-        na, Izve{taj za realizacijata na progra-

     Milovan MATOVI]

     Na 46-ta sednica gradona~alnikot
Arsov gi informira{e sovetnicite za raz-
govorite {to se vodea so gradona~alnikot
Kostovski, a i za sredbata so ministerot za
zdravstvo Selmani. So gradona~alnikot na
Skopje se dogovoreni pove}e raboti i toa
izmena na Generalniot plan, izgradba na
infrastuktura vo Rasadnik, pro{iruvawe
na ulicata #Prvomajska# vo dol`ina od u{-
te tri kilometri, saniraweto na ulicata
#Bo`idar Axija#, kako i promena na edno-
naso~niot soobra}aj na nekoi ulici, a so
toa i vra}awe na stariot re`im.
     Od sredbata Selmani-Arsov proiz-
leze prenamenata na ambulantata vo Dra~e-
vo vo poliklinika, kade {to zdravstveni
uslugi }e mo`at da dobijat okolu 60-65 000
gra|ani od ovaa naselba i okolinata, dogo-
vorena e izgradba na nova poliklinika vo
Rasadnik, a razgovarano e i za mo`na dislo-
kacija na centarot za zavisnici.
     Sovetot na Op{tinata na 47-ta sednica
donese odluka za donacija na srednoto bogo-
slovsko u~ili{te „Sv. Kliment Ohridski#
pri Makedonskata Pravoslavna Bogoslovija
vo visina od 800.000 denari. Ovaa donacija e
odobrena na barawe na u~ili{teto „Sv.
Kliment Ohridski# poradi nadminuvawe na
pristignatite finansiski obvrski za zado-
voluvawe na potrebite za greewe.


12     www.kiselavoda.gov.mk                                                                                                     OP[TINSKI VESNIK             KISELA VODA
 I N           T      E     R       V      J     U


