tevilka.doc by lovemacromastia

VIEWS: 4 PAGES: 37

									Gregorčičeva 25, 1000 Ljubljana                          T: +386 1 478 26 30
                                                         F: +386 1 251 23 12
                                                         E: gp.ukom@gov.si
                                                         www.ukom.gov.si



Ljubljana, 25. november 2010



SPOROČILO ZA JAVNOST



109. REDNA SEJA VLADE RS


ZADEVE EU IN OECD


Odgovor Republike Slovenije v predsodnem postopku na obrazloženo mnenje Evropske
komisije glede prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela odgovor Republike Slovenije v
predsodnem postopku na obrazloţeno mnenje Evropske komisije št. SG-Greffe(2010)D/14983
z dne 1. 10. 2010 zaradi nepopolnega in nepravilnega prenosa Prve Direktive 73/239/EGS
Sveta z dne 24. junija 1973 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in
opravljanju dejavnosti neposrednega zavarovanja razen ţivljenjskega zavarovanja, kot je bila
naknadno spremenjena, in nepravilnega prenosa Direktive Sveta 92/49/EGS z dne 18. junija
1992 o spremembah Direktiv 73/239/EGS in 88/357/EGS in o uskladitvi zakonov in drugih
predpisov o neposrednem zavarovanju razen ţivljenjskega zavarovanja (Tretja direktiva o
premoţenjskem zavarovanju) v nacionalno zakonodajo ter zaradi neizpolnitve obveznosti iz 56.
in 63. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (kršitev št. 2006/4624).

V odgovoru Vlada RS pojasnjuje, da je pripravljena spremeniti omenjene določbe ZZVZZ, ki
nam jih očita Evropska komisija v obrazloţenem mnenju, pa tudi na novo urediti celoten sistem
zdravstvenega zavarovanja. Ker pa je sistem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ)
tako tesno povezan s sistemom obveznega zdravstvenega zavarovanja, saj oba sistema
zavarujeta ene in iste zdravstvene pravice, sta sistema v veliki medsebojni odvisnosti.
Tako enega sistema zdravstvenega zavarovanja ni mogoče spreminjati brez ogroţajočih
učinkov na drugega. Zato je Vlada RS mnenja, da bi bilo bolj smiselno korenito spremeniti
celovit sistem zdravstvenega zavarovanja. V nasprotnem ni mogoče predvideti vseh posledic, ki
jih lahko doţivi nivo zdravstvenega varstva. V interesu Vlade RS je, da nivo zdravstvenega
varstva ne bi bil ogroţen zaradi sprejetja le delnih sprememb.


Vlada sprejela odgovor RS Komisiji zaradi neustreznih prenosov direktive

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji na predlog Ministrstva za gospodarstvo
sprejela odgovor RS v predsodnem postopku na obrazloţeno mnenje Evropske komisije zaradi
neustreznega prenosa Direktive 2002/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta o trţenju
finančnih storitev potrošnikom na daljavo in o spremembi Direktive 90/619/EGS Sveta ter
direktiv 97/7/ES in 98/27/ES v pravni red Republike.

Republika Slovenija je od Evropske komisije prejela obrazloţeno mnenje zaradi neustreznega
prenosa Direktive 2002/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta o trţenju finančnih storitev
potrošnikom na daljavo in o spremembi Direktive 90/619/EGS Sveta ter direktiv 97/7/ES in
98/27/ES.
Skladno z 258. členom Pogodbe o delovanju Evropske unije je EK pozvala Vlado Republike
Slovenije, da poda svoje pripombe na ugotovitve glede neustreznega prenosa Direktive
2002/65/ES.

V zvezi z ustreznim prenosom Direktive 2002/65/ES je Vlada RS odgovorila, da bo Republika
Slovenija določbe Direktive prenesla v slovenski pravni red z Zakonom o spremembah in
dopolnitvah Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot-E), ki je v postopku intenzivne priprave.

Predlog ZVPot-E naj bi bil Vladi Republike Slovenije v obravnavo posredovan do konca leta
2010, predvidoma pa naj bi bil sprejet konec februarja 2011.


Vlada odgovorila na Uradni opomin Evropske komisije zaradi domnevne kršitve člena o
usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji Odgovorila na Uradni opomin Evropske
komisije zaradi domnevne kršitve 2. člena Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in
Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in
storitev (kršitev št. 2010/4098).

Evropska komisija je 25. 8. 2009 v okviru EU pilotnega projekta odprla postopek na podlagi
pritoţbe podjetja Limited Liability Company – UAB Garsu passaulis iz Litve, ki Ministrstvu za
finance v postopku oddaje javnega naročila za izdelavo in dobavo tobačnih znamk, številka
4301-12/2008, očita kršitev načel nediskriminacije in enakopravne obravnave iz 2. člena
Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju
postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev.

Pritoţnik Ministrstvu za finance očita, da je v delu razpisne dokumentacije pod točko Jezik
diskriminatorno določil, da morajo biti vse listine, ki so v tujem jeziku, prevedene v slovenski
jezik s strani sodnega prevajalca, sicer se šteje, da niso predloţene. Litvanski pravni red
namreč ne pozna instituta sodnega prevajalca, zato pritoţnik ni mogel zagotoviti, da bi listine
prevedel iz litvanskega v slovenski jezik sodni prevajalec.

Ministrstvo za finance se je na poizvedbo Evropske komisije odzvalo z odgovorom št. 542-
7/2009/5 z dne 23. 10. 2010, v katerem je podrobno pojasnilo okoliščine zadeve, svoje
argumente in zavrnilo trditve pritoţnika.

1. 10. 2010 je Evropska komisija z dopisom št. SG-Greffe(2010)D/14982 na Vlado Republike
Slovenije naslovila uradni opomin zaradi domnevne kršitve 2. člena Direktive 2004/18/ES, ki
določa, da morajo naročniki obravnavati gospodarske subjekte enakopravno in
nediskriminatorno ter delovati transparentno.

Vladi se predlaga, naj Evropski komisiji na uradni opomin odgovori, da so predpisi s področja
javnega naročanja v Republiki Sloveniji usklajeni s pravnim redom Evropske unije. Odpravo
morebitne kršitve, ki nikakor ni sistemske narave, temveč je lahko posledica pomote naročnika,
kot je bilo v tem primeru, pa lahko ponudniki in druge aktivno legitimirane osebe doseţejo z več
postopkovnimi dejanji in pravnimi sredstvi ţe med postopkom oddaje javnega naročila.

V konkretnem primeru ponudnik UAB Garsų pasaulis teh postopkovnih dejanj in pravnih
sredstev ni uporabil in ni niti neformalno opozoril naročnika na sporno zahtevo glede jezika. Če
bi ravnal tako, bi naročnik zahtevo glede jezika nedvomno spremenil, ko je bilo to še mogoče.
UAB Garsų pasaulis je tako s svojim ravnanjem v preteţni meri sam prispeval k takšnemu
zaključku obravnavnega postopka oddaje javnega naročila.