                     Sa{ko Kocev, akter


   VO MAKEDONIJA IMA
  DOBRI AKTERI OD KOI
  IMAM [TO DA „KUPAM“
Mnogu mi e milo {to se najdov na Zlatnata Buba-
mara na popularnosta, zatoa {to me vnese vo edni
drugi vodi, razli~ni od teatarot, za koi ne bev
tolku podgotven, no imav dobar i iskusen tim kraj
mene {to mi pomogna
                                        za da bidam nad drugite i da mo`am
     Sne`ana STEFANOVSKA                da gi izlekuvam svoite frustracii.
                                        Ne bi mo`el vo predizborna kam-
     Za nego e dovolno da se spome-     pawa da ka`am deka jas }e gi odnesam
nat samo dva zbora, talent i origi-     lu|eto vo Evropskata unija, a i sa-
nalnost. A, koga na ovie zborovi }e     miot da znam deka toa ne zavisi od
se dodade Zlatnata Bubamara na po-      mene, nitu samo od narodot, tuku od
pularnosta, jasno e deka stanuva        site zaedno i zgora na toa, tie zbo-
zbor za eden od najtalentiranite        rovi da ne gi ispolnam. Ne me vos-
mladi akteri kaj nas, koj se karak-     pitale taka.
terizira so golema smisla za hu-
                                              Ti si na samiot po~etok na
mor, a koga e potrebno smirenost,
                                        tvojata kariera. Dali misli{ deka
stabilnost i originalnost vo sop-                                                   Ve}e vtora godina si del od         u{te tolku raboti-demek improvi-        publikata ti veruva vo toa {to go
                                        Zlatna Bubamara na popularnosta,
stvenoto pretstavuvawe. Stanuva                                                ovaa manifestacija, zna~i li toa         zatorski sposobnosti...itn.             pravi{ na scena i ne saka da zavr-
                                        be{e tvoja otsko~na daska?
zbor za kumanovecot od Kisela Voda,                                            deka sorabotkata so skopskoto                                                    {i pretstavata.
                                              - Pa, mene teatarskata publi-
Sa{ko Kocev.                                                                   radio Bubamara i so Ranko }e pro-              Vo javnosta najpoznat si po
                                        ka me znae{e nekolku godini pred
      Kako Sa{ko Kocev stana akter?     da se pojavam kako voditel na Zlat-    dol`i vo idnina?                         glavnata uloga vo najpopularnoto              [to e potrebno da se bide us-
      - Ova pra{awe e sekoga{ pri-      na Bubamara. No, taa e mnogu pomalu-        -Pa, sorabotkata prodol`uva,        makedonsko {ou Zlatna Bubamara          pe{en akter?
sutno. Pa, znaete deka `iveam vo Ku-    brojna, ne e medium kako televizi-     spored moja procenka, zatoa {to          na popularnosta, ka`i n£ {to                  - Talent, talent, talent. Rabota,
manovo, tamu sum izrasnat, vo toj       jata kade {to e dovolno samo krat-     nema najava za nekoi krupni prome-       drugo si rabotel, kolku dramski         rabota i samo rabota. No, najbitno e
teatar. Po~nav so profesionalni         ko pojavuvawe od samo polovina ~as.    ni. Iako, mo`ebi e premnogu rano         pretstavi si odigral dosega?            da ne se konzervira{, tuku da u~i{ i
pretstavi u{te od svojata 13 godi-      Sepak, mnogu mi e milo {to se naj-     da se ka`e, no nie ne se gledame               - Pa vkupno,taze gi imam bro-     prima{ promeni celiot `ivot.
na, a pred toa se priklu~uvav na po-    dov na ovaa manifestacija, zatoa       samo za Zlatna Bubamara.                 eno, imam 45 premierno izvedeni
ve}e amaterski teatarski trupi, no      {to me vnese vo edni drugi vodi,                                                pretstavi, od koi 14 amaterski. A,            Kolku vo Makedonija ima
bidej}i bev dosta mlad nema{e ulo-      razli~ni od teatarot, za koi ne bev         Ti pre~i li toa {to makedons-       javnite nastapi, promociite, tv emi-    „leb“ od akterstvoto?
ga vo koja mo`ev da blesnam. Taka,      tolku podgotven, no imav dobar i       kata javnost o~ekuva od tebe da bi-      siite i radio emisiite, tv reklami-           - Sega }e vi ka`am ne{to. Vo
vo teatarot kartite se poklopija,       iskusen tim kraj mene {to mi pomo-     de{ kako Toni Mihajlovski, barem         te i radio reklamite ne sum gi bro-     18. i 19. vek vo toga{noto german-
pa vo profesionalna pretstava ja        gna. Tuka be{e i moeto teatarsko       koga stanuva zbor za Bubamarata?         el. TV emisijata be{e na Kanal 5-       sko op{testvo bile izbrojani 114
dobiv ulogata na Taruno vo Beloto       iskustvo, na {to nikoj ne mo`e da           - Pa, toa e normalno, da se po-     Utrinska programa. Radio emisijata,     stale`i, artistite bile na 113 - to
cigan~e. Toa be{e seriozen teatar-      te nau~i osven da si se prepoti{       javi{ i da zameni{ eden golem i          pak, na Radio Bravo od Kumanovo.        mesto. Pod niv bile samo dvorski-
ski proekt {to do`ivea mnogu iz-        sam na scena nekolku godini.           iskusen akter, a u{te i deka toj go                                              te budali. Zna~i, sega e super. No,
vedbi. Ottoga{ ne se simnav od sce-                                            ima sozdadeno imixot na ovaa ma-              Tvoeto ime go povrzuvaat so        vo koja profesija, osven politika
na. Ne ni sakav.                              Kolku napor i trud treba da se   nifestacija, normalno e deka }e me       nekolku aferi. Najburni rekacii         ima pari? Ne smeeme da se `alime,
                                        vlo`i vo proekt kako Bubamara za na    sporeduvaat. No, toa ne mi pre~i,        ima{e okolu ozboruvawata deka           lekari specijalisti so 10 godi{en
      [to be{e presudno da se zani-     finalnata ve~er voditelot da bide      u{te koga vlegov vo ovoj koncept         koga ne zarabotuva{ vo teatar, za-      fakultet zemaat 250 evra. Razmis-
mava{ so ovaa profesija, odnosno        sosema podgotven za {ou? Kolku vre-    go imav ova predvid. Mislam deka         rabotuva{ kako `igolo?                  luvawevo mo`ebi mi e malku na-
zo{to se re{i tokmu za akterstvo?       me ti se podgotvuva{ za Bubamara?      so godinite ova }e se promeni, {to            - Ne znam od kade vi e ova.        rodsko, ama taka e. Koj go izmisli
      - Na ova pra{awe te{ko se               - Veruvajte deka dve nedeli      zna~i i deka mojot nastap i stil }e      Inaku, da vi ka`am samo u{te toa        toa deka nema leb, ne mi e jasno. Ve-
odgovara vo samo nekolku zborovi        pred manifestacijata nemam spie-       li~i s¢ pove}e na mene.                  ne sum go rabotel. Nema {ansi... ne     rojatno tie nerealiziranite.
...eve zemete go ova intervju kako      no, toa te pravi mnogu nervozen, ti                                             za drugo tuku posle ~inot ne bi mo-
pri~ina, intervjuata vo Utrinski        ja namaluva kreativnosta, {to se-            [to e ona {to tebe te pravi        `el da zemam pari...zatoa {to i jas          Ima{ li idol me|u tvoite ko-
vesnik, Vest, Dnevnik...zemete ja       pak e potrebna za da ti dade sigur-    originalen?                              sum u`ival vo toa. Za skandali se       legi akteri?
Zlatna Bubamara kako pri~ina...         nost za glavnata no}. Za ovaa Buba-          - Ne bi mo`el ova sam za sebe      zadol`eni tabloididite koi opas-             - Pa, normalno e toa, idol na
Site teatarski pretstavi posle          mara se podgotvuvavme okolu 15-16      da go ka`am. Ne znam, sekoj akter e      no me brkaat i me slikaat kade {to      primer kako na~in na igrawe na
koi sum bil neizmerno sre}en i          dena. I za prvata vremeto be{e is-     razli~en po svojot pogled kon umet-      }e stignat.                             scena i kreirawe na ulogi, nemam.
ispolnet i site onie {to me frli-       to, no be{e pote{ko, zo{to jas bev     nosta, po svojot govor, po svojot nas-                                           No, ima dobri akteri vo Makedo-
le vo depresija, dali poradi sodr-      nov vo ovaa rabota, pa nekako mi se    tap...za drugite vedna{ mo`am da              Mo`e{ li da izdvoi{ nekol-         nija od koi imam {to da kupam.
`inata, ili pak, od toa kako lo{o       vide kratko. Sre}a e {to tuka ima      ka`am {to gi pravi razli~ni. Od          ku najinteresni momenti od tvojata
bile odraboteni.                        iskusni lu|e kraj mene koi si gi       komentarite {to gi dobivam, na           dosega{na kariera, no i momenti              Koi se tvoite aktivnosti vo
      So ogled na toa {to si stu-       prepotile godinite nazad, na pri-      primer, sum imal mnogu plasti~ni         koi ne se tolku prijatni?               momentov? [to da o~ekuvame vo
dent na Dramskiot fakultet, zna~i       mer Petrovi} i znaat kade se gre{-     dvi`ewa koi ocrtuvaat nekoj karak-            - Sekako, ima i spomeni {to        bliska idnina od Sa{ko?
deka akterstvoto e tvojata `ivotna      kite, a kade e poentata. Sepak, ova    ter, po {to publikata mnogu brzo i       ne saka{ da gi pamti{, naj~esto e            - Sega zasega traat podgotov-
opredelba. No, {to bi bil Sa{ko         e naporna rabota, dovolen e samo       mnogu jasno }e vidi za {to i za kogo     toa lo{a premiera. Sum se skaral        kite na novata premiera vo kuma-
koga ne bi bil akter? Dali neko-        mislovniot proces pred spiewe, vo      stanuva zbor. Deka momentot na           so nekolku dosega{ni direktori          novskiot teatar i taka }e bide do
ga{ bi se zanimaval so politika         taksi ili avtobus...a drugoto da ne    nastapot e presuden kaj mene, a ne       po teatarive. A, najubavite momen-      sredina na april. Drugite aktivno-
kako del od tvoite kolegi?              go ni spomnuvam.                       probite, vo toj moment mi teknuvaat      ti se na scena, koga gleda{ deka        sti se samo voditelski.
      - Mislam deka so politika, vo
ovoj koncept vo koj denes e stavena                                                                                                                                   Sa{ko e kumanovec, no vo
taa, nikoga{. Politikata bi ja ra-                                                                                                                              Skopje `ivee vo Kisela Voda. Zo-
botel kako `elba da im se pomogne                                                     PROMONTING                                                                {to se re{i tokmu za ova naselba?
                                                                                                                                                                      - Sosema slu~ajno sum vo Kise-
na ostanatite, ako ete se po~uvst-                                  DRU[TVO ZA PROIZVODSTVO, PROMET, PROEKTIRAWE,
vuvam popameten i posposoben, da                                                                                                                                la Voda, isto kako {to bev i vo
                                                                        IN@IWERING, MONTA@A I INSTALIRAWE-                                                      nekoi drugi naselbi. Naselbata e
izgradam nov sistem koj e razbir-
liv za site.. .a ne da se zbogatam na                                       PROMONTING DOOEL - S K O P J E                                                      odli~na, ne mi brm~at koli, pa mo-
smetka na drugite, da sledam nekoja                                                                                                                             `am da se naspijam. Ova mi e navika
ideologija koja ni tvorecot ne ja
                                                                                Ul. Vidoe Smilevski - Bato br. 55 l.4                                           za{to vo Kumanovo ne mi pominu-
razbira i koja ima mnogu nepravil-                                                 Tel/faks: 02 2431-377; 2430-853                                              vaat koli po ulica, pa sum si miren
nosti na smetka na glasa~ite. Samo                                                                                                                              - zavr{i akterot Sa{ko Kocev.