Vlada sprejela stališče k Predlogu direktive Sveta o zahtevah v zvezi s proračunskimi
okviri držav članic

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela stališče k Predlogu direktive Sveta o
zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri drţav članic. Republika Slovenija se načeloma strinja z
vsebino Predloga direktive Sveta o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri drţav članic. Ne
glede na dejstvo, da ureditev javnih financ v Sloveniji v večjem delu v celoti ali vsaj delno
skladna z določbami predlagane direktive, Slovenija meni, da je zelo pomembna ohranitev
nacionalne odgovornosti za oblikovanje fiskalne politike, zato v predlogu direktive pogreša
oceno Evropske komisije, zakaj bi bila direktiva Sveta najbolj ustrezen pravni instrument za
dosego ţelenih ciljev.

Slovenija se strinja s predlogom direktive v delu, ki se nanaša na zagotavljanje transparentnosti
in evalvacije makroekonomskih napovedi. Slovenija podpira vključitev numeričnega fiskalnega
pravila med obvezne elementa nacionalnih proračunskih okvirov, saj so ti ključni za doseganje
javnofinančne discipline. To velja še posebej, ker so fiskalna pravila določena za večletno
časovno obdobje z namenom doseganja vzdrţnosti javnih financ. Slovenija je zadrţana do
vključitve srednjeročnih ciljev po metodologiji, kot jo uporablja Evropska komisija, v samo
fiskalno pravilo, saj metodologija Evropske komisije po mnenju Slovenije namenja preveliko
teţo implicitnim obveznostim iz naslova staranja prebivalstva glede na eksplicitne obveznosti
(dejanski dolg). Slovenija meni, da je moţna implementacija direktive tudi drugače kot samo z
zakonodajnimi akti.

Slovenije namenja preveliko teţo implicitnim obveznostim iz naslova staranja prebivalstva glede
na eksplicitne obveznosti (dejanski dolg). Evropska komisija je pripravila paket zakonodajnih
predlogov za krepitev makroekonomskega in fiskalnega nadzora v drţavah članicah, s
posebnim poudarkom na zgodnjem prepoznavanju in omejevanju oziroma preprečevanju
makroekonomskih in fiskalnih neravnovesij, še posebej v drţavah članicah območja evra, da bi
se tako zagotovilo nemoteno delovanje EMU in EU.

Paket vključuje tudi Predlog direktive Sveta o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri v drţavah
članicah, katere cilj je, da bi vse drţave članice najkasneje do konca leta 2013 imele vpeljane
postopke za pripravo večletnih proračunskih okvirov, da bi se tako zagotovila stabilnost javnih
financ.

Poglavitne rešitve akta so:
 Enoten sistem javnega računovodstva za celoten sektor drţava (za vse podsektorje), ki
   morajo biti podvrţeni notranji kontroli in reviziji. Drţave članice morajo zagotoviti tudi redno
   mesečno javno dostopnost podatkov po denarnem toku z največ enomesečnim zamikom in
   javno objaviti prevedbeno tabelo med podatki po denarnem toku in podatki po metodologiji
   ESA 95.
 Fiskalne napovedi bodo temeljile na realističnih makroekonomskih napovedih in bodo
   upoštevale najnovejše razpoloţljive informacije, z opisom odstopanj od najbolj verjetnega
   scenarija. Makroekonomske in fiskalne napovedi bodo upoštevale različne alternativne
   scenarije na podlagi preteklih izkušenj in primerno upoštevale tudi napovedi Evropske
   Komisije. Makro-fiskalne napovedi bodo javno objavljene in redno revidirane.
 Drţave članice bodo uvedle numerična fiskalna pravila, ki bodo vključevala skladnost z
   referenčnimi vrednostmi za primanjkljaj in dolg skladno s Pogodbo ter sprejeti večletni
   proračunski načrt, vključujoč srednjeročne proračunske cilje. Fiskalna pravila bodo zajemala
   celoten sektor drţava.
 Drţave članice bodo vzpostavile učinkovit srednjeročni proračunski okvir, ki bo podlaga za
   sprejetje fiskalnih napovedi za najmanj tri leta vnaprej, da se tako zagotovi, da letno
   proračunsko načrtovanje sledi večletnemu načrtovanju. Vseboval bo večletne fiskalne cilje,
   projekcije prihodkov in odhodkov po glavnih kategorijah za vse podsektorje sektorja drţava
   ter izjavo o srednjeročnih prioritetah vlade kako se pribliţuje doseganju srednjeročnega
   cilja. Letna proračunska zakonodaja bo skladna z določbami, ki izhajajo iz srednjeročnega
   proračunskega okvirja.
 Drţave članice naj bi zagotovile, da so računovodska pravila in postopke, zbiranje,
   posredovanje in objavljanje podatkov konsistentna med podsektorji sektorja drţava in da
   zajemajo vse podsektorje. Drţave članice bodo vzpostavile ustrezne mehanizme za
   koordinacijo med podsektorji drţave in zagotovile konsistentno pokritje vseh podsektorjev
   drţave v procesu fiskalnega načrtovanja in napovedovanja ter vzpostavitvi večletnega
   načrtovanja. V redni letni proračunski proces bodo vključene informacije o
   izvenproračunskih skladih, davčnih izdatkih ter potencialnih obveznostih z moţnimi velikimi
    vplivi na javne blagajne (drţavna poroštva, slaba posojila, obveznosti iz poslovanja javnih
    podjetij,…).


Vlada sprejela stališče k Predlogu Uredbe Sveta EU o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja
postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela stališče k Predlogu uredbe Sveta
(EU) o spremembi Uredbe (ES) št. 1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi
s čezmernim primanjkljajem. Republika Slovenija se načeloma strinja s Predlogom uredbe
Sveta (EU) o spremembi Uredbe (ES) št. 1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka
v zvezi s čezmernim primanjkljajem, vendar pa opozarja, da je potrebno besedilo v členu 2
predloga uredbe dopolniti oziroma popraviti v skladu z odstavkom 23 končnega poročila
delovne skupine predsednika evropskega sveta, ki ga je sprejel Evropski svet na svojem
zasedanju dne 29.10.2010 in se glasi: Te nove sankcije in ukrepi (op. novo predlagani ukrepi in
sankcije v korektivnem delu Pakta za stabilnost in rast) se ne morejo uporabljati retroaktivno. Za
nekatere elemente teh predlogov bo potrebno prehodno obdobje.