KISELA VODA                OP[TINSKI VESNIK                                                                                                                    www.kiselavoda.gov.mk              13
 P I           S M           A       -     V       E      B             S       A       J      T         -    K      O M            E     N       T         A     R       I


        Vi se obra}ame so nade` deka }e ne udo-    grade`ni dozvoli. Bidej}i do glavnata ulica                    Dali mo`e da napravite anketa na site
stoite so odgovor. Imeno, stanuva zbor za nova-    koja vodi kon s. Sopi{te nema postaveno kana-         `iteli vo Op{tina Kisela Voda so pra{awe:
ta zgrada na ul. #Dimo Haxi Dimov# br. 136,        lizacija vo dol`ina od okolu 120 metri ne sum         #Dali ste za dislokacija na Cementarnica Usje?#,
K.P. 4281/1 i dogovor za gradba 15-2944/5 od       vo mo`nost da se priklu~am na istata. Moite           pa da go vidime odgovorot.
25.10.2004 godina, kade {to kako investitor se     sosedi imaat priklu~ok {to vo najgolem del
javuva firmata RDGL STIL Doo izvoz-uvoz. Ne        vodi niz pove}e privatni imoti, no pominuva i         Kako op{tina gi prezemame site zakonski mer-
interesira koja e pre~kata za nie stanarite da     niz dr`avno zemji{te. Tie ne sakaat da mi doz-        ki za da ovozmo`ime ~ista i zdrava ekolo{ka
dobieme imotni listovi.                            volat da se priklu~am na taa kanalizacija za          sredina. Se sprovedoa anketi kade {to gra|a-
                                                   {to nudam i da platam. Dali postoi na~in so           nite potvrdija i zaedni~ki konstatiravme deka
             Stanari na zgrada Harmonija           koj bi im se nalo`ilo da mi se ovozmo`i pri-          cementaricata e prv potencijalen zagaduva~. Vo                   Op{tina Kisela Voda
   Za informacii obratete se do katastarot.        klu~ok za soodveten nadomest, bidej}i i sami-         na{eto dvegodi{no deluvawe spre~ivme gorewe                       ul. Prvomajska b.b.
                                                   te tie se priklu~eni na gradska kanalizacija.         na guma kako alternativno gorivo i izdejstvu-                telefon: ++38922785400; faks:
      Isprativme pismo so barawe za monti-                                                               vavme da £ se odzeme eksperimentalnata dozvola.
                                                           Na 23.02.2007 godina, vie gradona~al-                                                                              ++38922770210
rawe na ko{ vo osnovnoto u~ili{te #Kuzman                                                                Op{tinata ima komisija koja e sostavena od
[apkarev#, vo naselba Dra~evo. Koga bi se slu-     niku i gospodinot Trifun Kostovski sve~eno                                                                           contact@kiselavoda.gov.mk
                                                                                                         vrvni stru~waci koi }e se borat da go za{titat
~ilo toa?                                          izjavivte deka }e po~nete so izgradba na infra-       zdravjeto na lu|eto, bidej}i toa e najva`no. Op-
                                                   strukturata vo Rasadnik. Ottoga{ do denes mi-                                                                OP[TINA KISELA VODA
                                                                                                         {tinata konkretno se zalaga za po~ituvawe na
            Grupa gra|ani od naselba Dra~evo       naa 15 dena, a od vetenoto ni{to! Jas kupiv stan                                                             tel:      02/27 85 400
                                                                                                         zakonot i dislokacija na cementarnicata. Va-
                                                   {to ve}e edna godina e kompletno gotov i za koj       {ata anketa }e bide edna od slednite.                  faks: 02/27 70 210
So programata za 2007 godina va{eto barawe         imam dobieno sertifikat. Edinstven problem                                                                   e-mail: contact@kiselavoda.gov.mk
}e bide realizirano. Predvideno e rabotite         e infrastrukturata, bidej}i bez nea nemame ni                 Dali mo`ete da mi ka`ete {to se slu-
da zapo~nat vo maj.                                voda ni parno. Me interesira koga planirate                                                                  GRADONA^ALNIK
                                                                                                         ~uva so zgradata koja e vo zastoj na ulica #Ban-
        Koga kone~no }e se sredat ulicite          da po~nete so izgradbata i dali taa }e bide ka-       sko#. Dali }e po~ne da se gradi ili }e se ru{i,        tel:      02/27 85 400
#Emil Zola# i okolnite? Ste minale li da vi-       ko {to najavivte gotova do juni 2007 godina?          zatoa {to po~na mnogu nevkusno da izgleda, a           faks: 02/27 70 210
dite kade minuvame sekoj den, kade gi kr{ime                                                             e vedna{ sproti vilata na Fuere, ~ovekot {to           e-mail: gradonacalnik@kiselavoda.gov.mk
kolite i {to di{eme. Apelirame najitno da          Procedurata za izgradba na infrastrukturata           nosi izve{taj vo Evropa za na{ata dr`ava. ]e
se zavr{at grade`nite raboti i da se asfalti-      vo Rasadnik e otpo~nata, tempoto na rabota ne         ve molam da mi odgovorite i {to e mo`no po-            PRETSEDATEL NA SOVET
raat ulicite.                                      zavisi samo od Op{tinata. Vo bliska idnina            brzo da se sredi so zgradava, pa na kraj, ako ne       tel:      02/27 85 403
                                                   se nadevame na re{avawe i na toj problem.             mo`ete da ja sru{ite, dozvolete mu na ~ovekot          faks: 02/27 70 210
Grade`nite aktivnosti startuvaa vo fevrua-                                                               da ja izgradi, iako sum protiv toa.                    e-mail: nino@kiselavoda.gov.mk
ri, za {to postoi proekt. Do septemvri godi-               Kaznata za Cementarnica Usje e sme{na.
nava o~ekuvame zavr{etok na proektnite             ]e minat {est meseci i pak }e zagaduva. Po ves-           Pozdrav od mladinata na ul. #Bansko#               SEKTOR ZA OP[TI, NORMATIVNO
aktivnosti.                                        nici se `alat za kaznata, pa `alete se i vie. Napi-                                                          PRAVNI RABOTI I RABOTI NA
                                                   {ete kako nivnite oxaci nave~er zagaduvaat.           Zgradata na „Hr{um“, na ulica „Bansko“ ot-             GRADONA^ALNIKOT
       Koga }e po~nat da se pravat ulicite vo                                                            stapuva od gabaritot i viso~inata. Istite }e           tel:      02/27 85 400
                                                   Vo momentov Cementarnicata ima podneseno
Op{tina Kisela Voda, vozeweto po niv e vis-                                                              se urnat nabrzo, vo soglasnost so zakonot.             faks: 02/27 70 210
                                                   `alba do Apelacionen sud. Se nadevame deka
tinski podvig, isto kako vozewe reli. Eve na                                                                                                                    e-mail: trajce.jovanovski@kiselavoda.gov.mk
                                                   sudot }e odlu~i vo korist na gra|anite. Op{-
primer, ulicata #Dositej Obradovi}# celosno                                                                      Me interesira dali ne{to se planira
                                                   tina Kisela Voda e so stav deka nikoj nema
e raskopana, a taa e samo edna od mnogute takvi.                                                         za razvoj na naselba Pintija. Dali ima dr`av-
                                                   pravo da gi zagaduva gra|anite i se zalaga za ri-                                                            SEKTOR ZA FINANSII I LOKALEN
Mo`e li barem da znaeme koga }e po~ne grado-                                                             no zemji{te na koe mo`e da se izgradi mini
                                                   gorozni kazni za prekr{itelite.                                                                              EKONOMSKI RAZVOJ
na~alnikot i so ovie aktivnosti?                                                                         trgovski centar, kade {to bi imale po{ta,              tel:      02/27 85 400
Va{ata ulica e vlezena vo programata za re-                Cementarnica iskopa s¢ naokolu, a ne          banka, apteka... Koga }e se po~ne so pro{iru-          faks: 02/27 70 210
                                                                                                         vawe na ul. #Prvomajska#, od Usje do Dra~evo?
konstrukcija. Dokolku obezbedime finansis-         £ tekna ni edno drvce da nasadi. Spored site EU                                                              e-mail: tnenovski@kiselavoda.gov.mk
ki sredstva realizacijata }e po~ne vo maj.         regulativi i propisi treba toa {to }e go isko-
                                                   pa da go pu{umi i da napravi nekoj park, toa e        Za Pintija ima detalen urbanisti~ki plan.
                                                                                                                                                                SEKTOR ZA URBANIZAM,
       [to se slu~uva so najavenata izvedba na     praksa vo site evropski zemji. Zatoa, pra{ajte        Ako ve interesira pokonkretno mo`ete da pod-
                                                                                                         nesete barawe vo op{tinskata arhiva vo barka           KOMUNALNI DEJNOSTI I ZA[TITA
infrastrukturata vo Rasadnik?                      gi {to mislat da napravat vo vrska so toa.                                                                   NA @IVOTNATA SREDINA
                                                                                                         8 i da pobarate izvod od Detalniot urbanisti-
                                                                                                         ~ki plan za konkretnata lokacija. Za dr`avno-          tel:      02/27 85 400
Procedurata za izgradba na infrastrukturata        Op{tinata ima predvideno okolu 3.000 sadni-                                                                  faks: 02/27 70 210
vo Rasadnik e po~nata. Vo bliska idnina se         ci za po{umuvawe spored postojnata programa           to zemji{te obratete se do katastarot. #Prvo-
                                                                                                         majska# e vo nadle`nost na gradot Skopje.              e-mail: valentina@kiselavoda.gov.mk
nadevame na re{avawe i na ovoj problem.            za ekologija. Postoi mo`nost i za po{umuvawe
                                                   na mesta uka`ani po sugestii na gra|anite.
                                                                                                                                                                SEKTOR ZA OBRAZOVANIE,
       Imam ku}a na ulica #Sava Kova~evi}#         Svoite predlozi mo`ete da gi dostavite vo
                                                                                                                                                                KULTURA, SPORT I MLADI
br. 246 (Pripor), za koja gi poseduvam site        baraka 9 soba br 3.
                                                                                                                                                                tel:      02/27 85 400
                                                                                                                                                                faks: 02/27 70 210
                                                                                                                                                                e-mail: contact@kiselavoda.gov.mk



       BENZINSKATA PUMPA „SUPERTREJD“                                                                                                                           SEKTOR ZA ME\UNARODNA
                                                                                                                                                                SORABOTKA I ODNOSI SO JAVNOST
                                                                                                                                                                tel:      02/27 85 400
                                                                                                                                                                faks: 02/27 70 210


     NA SVOITE POTRO[UVA^I SEKOJDNEVNO
                                                                                                                                                                e-mail: toni@kiselavoda.gov.mk

                                                                                                                                                                SEKTOR ZA MESNA SAMOUPRAVA,
                                                                                                                                                                ZA ODNOSI SO INSTITUCIITE
                                                                                                                                                                NA CENTRALNATA VLAST I SO

        IM NUDI NAJKVALITETNI GORIVA                                                                                                                            OP[TESTVENI ORGANIZACII
                                                                                                                                                                tel:      02/27 85 400
                                                                                                                                                                faks: 02/27 70 210
                                                                                                                                                                e-mail: contact@kiselavoda.gov.mk

                                                                                                                                                                KANCELARIJA ZA INFORMIRAWE,
                                                                                                                                                                PREDLOZI I PRETSTAVKI
                                                                                                                                                                NA GRA\ANITE
                                                                                                                                                                tel:      02/27 85 423
                                                                                                                                                                faks: 02/27 70 210
                                                                                                                                                                e-mail: info@kiselavoda.gov.mk

                                                                                                                                                                POVA@NI TELEFONI

                                                                                                                                                                Policija                    192
                                                                                                                                                                Brza pomo{                  194
                                                                                                                                                                Protivpo`arna brigada       193
                                                                                                                                                                Izvestuvawe i trevo`ewe     930
                                                                                                                                                                AMSM                        196

                                                                                                                                                                POLICISKI STANICI

                                                                                                                                                                MVR - Kisela Voda           32 23 410
                                                                                                                                                                Policiska stanica - Dra~evo 27 63 330



14    www.kiselavoda.gov.mk                                                                                                                      OP[TINSKI VESNIK                   KISELA VODA
 S P O R                      T