Slovenija kot članica Evropske monetarne unije se zavzema tudi za močno operacionalizacijo
kriterija dolga s čim manj izjemami, saj se je izkazalo, da je ravno prevelika zadolţenost drţav
evropske unije ogrozila stabilnost in normalno delovanje evropske monetarne unije. Slovenija je
tudi mnenja, da morajo biti postopki v primeru ugotovljenega obstoja preseţnega dolga enaki
kot v primeru ugotovljenega obstoja preseţnega primanjkljaja.

Evropska komisija je pripravila paket zakonodajnih predlogov za krepitev makroekonomskega in
fiskalnega nadzora v drţavah članicah, s posebnim poudarkom na zgodnjem prepoznavanju in
omejevanju oziroma preprečevanju makroekonomskih in fiskalnih neravnovesij, še posebej v
drţavah članicah območja evra, da bi se tako zagotovilo nemoteno delovanje EMU in EU.

Paket vključuje tudi Predlog uredbe Sveta (EU) o spremembi Uredbe (ES) št. 1467/97 o
pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, katere cilj je
krepitev spoštovanja zavez iz Pakta za stabilnost in rast in večja operacionalizacija kriterija
dolga.

Poglavitne rešitve akta so:
 Predlog sprememb namenja večjo pozornost upoštevanju kriterija dolga. V primeru, ko ima
   drţava članica raven dolga izraţenega v deleţu BDP višjo od referenčne vrednosti, potem
   bo veljalo, da drţava članica ustrezno zmanjšuje dolg, če se je ta v preteklih treh letih
   zmanjševal in pribliţeval referenčni vrednosti po stopnji 1/20 na leto.
 V poročilu Komisije, skladno s členom 126(3) Pogodbe o delovanju EU, bo posebna analiza
   namenjena stanju dolga in gibanju dolga v srednjeročnem obdobju, ob upoštevanju
   faktorjev tveganja, izdanih poroštev ter potencialnih obveznosti (predvsem zaradi staranja
   prebivalstva).
 V primeru, da raven dolga izraţena v odstotkih BDP preseţe referenčno vrednost, bodo pri
   oceni o sproţitvi postopka upoštevani stroški pokojninske reforme le v primeru, če bo
   primanjkljaj drţave izraţen v deleţu BDP blizu referenčne vrednosti. Stroški bodo
   upoštevani v obdobju petih let in sicer linearno degresivno.
 V primeru, da bo proti drţavi sproţen postopek preseţnega primanjkljaja, bo morala drţava
   članica v šestih mesecih po tem, ko ji bo Svet izdal priporočila za odpravo preseţnega
   primanjkljaja, Komisiji in Svetu predstaviti poročilo o ukrepih za odpravo preseţnega
   primanjkljaja drţave. To poročilo bo moralo vključevati ciljne višine izdatkov drţave,
   diskrecijske ukrepe na strani prihodkov ter informacijo o ţe sprejetih ukrepih ter ukrepih, ki
   jih bo drţava še sprejela oziroma izvedla za dosego v poročilu določenih ciljev. Poročilo bo
   javno dostopno in na njegovi osnovi bo Komisija pripravilo tudi oceno učinkovitosti sprejetih
   ukrepov.
 Svet bo lahko spremenil priporočila ne le v primeru, da se izkaţe, da so makroekonomska
   gibanja drugačna od napovedanih, ki so bila uporabljena za pripravo priporočil, temveč tudi
   v primeru resnega upada gospodarske aktivnosti splošne narave.
 Če se bo Svet odločil, da bo proti drţavi uvedel sankcije zaradi nespoštovanja priporočil
   Sveta, bo drţava članica morala plačati denarno kazen, ki bo sestavljena iz fiksnega dela v
    višini 0,2% BDP in variabilnega dela v višini 1/10 razlike med preseţnim primanjkljajem
    izraţenim v deleţu BDP in referenčno vrednostjo ali primanjkljajem, ki bi moral biti doseţen
    v tistem letu, v primeru da gre tudi za nespoštovanje kriterija dolga.
   Vsako leto, dokler ne pride do odprave preseţnega primanjkljaja, bo Komisija ocenjevala
    sprejete ukrepe in predlagala Svetu ali je potrebno sankcije okrepiti, ohraniti ali zmanjšati.
    Skupna vrednost denarne kazni ne sme preseči 0,5% BDP.


Vlada sprejela stališče k Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o
preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnovesij

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela stališče k Predlogu uredbe
Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih
neravnovesij. Republika Slovenija je zadrţana do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in
Sveta o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnovesij. Predlog uredbe daje
prevelike pristojnosti Evropski komisiji in ni skladen s sprejetim končnim poročilom delovne
skupine ustanovljene pri Evropskem svetu, ki ga je Evropski svet sprejel na svojem zasedanju
dne 29.10.2010. Slovenija podpira stališče, da nabor indikatorjev sprejme Svet. Ti bi morali biti
po eni strani določeni zelo visoko in bolj natančno definirani, natančno pa bi morala biti
definirana tudi določitev njihovega vzdrţnega praga, pri čemer bi se upošteval specifični poloţaj
posamezne drţave članice, po drugi strani pa je vprašljiva merljivost vseh indikatorjev.

Predlog uredbe bi moral jasno določati, da gre le za tista makroekonomska neravnovesja, ki
resno ogroţajo delovanje in stabilnost EU in EMU. Pri tem bi predlog uredbe moral natančno
opredeliti oziroma razmejiti pojme 'makroekonomsko neravnovesje', 'pojav makroekonomskega
neravnovesja' in 'preseţno makroekonomske neravnovesje'. Slovenija je tudi zadrţana do
morebitne avtomatične sproţitve postopka preseţnih neravnovesij.

Evropska komisija je pripravila paket zakonodajnih predlogov za krepitev makroekonomskega in
fiskalnega nadzora v drţavah članicah, s posebnim poudarkom na zgodnjem prepoznavanju in
omejevanju oziroma preprečevanju makroekonomskih in fiskalnih neravnovesij, še posebej v
drţavah članicah območja evra, da bi se tako zagotovilo nemoteno delovanje EMU in EU.

Paket vključuje tudi Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju in
odpravljanju makroekonomskih neravnovesij, katere cilj je zgodnje ugotavljanje oziroma
preprečevanje makroekonomskih neravnovesij v drţavah članicah, ki bi lahko resno ogrozila
delovanje EMU in EU.

Poglavitne rešitve akta so:
 Sprejet bo nabor indikatorjev, na podlagi katerih bo Komisija ocenjevala in nadzorovala
   makroekonomska neravnovesja v drţavah članicah.
 Komisija po pripravila letno poročilo, v katerem bo ocenila, ali so obstoječa
   makroekonomska neravnovesja v posamezni drţavi članici takšna, da bi lahko postala
   preseţna in pripravila obseţno poročilo za takšno drţavo članico.
 Če bo Komisija na podlagi poročila ugotovila, da obstaja nevarnost, da makroekonomska
   neravnovesja postanejo preseţna, bo Svet, na predlog Komisije, izdal priporočila drţavi
   članici.
 Če bo Komisija na podlagi poročila ugotovila, da ţe obstajajo preseţna neravnovesja v
   drţavi članici, bo Svet, na predlog Komisije, sprejel priporočila drţavi članici za odpravo
   preseţnih neravnovesij, vključno s predlaganimi ukrepi in rokom za ukrepanje - sproţen bo
   t.i. postopek preseţnih neravnovesij.
 Drţave članice s preseţnimi makroekonomskimi neravnovesji bodo morale Svetu
   posredovati akcijski načrt za odpravo neravnovesij, s podrobno navedbo politik in ukrepov,
   ki jih drţava članica namerava sprejeti, vključno z roki za njihovo implementacijo. Komisija
   bo ocenila akcijski načrt in v kolikor bo ocenila, da je načrt nezadosten, bo Svet izdal
   priporočila za dopolnitev akcijskega načrta.
 Komisija bo nadzorovala implementacijo akcijskega načrta in poročala Svetu, lahko pa bo
   tudi opravljala misije v drţavah članicah. V kolikor bo ugotovila, da so se gospodarske
    okoliščine spremenile, bo lahko Svet spremenil priporočila. Na podlagi ocene Komisije bo
    Svet ugotovil ali je drţava članica sprejela učinkovite ukrepe v dogovorjenem roku.
   V kolikor bo Svet ugotovil, da drţava članica nima več preseţnih makroekonomskih
    neravnovesij, bo lahko zaključil postopek preseţnih neravnovesij.


Vlada sprejela stališče k Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o učinkovitem
izvrševanju proračunskega nadzora v euroobmočju

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela stališče k Predlogu uredbe
Evropskega parlamenta in Sveta o učinkovitem izvrševanju proračunskega nadzora v
euroobmočju. Republika Slovenija se načeloma strinja s Predlogom uredbe Evropskega
parlamenta in Sveta o učinkovitem izvrševanju proračunskega nadzora v euroobmočju, saj se
kot članica Evropske unije zavzema za okrepljen nadzor nad spoštovanjem zavez iz Pakta za
stabilnost in rast in dosledno izvajanje ukrepov v primeru nespoštovanja zavez glede
primanjkljaja in dolga drţave. Slovenija se zavzema za močno operacionalizacijo kriterija dolga
s čim manj izjemami, saj se je izkazalo, da je ravno prevelika zadolţenost drţav evropske
monetarne unije ogrozila njeno stabilnost in normalno delovanje.

Evropska komisija je pripravila paket zakonodajnih predlogov za krepitev makroekonomskega in
fiskalnega nadzora v drţavah članicah, s posebnim poudarkom na zgodnjem prepoznavanju in
omejevanju oziroma preprečevanju makroekonomskih in fiskalnih neravnovesij, še posebej v
drţavah članicah območja evra, da bi se tako zagotovilo nemoteno delovanje EMU in EU.

Paket vključuje tudi Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o učinkovitem izvrševanju
proračunskega nadzora v euroobmočju, katere cilj je preprečevanje obstoja preseţnega
primanjkljaja in dolga v drţavah članicah območja evra.

Poglavitne rešitve akta so:
 Svet bo, na predlog Komisije, drţavi članici, ki se ne bo dovolj hitro pribliţevala
   srednjeročnemu cilju in ne bo vodila preudarne fiskalne politike, izdal priporočila. Prizadeta
   drţava članica pa bo morala pri Komisiji poloţiti obrestovan depozit. Višino depozita bo
   določila Komisija v višini do 0,2% BDP drţave članice v preteklem letu, depozit pa bo lahko
   na predlog drţave članice, ki ga bo morala nasloviti na Komisijo v desetih dneh, lahko tudi
   niţji ali celo ukinjen.
 V kolikor bo Svet drţavi članici izdal priporočila za zmanjšanje preseţnega deficita, bo
   morala drţava članica pri Komisiji poloţiti neobrestovani depozit v višini do 0,2% BDP
   drţave članice v preteklem letu, depozit pa bo lahko na predlog drţave članice ali na
   podlagi ocene Komisije tudi niţji ali celo ukinjen.
 Drţavam članicam, ki bodo ţe imele obrestovane depozite pri Komisiji, se bodo le ti
   spremenili v neobrestovane, pri tem pa se bo poračunala tudi morebitna razlika med
   obstoječim in naloţenim novim depozitom.
 Če bo Svet, na podlagi ocene Komisije, ugotovil, da drţava članica ni sprejela učinkovitih
   ukrepov za odpravo preseţnega primanjkljaja, bo drţavi članici naloţil denarno kazen v
   višini do 0,2% BDP drţave članice v preteklem letu, denarna kazen pa bo lahko na predlog
   drţave članice ali na podlagi ocene Komisije tudi niţja ali celo ukinjena.
 V kolikor bo drţava članica ţe imela neobrestovani depozit pri Komisiji, bo ta spremenjen v
   denarno kazen, pri tem pa se bo poračunala tudi morebitna razlika med obstoječim
   depozitom in naloţeno denarno kaznijo.
 Svet bo lahko odločil, da se obrestovani ali nebrestovani depozit v primeru odprave
   razlogov, zaradi katerih ji je bil naloţen, drţavi članici vrne.
 ukrepih iz predloga uredbe bodo s kvalificirano večino glasovale le drţave članice območja
   evra, razen prizadete drţave članice.


Vlada sprejela stališče k Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvršilnih
ukrepih za odpravo čezmernih makroekonomskih neravnovesij v euroobmočju

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela stališče k Predlogu uredbe
Evropskega parlamenta in Sveta o izvršilnih ukrepih za odpravo čezmernih makroekonomskih
neravnovesij v euroobmočju. Republika Slovenija je zadrţana do Predloga uredbe Evropskega
parlamenta in Sveta o izvršilnih ukrepih za odpravo čezmernih makroekonomskih neravnovesij
v euroobmočju. Predlog uredbe daje prevelike pristojnosti Evropski komisiji in ni skladen s
sprejetim končnim poročilom delovne skupine ustanovljene pri Evropskem svetu, ki ga je
Evropski svet sprejel na svojem zasedanju dne 29.10.2010. Slovenija podpira stališče, da nabor
indikatorjev sprejme Svet. Ti bi morali biti po eni strani določeni zelo visoko in bolj natančno
definirani, natančno pa bi morala biti definirana tudi določitev njihovega vzdrţnega praga, pri
čemer bi se upošteval specifični poloţaj posamezne drţave članice, po drugi strani pa je
vprašljiva merljivost vseh indikatorjev.

Predlog uredbe bi moral jasno določati, da gre le za tista makroekonomska neravnovesja, ki
resno ogroţajo delovanje in stabilnost EU in EMU. Pri tem bi predlog uredbe moral natančno
opredeliti oziroma razmejiti pojme 'makroekonomsko neravnovesje', 'pojav makroekonomskega
neravnovesja' in 'preseţno makroekonomske neravnovesje'. Slovenija je tudi zadrţana do
morebitne avtomatične sproţitve postopka preseţnih neravnovesij.