                      Dejan Stojanovski, najmlad internacionalen majstor vo {ah
                                                                                                                                                                    SPORTSKI VESTI
    PREKU [AHOT SE RAZVIVA INTELEKTOT KAJ DECATA                                                                                                               Fudbalskata reprezenta-
                                                                                                                                                               cija na Makedonija zagubi
So Op{tina Kisela Voda                                                                                   bronzeniot medal. Vo 1999 godina bev svet-
                                                                                                                                                               od Hrvatska so 2:1 vo {es-
                                                                                                         ski mladinski prvak vo zabrzan {ah ( se
planirame od septemvri go-                                                                               igra najmnogu 10 minuti), dodeka vo 2001              tiot kvalifikaciski nat-
                                                                                                                                                               prevar za plasman na EP
dinava vo osnovnite u~ili-                                                                               godina go osvoiv zlatniot medal na Kupot
                                                                                                                                                               2008 {to }e se odigra vo
                                                                                                         na evropski kupovi. So mojot mati~en klub
{ta na nejzina teritorija-                                                                               Alkaloid dva pati uspeavme da stigneme                Avstrija i [vajcarija. Re-
ta da vovedeme sekcija po                                                                                me|u prvite 8 vo Evropa. Vo 2002 godina so            zultatot na natprevarot go
                                                                                                         makedonskata reprezentacija go osvoiv 7-              otvori Goce Sedloski so
{ah. Planirano e da se for-                                                                                                                                    gol od sloboden udar, pos-
                                                                                                         to mesto na Olimpijadata vo Bled i stanav
mira juniorska liga, kako i                                                                              najmladiot makedonski internacionalen                 tignat vo 36 minuta. Rados-
liga vo MZ. Jas }e im bidam                                                                              majstor so 15 godini i 8 meseci.                      ta na na{ite fudbaleri
                                                                                                              Pokraj brojnite tituli imate dobi-               trae{e samo 22 minuti, po
trener-u~itel na site zain-                                                                              eno i pove}e priznanija od makedonskite               {to na scena stapi Dario Srna, pa najprvo vo 58 minu-
teresirani de~iwa                                                                                        mediumi. Ka`ete n£ koj e najzaslu`en za               ta go izramni rezultatot, za 30 minuti podocna, vo 88
                                                                                                         va{iot golem uspeh?                                   minuta da mu asistira na Eduardo i da £ donese pobeda
                                                                                                              - Sekako deka najgolema zasluga za ona           na Hrvatska nad Makedonija. So ovoj poraz {ansite na
                                                                                                         {to sum denes ima mojot tatko koj mi gi ot-           na{ata fudbalska reprzentacija za plasman na EP
     Na sedumgodi{na vozrast za prv pat                                                                  kri tajnite na {ahot. No, moram da go spo-
doa|a vo dopir so {ahovskata tabla. Mesto                                                                                                                      2008 stanuvaat samo teoretski.
                                                                                                         menam i Vlatko Bogdanovski, ~ovek koj
interes za letni ludorii, ova dete svojata                                                               mnogu dobro vlijae vrz mojata psiha.                  *****
energija ja naso~i kon {ahot, najavuvaj}i                                                                     Kako se podgotvuvaat {ahistite pred              ^elnite lu|e na kompanijata “Sidro”, koja upravuva
go svojot talent i viso~inite {to uspea da                                                               golemite natprevaruvawa?                              so NLB ligata mu dadoa “vajld karta” na Fer{ped Ra-
gi dostigne so samo 22 godini. Stanuva zbor                                                                   - Podgotvovkite vo {ahot se 50% teo-             botni~ki, pa makedonskiot ko{arkarski {ampion }e
za Dejan Stojanovski internacionalen                                                                     retski, a 50% fizi~ki i psihi~ki. Psiha-              bide del do Jadranskata liga za sezonata 2007/2008. So
majstor vo {ah.                                                                                          ta na igra~ot mo`e da odigra presudna                 toa i oficijalno Ekipata od “Gradski park” }e bide
     Raska`ete n£ ne{to pove}e za va{i-                                                                  uloga vo re{avawe na eden me~.                        prviot makedonski klub {to }e se natprevaruva vo ovaa
                                                         Vie imate va{ {ahovski klub, vo Ki-
te po~etoci vo {ahot?                                                                                         Dosega ste odigrale mnogu turniri.
                                                    sela Voda. Kolkav e interesot za {ah?                                                                      liga, formirana vo 2001 godina.
     - Poteknuvam od {ahovsko semejstvo                                                                  Sigurno na brojnite patuvawa ste imale
                                                         - Site znaeme deka {ahot ne e dovol-
(tatko mu e {ahistot Icko Stojanovski) pa
                                                    no eksponiran sport kaj nas. Taka, normal-           pove}e interesni slu~ki. Mo`ete li da                 *****
toa be{e presudno da se zanimavam so ovoj                                                                izdvoite nekolku.                                     Makedonskiot odbojkarski prvak, Rabotni~ki F. se
                                                    no e da nema golem interes za nego. No, so