Evropska komisija je pripravila paket zakonodajnih predlogov za krepitev makroekonomskega in
fiskalnega nadzora v drţavah članicah, s posebnim poudarkom na zgodnjem prepoznavanju in
omejevanju oziroma preprečevanju makroekonomskih in fiskalnih neravnovesij, še posebej v
drţavah članicah območja evra, da bi se tako zagotovilo nemoteno delovanje EMU in EU.

Paket vključuje tudi Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvršilnih ukrepih za
odpravo čezmernih makroekonomskih neravnovesij v euroobmočju, katere cilj je preprečevanje
oziroma odprava makroekonomskih neravnovesij v drţavah članicah območja evra, ki bi lahko
resno ogrozila delovanje EMU in EU

Poglavitne rešitve akta so:
 Postavitev sistema denarnih kazni za učinkovito odpravo makroekonomskih neravnovesij v
   drţavah članicah območja evra.
 Svet bo na predlog Komisije drţavi članici območja evra izdal priporočila za pripravo
   akcijskega načrta za odpravo »preseţnih makroekonomskih neravnovesij« in v kolikor bo
   Svet po dveh zaporedno postavljenih rokih ugotovil, da je posredovan akcijski načrt
   nezadosten ali da drţava članica še ni sprejela dogovorjenih ukrepov, bo Svet drţavi članici
   naloţil denarno kazen v višini 0,1% BDP drţave članice v preteklem letu.
 Denarna kazen bo lahko na predlog Komisije na podlagi ocene niţja ali celo ukinjena, če bo
   ugotovljeno, da obstajajo izredne okoliščine ali na podlagi zahteve drţave članice.
 V primeru da bo drţava članica ţe plačala denarno kazen in bo Svet naknadno ugotovil, da
   je drţava članica sprejela učinkovite ukrepe, bo denarna kazen drţavi članici vrnjena.
 uvedbi denarnih kazni za posamezno drţavo članico se bo glasovalo s kvalificirano večino
   drţav članic območja evra v Svetu, brez upoštevanja drţave članice, ki ji bo kazen
   naloţena.


Vlada sprejela stališče k Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi
Uredbe Sveta o krepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju
gospodarskih politik

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela stališče k Predlogu uredbe
Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 o krepitvi
nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik.
Republika Slovenija se načeloma strinja s Predlogom uredbe Evropskega parlamenta in Sveta
o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 o krepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o
nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik, saj se kot članica Evropske unije zavzema za
okrepljen nadzor nad spoštovanjem zavez iz Pakta za stabilnost in rast in dosledno izvajanje
ukrepov v primeru nespoštovanja zavez glede primanjkljaja in dolga drţave. Slovenija se
zavzema za močno operacionalizacijo kriterija dolga.

Slovenija je tudi mnenja, da večje število dodatnih izjem pri ugotavljanju spoštovanja zavez iz
Pakta za stabilnost in rast ni zaţeleno. Slovenija predlaga, da se dosledno uporabi dikcija iz
končnega poročila delovne skupine pri evropskem svetu in da se posledično iz besedila člena 5
briše navezava na preseţna makroekonomska ravnovesja.

Evropska komisija je pripravila paket zakonodajnih predlogov za krepitev makroekonomskega in
fiskalnega nadzora v drţavah članicah, s posebnim poudarkom na zgodnjem prepoznavanju in
omejevanju oziroma preprečevanju makroekonomskih in fiskalnih neravnovesij, še posebej v
drţavah članicah območja evra, da bi se tako zagotovilo nemoteno delovanje EMU in EU.

Paket vključuje tudi Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe
Sveta (ES) št. 1466/97 o krepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in
usklajevanju gospodarskih politik, katere cilj je zgodnje prepoznavanje in preprečevanje
fiskalnih neravnovesij oziroma krepitev preventivnega dela Pakta za stabilnost in rast.

Poglavitne rešitve akta so:
 Rok za predstavitev Programa stabilnosti Evropski komisiji je prestavljen na obdobje med 1.
   in 30. aprilom.
 Evropska Komisija bo na podlagi programov stabilnosti ocenila, ali drţava članica,
   upoštevajoč vse predpostavke in ekonomsko okolje, vodi preudarno fiskalno politiko in ali
   se dovolj hitro pribliţuje izpolnjevanju srednjeročnega fiskalnega cilja. Povprečni letni napor
   naj bi bil 0,5% BDP. Za drţave članice z visokim stanjem dolga ali (člen 5) »preseţnimi
   makroekonomskimi neravnovesji«, bo lahko Svet na predlog Komisije ocenil, da je potrebna
   višja povprečna letna fiskalna konsolidacija kot 0,5% BDP.
 Svet bo lahko določil daljši rok za dosego srednjeročnega cilja v primeru, če bo ocenil, da
   obstajajo začasni razlogi za odmik od prilagoditvene poti, pri tem pa bo upošteval tudi
   implementacijo večjih strukturnih reform. Še posebna pozornost bo namenjena
   pokojninskim reformam.
 Svet bo lahko povabil drţavo članico, da dopolni svoj program, v primeru, da bo Komisija
   ocenila, da bi morala biti fiskalna politika bolj preudarna in bolj ambiciozna v zasledovanju
   srednjeročnih ciljev.


Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Sveta o merilih za določitev,
kdaj določene vrste odpadnih kovin prenehajo biti odpadek na podlagi Direktive
2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta.

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji sprejela stališča do Predloga uredbe Sveta o
merilih za določitev, kdaj določene vrste odpadnih kovin prenehajo biti odpadek na podlagi
Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta.

Evropska komisija je predloţila osnutek obravnavane uredbe v glasovanje Odboru za
prilagajanje znanstvenemu in tehničnemu odboru (TAC odbor). Ker odbor ni podal mnenja o
predlogu Komisije: niti pozitivno niti negativno, je bil predlog Uredbe Sveta predloţen Svetu in
posredovan Evropskemu parlamentu. Slovenija podpira sprejem tega predloga, saj so merila za
prenehanje statusa odpadka pripravljena z namenom podpore trgom recikliranje in izboljšanja
izvajanja zakonodaje o odpadkih. Direktiva 2008/98/ES o odpadkih v 6. členu določa, da
nekateri določeni odpadki prenehajo biti odpadki, ko so predelani, vključno z recikliranjem, in
izpolnjujejo določena merila, ki se oblikujejo na ravni EU, v skladu s pogoji, ki jih določa ta
direktiva. Ukrepi glede sprejetja omenjenih meril in opredelitve odpadkov, za katere veljajo ta
merila, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom.

Posebna merila za prenehanje statusa odpadka bi bilo treba pripraviti med drugim vsaj za
agregate, papir, steklo, kovine, pnevmatike in tekstil. Predlog Uredbe je tako prvi v vrsti
predlogov uredb glede obravnave določenih materialov, ki jim preneha status odpadka še
preden so predelani v uporabne materiale ali energijo ali po pripravi za ponovno uporabo dani v
ponovno uporabo. Uredba določa, kdaj odpadno ţelezo, jeklo, aluminij in aluminijeve zlitine
prenehajo biti odpadek, kdo je odgovoren za zagotavljanje dokazov, da so izpolnjena tehnična
merila za prenehanje statusa odpadka in kako se ti dokazi predloţijo (izjava o skladnosti in
sistem vodenja kakovosti). Po mnenju Komisije bodo merila za prenehanje statusa odpadka v
podporo trgom recikliranja in bodo izboljšala izvajanje evropske zakonodaje o odpadkih.
Vlada za vzpostavitev enotnega evropskega železniškega prostora

Vlada je na današnji seji podprla pobudo Evropske komisije, da prenovi zakonodajni okvir
prvega ţelezniškega paketa s predlogom direktive Evropskega parlamenta in Sveta o
vzpostavitvi enotnega evropskega ţelezniškega prostora (prenova). Glede na pomembne in
daljnoseţne določbe, ki so vključene v predlog direktive, in glede na postopek ter obravnavo v
Drţavnem zboru RS pa si je pridrţala parlamentarni in preučitveni pridrţek.

Prvi ţelezniški paket sestavljajo tri direktive, ki segajo v leto 1991. V okviru programa Evropske
komisije za poenostavitev zakonodaje predlagana pobuda prenove prvega paketa vključuje
postopek kodifikacije teh direktiv in njihovo zdruţitev v en sam zakonodajni dokument z
namenom poenostavitve in konsolidacije. Dodatni ukrepi (spremembe, dopolnitve), ki so
vključeni v prenovo prvega ţelezniškega paketa, so oblikovani z namenom odprave treh
ključnih problemov na ţelezniškem trgu, ki so:
 teţak vstop novih prevoznikov na trg
 razdrobljen evropski ţelezniški trg (negativni vplivi na delovanje trga)
 kakovost infrastrukture (nadaljnje slabšanje).

Po mnenju Evropske komisije je navedene teţave mogoče odpraviti:
 z ustreznim izvajanjem in uveljavljanjem obstoječe zakonodaje
 s pojasnitvijo obstoječe zakonodaje - usklajena uporaba v vseh drţavah članicah
 z uvedbo novih ukrepov za odpravo specifičnih problemov.

Splošni cilji prenovitve ţelezniškega paketa so tako olajšati vstop novim prevoznikom na trg
ţelezniškega prometa in povečati konkurenco na njem ter integrirati trg z namenom razvoja
učinkovitih in zmogljivih storitev tovornega in potniškega ţelezniškega prometa.

Specifični cilji prenove so:
 izboljšati nediskriminatoren dostop do storitvenih objektov (poleg osnovnih storitev dostopa
   na infrastrukturo se predlaga kot obvezno vključitev še drugih storitev; zniţevanje cene
   uporabe infrastrukture)
 izboljšati preglednost institucionalnega okvira ţelezniškega trga (dodatne zahteve pri
   ločevanju računov upravljavcev in prevoznikov v okviru iste firme; neodvisnost bistvenih
   funkcij; dodatne informacije v okviru programa omreţja in zaračunavanja uporabnin)
 okrepiti sodelovanje in usklajevanje s ciljem olajšati mednarodni ţelezniški promet
   (sodelovanje med upravljavci infrastrukture pri določanju uporabnine na več kot enem
   omreţju)
 zagotoviti učinkovite pobude za preudarno in trajnostno financiranje (drţave članice morajo
   pripraviti srednjeročne strategije razvoja ţelezniške infrastrukture in zagotoviti sredstva za
   razvoj; spodbujanje dolgoročnih naloţb in razvoj ţelezniške industrije)
 okrepiti neodvisnost in pristojnosti regulatornih organov(sodelovanje med regulatornimi
   organi; pristojnost za izvajanje revizij pri prevoznikih in upravljavcih, jasna neodvisnost
   regulatornih organov od drugih javnih organov)


Hrvaška izpolnjuje pogoje za zaključek prvega prehodnega obdobja

Vlada je na današnji seji podprla predlog Sklepa Sveta o izpolnjevanju pogojev s strani
Republike Hrvaške za zaključek prvega prehodnega obdobja na podlagi večstranskega
sporazuma med Evropsko skupnostjo in njenimi drţavami članicami ter Republiko Albanijo,
Republiko Bolgarijo, Bosno in Hercegovino, Republiko Črno goro, Republiko Hrvaško,
Republiko Islandijo, Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, Kraljevino Norveško,
Romunijo, Republiko Srbijo in Začasno upravo misije Zdruţenih narodov na Kosovu o
vzpostavitvi skupnega evropskega zračnega prostora.

Leta 2006 je Svet Evropske unije sprejel Večstranski sporazum o skupnem evropskem zračnem
prostoru med Evropsko unijo in njenimi drţavami članicami ter t.i. pridruţenimi strankami na
območju Zahodnega Balkana, in sicer Albanijo, Bosno in Hercegovino, Črno goro, Hrvaško,
Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, Srbijo in Začasno upravo misije Zdruţenih
narodov na Kosovu. Republika Slovenije je ta sporazum ratificirala leta 2007.

Cilj sporazuma je vključiti sosednje drţave Evropske unije v obstoječi notranji letalski trg Unije,
ki vključuje vseh 27 drţav članic ter Norveško in Islandijo. Sporazum letalskim prevoznikom iz
vseh drţav podpisnic zagotavlja dostop do neposrednih storitev med njihovim lastnim ozemljem
in ozemlji drugih podpisnic pod pogojem, da t.i. pridruţene stranke iz jugovzhodne Evrope polno
izvajajo letalsko zakonodajo Unije, predvsem na področju varnosti v civilnem letalstvu.

V primeru Hrvaške je bila za zaključek prve prehodne stopnje potrebna izvedba sestavnih delov
temeljne evropske letalske zakonodaje in tudi ratifikacija Montrealske konvencije ter ustanovitev
neodvisnega regulativnega organa za upravljanje zračnega prometa. Ocena Hrvaške je
pozitivna.


Vlada za sporazum z Zelenortskimi otoki

Vlada je na današnji seji podprla predlog Sklepa Sveta o podpisu Sporazuma o nekaterih vidikih
zračnega prevoza med Evropsko unijo in Republiko Zelenortski otoki.