sport. [ah po~nav da igram na sedumgodi{na                                                                    - Da, sekako deka imam mnogu inte-               plasira{e na ~etvrtata pozicija na finalniot tur-
                                                    silna mediumska kampawa smetam deka
vozdrast. Bevme na odmor vo Struga, kade                                                                 resni slu~ki, no mislam deka nikoga{ ne-              nir od Top-Tim kupot. Vo maloto finale na{iot {am-
                                                    {ahot }e si go najde svoeto mesto kaj nas.
{to tatko mi igra{e na turnir. Dodeka site                                                               ma da zaboravam koga neposredno pred tur-             pion naleta na odbojkarskiot gigant Iskra Odincovo
                                                         Kolkava pomo{ ima [ahovskata fe-
deca edvaj ~ekaa da odat na pla`a, jas toa                                                               nir ja skr{iv rakata i morav da igram so              koj slave{e so 3:1. Plasmanot na 4-ta pozicija e naj-
                                                    deracija na Makedonija od dr`avata?
zadovolstvo go ostaviv na strana i odev da                                                               gips. Iako organizatorite na turnirot mi              golem uspeh {to dosega go postignala makedonska od-
                                                         - Finansiskata pomo{ e minimalna.
gledam kako tatko mi igra {ah. Taka i po~na                                                              velea da si zaminam, jas ne popu{tiv, osta-           bojkarska ekipa.
                                                    Smetam deka ako vo na{ata dr`ava go ne-
mojata {ahovska kariera. Inaku, kako sekoe                                                               nav i go odigrav turnirot. Interesen mo-
                                                    ma {ahovskiot klub Alkaloid (~ij ~len                                                                      *****
mlado mom~e i jas imav `elba da igram                                                                    ment be{e koga igrav finale so prvakot
                                                    sum i jas) kaj nas voop{to }e go nema ovoj                                                                   Goran Slavkovski,
ko{arka i ping-pong no, sepak na krajot pre-                                                             na Ungarija. Pred polna sala uspeav da ost-
                                                    sport. Najrazo~aruva~ki e {to vo make-                                                                     eden od momentno naj-
ovlada qubovta kon {ahot.                                                                                varam pobeda i da dobijam ogromen aplauz.
                                                    donskiot {ah nema `eni. Na primer, vo Bu-
     So Op{tina Kisela Voda (prva op-                                                                    Ve}e sledniot den, koga izlegov da                    dobrite 10 mladi fud-
                                                    garija 75% od {ahistite se `eni, a samo
{tina koja voveduva {ah) podgotvuvate                                                                    pro{etam i da se napijam kafe, do mojata              baleri na svetot re{i
                                                    25% ma`i. Kaj nas sega ima samo edno
niza {ahovski turniri. Ka`ete n£ za {to                                                                  masa ima{e okolu stotina lu|e koi ~ekaa               da go oble~e `olto-
                                                    devoj~e, Monika Stojanova i smetam deka
pokonkretno stanuva zbor?                                                                                da igraat {ah so mene.                                crveniot dres na ma-
                                                    taa }e bide golem talent.
     - So Op{tina Kisela Voda planira-                                                                        Pokraj brojnite pobedi imate i po-               kedonskata mlada fud-
                                                         Blagodarenie na va{iot talent i ob-
me od septemvri godinava vo osnovnite                                                                    razi. Mo`ete li da izdvoite eden najlo{,              balska reprezentaci-
                                                    razovanie (Sportska akademija vo Moskva-
u~ili{ta na nejzina teritorijata da vove-                                                                najbolen?                                             ja. Igra~ot na Inter
                                                    smer {ah) se steknavte so zvawe in-
deme sekcija po {ah. Planirano e da se for-                                                                   - Da, imam i takov poraz. Toa be{e na            svoeto debi vo makedon-
                                                    ternacionalen majstor i u~itel-trener po
mira juniorska liga, kako i liga vo MZ. Jas                                                              turnir vo Atina. Imav ve}e dobiea parti-              skiot dres treba{e da
                                                    ovoj sport. Ima{e ponudi od [panija
}e im bidam trener-u~itel na site zain-                                                                  ja, no napraviv eden nepotreben poteg so              go ima na me~ot pro-
                                                    Holandija i nekoi drugi evropski dr`avi
teresirani de~iwa. Sekako, }e imam mala                                                                  {to si ja zagroziv pozicijata i zagubiv.              tiv Crna Gora (Make-
                                                    da dobiete nivno dr`avjanstvo i da rabo-
pomo{ od tatko mi, no najgolemiot tovar                                                                       I pokraj brojnite obvrski Dejan Sto-
                                                    tite kako profesor vo nivnite u~ili{ta.                                                                    donija go dobi so 1-0),
}e padne na moj grb. Na 12 i 13 maj planiran                                                             janovski nao|a vreme i za turnirite nad-
                                                    Na vakvite primamlivi ponudi odgovo-                                                                       no poradi bolest toj
e eden golem {ahovski turnir na koj }e                                                                   vor od na{ata dr`ava. Taka, na po~etokot
                                                    rivte negativno. Zo{to?                                                                                    ne be{e na spisokot na selektorot Mirsad Jonuz. Po
u~estvuvaat juniori, majstori i veterani.                                                                na april zaminuva na turnir vo Crna Go-
                                                         - Jas sum pred s¢ golem patriot. Moja-                                                                vakviot razvoj na nastanite se pojavija {pekulacii
Ovoj turnir }e bide najava za proektot {to                                                               ra. Ova mlado mom~e nesebi~no go nudi
                                                    ta vizija e da go razvijam {ahot vo Make-                                                                  deka Slavkovski s¢ u{te ne donel kone~na odluka i