Cilja sporazuma je omogočiti vsem letalskim prevoznikom Evropske unije nediskriminatorni
dostop do zračnih prog med Evropsko unijo in tretjo drţavo ter uskladiti dvostranske sporazume
o zračnem prevozu med drţavami članicami Evropske unije in tretjimi drţavami z zakonodajo
Evropske unije. Mednarodne odnose na področju letalstva med drţavami članicami Evropske
unije in tretjimi drţavami namreč običajno urejajo dvostranski sporazumi o zračnem prevozu
med drţavami članicami Evropske unije in tretjimi drţavami. Določbe Sporazuma nadomestijo
ali dopolnijo obstoječe določbe iz osmih dvostranskih sporazumov o zračnem prevozu med
drţavami članicami Evropske unije in Republiko Zelenortski otoki. Vlada Republike Slovenije bo
poslala predlog stališča Republike Slovenije v odločanje Drţavnemu zboru.


Informacija o odprtih vprašanjih po oktobrskem zasedanju Evropskega sveta, povezanih
s pobudami za spremembe Pogodbe o EU in Pogodbe o delovanju EU

Vlada Republike Slovenije se je na današnji seji seznanila z Informacijo o odprtih vprašanjih po
oktobrskem zasedanju Evropskega sveta, povezanih s pobudo za spremembo Pogodbe o EU in
Pogodbe o delovanju EU, ki jo bo posredovala Drţavnemu zboru RS.

Zasedanje Evropskega sveta v oktobru 2010 je z obravnavo in potrditvijo poročila Projektne
skupine o ekonomskem upravljanju odprlo vrsto institucionalnih vprašanj EU, ki se nanašajo na
način pravne uresničitve predlogov za večjo finančno in makroekonomsko stabilnost evro
območja. Informacija vsebuje pregled ključnih odprtih vprašanj, predstavlja pravni vidik moţnih
posegov v obstoječe pogodbe EU, navaja argumente za in proti spremembam pogodb ter
nakazuje moţne usmeritve Slovenije do odprtih vprašanj.


Slovenija ne bo vložila kandidature za sedež Nadzornega organa evropskega GNSS v
okviru projekta GALILEO

Vlada se je seznanila z informacijo, da glede na spremenjene okoliščine, Republika Slovenija
ne namerava vloţiti ponovne kandidature za sedeţ Nadzornega organa evropskega GNSS
(Agencije za evropski GNSS) v okviru projekta GALILEO. V primeru glasovanja o kandidaturah
bo Slovenija glasovala skladno s prevzetimi mednarodnimi obveznosti v okviru medsebojnih
podpor pri določanju sedeţev agencij EU.

S pridobitvijo sedeţa Agencije za sodelovanje evropskih regulatorjev – ACER in z zmanjšanim
področjem delovanja Nadzornega organa evropskega GNSS, ki se je preoblikoval v Agencijo za
evropski GNSS1, so se okoliščine glede slovenske kandidature bistveno spremenile. Slovenija
glede na sprejete sklepe v EU ne bi mogla pridobiti sedeţa še ene EU agencije, ker obstaja kar
nekaj novih drţav članic, ki niso pridobile še nobenega sedeţa evropske agencije ali podobne
inštitucije. Dogovor iz leta 2003 in sklep Evropskega sveta iz junija 2008 določa, da so novi
sedeţi agencij dodeljeni tistim novim drţavam članicah, ki takih sedeţev še nimajo. Za
pridobitev zadostnega števila podpor za ACER je bilo v fazi iskanja podpor sklenjenih nekaj
pomembnih vzajemnih podpor, ki jih Slovenija mora upoštevati tudi v luči odločanja o sedeţu
Galileo.


ZAKONI


Zakon o priznavanju poklicnih kvalifikacij

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji določila besedilo Predloga zakona o
priznavanju poklicnih kvalifikacij zdravnik, zdravnik specialist, doktor dentalne medicine in
doktor dentalne medicine specialist - nujni postopek in ga pošlje v obravnavo Drţavnemu zboru.

V Sloveniji primanjkuje okoli 500 zdravnikov specialistov. Statistične številke kaţejo, da je pri
nas zaposlenih 273,7 zdravnika na 100.000 prebivalcev, povprečje EU pa je 320,5. Kljub novim
diplomantom z mariborske fakultete in dodatnim 30 vpisnim mestom na obeh fakultetah v
naslednjih študijskih letih lahko brez zaposlovanja tujcev povprečje EU doseţemo šele leta
2020. Zanimanja za delo pri nas s strani zdravnikov iz drţav članic Evropske unije ni, tujci iz
tretjih drţav pa so v primerjavi z njimi v zelo neenakopravnem poloţaju. Čakajo jih tako ovire na
področju priznavanja izobraţevanja, ovire na področju opravljanja pripravništva in strokovnega
izpita, kot tudi ovire na področju priznanja specializacije, opravljene v tujini, in pridobitve licence,
ki postopek zavlečejo tudi na tri leta.

Novi zakon bo te postopke poenostavil, saj jih bo namesto treh organov vodil le eden, to je
ministrstvo. Poenotil bo merila in skrajšal čas, hkrati pa prinesel tudi več varovalk, ki bodo
poskrbele, da ne bi tujci pri nas zgolj opravili pripravništva ali specializacije, nato pa se zaposlili
drugje. Pripravništvo se jim bo sicer tako, kot slovenskim drţavljanom, krilo iz sredstev ZZZS,
vendar bodo morali nato določen čas kot zdravniki delati v Sloveniji oz. vrniti denar. Stroške
postopka pridobitve kvalifikacij bodo tuji zdravniki krili sami oziroma njihovi bodoči delodajalci.
Zakon prav tako določa, da morajo imeti tuji zdravniki v trenutku, ko začnejo delati samostojno,
potrdilo o znanju slovenskega jezika.

Z zakonom bo Slovenija prehitela tako imenovano modro direktivo EU, ki se nanaša na
postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij, pridobljenih v tretjih drţavah. Direktivo je treba v
pravni red članic EU prenesti do 18. junija 2011, tako da bi Slovenija s hitrim sprejetjem zakona
lahko privabila specialiste, ki jih nujno potrebuje, in ki bi se morda po tem datumu odločili za
zaposlitev v drugi drţavi.


Vlada sprejela predlog Zakona o dopolnitvi Zakona o Slovenskem odškodninskem
skladu

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela predlog Zakon o dopolnitvi Zakona
o Slovenskem odškodninskem skladu. Cilj predlagane spremembe zakona je natančno urediti
razmerje med Republiko Slovenijo in druţbo SOD.

Računsko sodišče je v svojem poročilu ugotovilo, da bi morala druţba SOD pri izvajanju nalog,
ki ji jih poveri drţava, poslovati v imenu in za račun drţave. ZSOS do sedaj ni dovolj natančno
določal, na kakšen način posluje druţba SOD oziroma v čigavem imenu in za čigav račun izvaja
posle. Iz te zahteve izhaja ustrezna sprememba zakona.