}e startuva vo septemvri.                                                                                svoeto {ahovsko majstorstvo. Za toa najdo-
                                                    donija, no dokolku ne uspeam vo toa }e mo-                                                                 razmisluva mesto makedonskiot, da go oble~e dresot na
     Zo{to tolku nastojuvate da go vove-                                                                 bro govori i faktot {to negovata mese~na
                                                    ram da baram “~are” nekade nastrana.                                                                       mladata hrvatska reprezentacija.
dete {ahot vo osnovnoto obrazovanie?                                                                     zarabotuva~ka od {ahot vo Makedonija e
                                                         Ka`ete n£ {to s¢ imate osvoeno do-
     - Vo site osnovni u~ili{ta vo Evro-
                                                    sega, vo va{ata 15 godi{na kariera?                  kolku eden {ahovski ~as vo Evropa. Iako               *****
pa {ahot se izu~uva u{te vo prvo oddele-                                                                 dosega poka`a mnogu, pred nego se godini-             Prvenstveniot natprevar me|u Ba{kimi i Vardar ne
                                                         - Imam osvoeno pove}e priznanija.
nie. Preku ovoj sport se razviva intelek-                                                                te koga treba naporno da raboti i da ja               go do~eka svojot kraj, bidej}i del od vardarovite fud-
                                                    Bev dvokraten mladinski i pionerski pr-
tot kaj decata. Ovaa praksa po~na da se {i-                                                              ostavri svojata vizija {ahot vo Make-                 baleri na poluvremeto, odej}i kon soblekuvalnite, vo
                                                    vak na Makedonija. Vo [panija na SP za
ri na Balkanot, pa se nadevam deka }e dojde                                                              donija da go vrati na vistinski pat.                  tunelot na kumanovskiot stadion, bea brutalno napad-
                                                    natprevaruva~i do 14 godini vo konkuren-
i kaj nas.                                                                                                                                    S. S.
                                                    cija na 140 {ahisti od 80 zemji go osvoiv                                                                  nati od neslu`beni lica. Poradi vakviot incident,
                                                                                                                                                               natprevarot ne go do`ivea svojot kraj. I pokraj toa
  HUMOR HUMOR HUMOR HUMOR HUMOR HUMOR HUMOR HUMOR HUMOR                                                                                                        {to Vardar bara{e preigruvawe na natprevarot, dis-
                                                                                                                                                               ciplinskata komisija na FFM na “o{teteniot klub“,
      Trpe bil meraklija po rum, i oti{ol na dok-   ~e i posle dva dena se vratil so pekinezer. Traj~e         - I sakam ku}ata jas da ja zemam.               slu`beno mu dodeli 3 boda.
tor bidej}i se go bolelo. Doktorot go pregledu-     se zgazil od smeewe koga go videl pekinezerot.             Ma`ot pak pre}utel i u{te ubrzal.
vai:                                                Oti{le ku~iwata pozadi edna grmu{ka da se tepa-            Po nekoe vreme `enava za~udeno go pra{uva:
                                                                                                                                                               *****
      - Trpe, pod itno mora{ da prestane{ so        at. Posle nekoe vreme se vratil pekinezerot no-            - Dobro, jas ka`av {to sakam, ti ni{to li       Deka makedonskiot
pieweto na rum.                                     sej}i ja glavata na pit bulot. Traj~e koga videl ne saka{ ?                                                fudbal vo posledno
      - Lele doktore sum probal sto pati ama mno-   {to se slu~ilo po~nal da pla~e:                            Ma`ot u{te dodal gas naso~uvaj}i se kon         vreme ne mo`e da mine
gu te{ko mi odi.                                           - Znae{ li be ti kolku pari jas plativ za toj edna karpa i i vika:                                  bez incidenti doka-
      - Mora{ Trpe, nemoj da misli{ na rum,         pit bul?                                                   - Ne, se {to mi treba si imam ovde pred me-     `uva i vonrednoto
nemoj ni da go spomnuva{, i }e uspee{.                     - A ti znae{ li jas kolku plativ plasti~na ne. - rekol ma`ot.                                       sobranie na koe 55-te
      Oti{ol Trpe vo kafeana i nara~uva ~aj~e, a    operacija za ova krokodilov da mi go napravat              - Ne te razbiram, {to e toa ?                   prisutni delegati mu
kelnerot:                                           pekinezer?                                                 - Airbeg !!! rekol ma`ot udirajki vo karpata.   izglasaa doverba na
      - Sakate so rum ili bez rum.
      - Mo`e .... bez ~aj!                                           *****                                                                                     pretsedatelot na FFM
                                                           Ma` i `ena se vozat so kola i edno vreme                                                            Haralampie Haxi-Ri-
                 *****                              `enava mu veli:                                                        *****                               steski. Vakvoto glasa-
                                                           - Ma`u, moram da ti priznam deka imam vrs-                                                          we be{e sporno za “opo-
                                                                                                             Sve{tenikot mu prio|a na osudeniot, koj
      Si imal Traj~e pit bul, a Trpe vol~jak. Se    ka so tvojot najdobar drugar i deka sakam razvod!                                                          zicijata“ koja soglas-
zdavile ku~iwata i pit bulot go izel vol~jakot.            Ma`ot si pre}utel i dodal gas.             ve}e e vrzan za elektri~en stol.
                                                                                                             - Mo`am li da napravam ne{to za tebe, sin-        no so Statutot na FFM,
Oti{ol Trpe i kupil doga. Pak se stepale ku~i-             Po edna minuta `enava pak mu veli:                                                                  svika vonredno Sobranie vo april so to~ki na dneven
wata i pak pit bulot pobedil. Trpe oti{ol po               - Sakam decata jas da gi zemam.            ko? - go pra{uva toj.
tretpat i kupil {arplaninec, no pit bulot i nego           Ma`ot pak ni{to ne rekol i samo dodal             - Da, dr`ete me za raka.                          red za razre{uvawe na Haxi-Risteski i kompletniot
go pobedil. Epten naluten Trpe oti{ol po novo ku-   u{te gas...                                                                                                negov UO.

								
To top