Ministrstvo za finance je za izvedbo 1. popravljalnega ukrepa, tj. pripravo predloga sprememb
oziroma dopolnitev določb predpisov (ZSOS in ZSPOZ) pripravilo gradivo spremembo zakona.

Načelo predlagane spremembe ureja odnos med Republiko Slovenijo in druţbo SOD na način,
da druţba SOD pri izvajanju poverjenih nalog posluje v imenu in za račun Republike Slovenije.
Rešitve iz spremembe zakona predstavljajo moţnost, da se s posebnim zakonom ali drugim
pravnim aktom lahko druţbi SOD poveri v izvajanje tudi druge naloge, vendar le v skladu s prej
navedenim načelom. Spremembe omogočajo večjo preglednost in razmejitev pri izvajanju
posameznih poslov, ki jih izvaja druţba SOD.


Vlada sprejela Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o plačilu
odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela Predlog zakona o spremembah in
dopolnitvah Zakona o plačilu odškodnine ţrtvam vojnega in povojnega nasilja.

Z namenom izvajanja popravljalnih ukrepov, glede na revizijske zahteve Računskega sodišča,
je Ministrstvo za finance pripravilo predlog Zakona spremembah in dopolnitvah Zakona o plačilu
odškodnine ţrtvam vojnega in povojnega nasilja.

Računsko sodišče je izvedlo revizijo smotrnosti poslovanja Vlade Republike Slovenije pri
neodplačnem prenosu, nakupu in prodaji kapitalske naloţbe v deleţ druţbe Splošna plovba, d.
o. o., Portoroţ v obdobju od 1. 1. 2005 do 31. 12. 2008. Cilj revizije je bil podati mnenje o
smotrnosti poslovanja Vlade Republike Slovenije in Ministrstva za finance pri neodplačnem
prenosu kapitalske naloţbe v deleţe druţbe Splošna plovba na Slovensko odškodninsko
druţbo, d. d., Ljubljana in mnenje o smotrnosti poslovanja SOD in Kapitalske druţbe
pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d., Ljubljana pri nakupu in prodaji kapitalske
naloţbe v deleţ druţbe Splošna plovba.

Ena izmed dveh zahtev Računskega sodišča je bila, da mora Ministrstvo za finance v odzivnem
poročilu predloţiti dokazila o pripravi predloga oziroma dopolnitev določil ZSOS z natančno
opredelitvijo razmerja med Republiko Slovenijo in SOD, iz katerih bo jasno razvidno, da SOD pri
izvajanju določil ZSPOZ posluje v imenu in za račun Republike Slovenije ter da se premoţenje
Republike Slovenije (za izvajanje določil ZSPOZ) ne prenese na SOD v last, temveč le v
upravljanje, ter posredovanje tega predloga v obravnavo na Vlado RS. Računsko sodišče je
namreč ugotovilo, da bi morala druţba SOD pri izvajanju nalog, ki ji jih poveri drţava, poslovati
v imenu in za račun drţave. ZSOS do sedaj ni dovolj natančno določal, na kakšen način posluje
druţba SOD oziroma v čigavem imenu in za čigav račun izvaja posle. Iz te zahteve izhaja
ustrezna sprememba zakona.


Vlada določila predlog sprememb in dopolnitev Zakona o raziskovalni in razvojni
dejavnosti

Vlada Republike Slovenije je določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah
Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti in ga posredovala v obravnavo drţavnemu zboru.

Osnovni cilj predloga zakona so manj zahtevne spremembe in dopolnitve veljavnega zakona o
raziskovalni in razvojni dejavnosti, s katero bo odpravljena zlasti določena pomanjkljivost
zakona ter nepraktična oziroma neustrezna zakonska rešitev v zvezi s strukturo upravnih
odborov javnih raziskovalnih zavodov in javnih infrastrukturnih zavodov. Na podlagi dosedanje
prakse predlagatelj s spremembo zakona uzakonja rešitev, ki je skladna z Zakonom o zavodih
ter bo omogočala ustrezno in učinkovito delovanje upravnih odborov javnih zavodov.


Predlog avtentične razlage prvega odstavka 39. člena Zakona o varstvu kulturne
dediščine

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji sprejela Predlog avtentične razlage prvega
odstavka 39. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1).

39. člen ZVKD-1 določa pravico do nadomestila v primeru, da se lastniku kulturnega spomenika
poslabšajo pogoji za gospodarsko izkoriščanje kulturnega spomenika in tega v okviru
varstvenega reţima ni mogoče nadomestiti z drugo dejavnostjo. Lastniki kulturnih spomenikov
vlagajo zahtevke za nadomestilo ali odškodnino tudi, če je bila nepremičnina razglašena za
kulturni spomenik ne glede na poslabšanje pogojev za gospodarsko izkoriščanje nepremičnine
ali pa zaradi omejene moţnosti gradnje. Zato je cilj avtentične razlage po prvem odstavku 39.
člena ZVKD-1 določiti, kdaj je lastnik kulturnega spomenika upravičen do nadomestila in kaj je
gospodarsko izkoriščanje kulturnega spomenika. Sprejeti predlog opredeljuje:

»Za poslabšanje pogojev za gospodarsko izkoriščanje kulturnega spomenika po določbi prvega
odstavka 39. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08 in 123/08) gre
v tistih primerih, ko se je nepremičnina ţe pred razglasitvijo nepremičnine za kulturni spomenik
uporabljala za gospodarsko dejavnost in se gospodarsko izkoriščala tako, da je lastnik pred
omejitvami iz varstvenega reţima z izkoriščanjem nepremičnine pridobival dohodek za ţivljenje
in delo. Moţnosti oziroma dovoljenosti gradnje določenega objekta na zemljišču pod varstvenim
reţimom ni mogoče šteti za dejavnost oziroma gospodarsko izkoriščanje.«

Vlada Republike Slovenije bo predlog poslala v obravnavo in sprejem Drţavnemu zboru
Republike Slovenije.


Mnenje Vlade RS k predlogu Zakona o dopolnitvi Zakona o sodelovanju med državnim
zborom in vlado v zadevah Evropske unije

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji sprejela mnenje k predlogu Zakona o dopolnitvi
Zakona o sodelovanju med drţavnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije, ki ga je
drţavnemu zboru predloţila skupina poslancev s prvo podpisanim Antonom Anderličem, in ga
bo poslala Drţavnemu zboru RS.

Skupina poslancev je v zakonodajni postopek vloţila predlog Zakona o dopolnitvi Zakona o
sodelovanju med drţavnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije, s katerim predlaga
ureditev postopka sodelovanja med vlado in drţavnim zborom za primere, ko bi drţavni zbor
sprejel sklep o kršitvi načela subsidiarnosti z zakonodajnim aktom institucij Evropske unije.

Vlada RS meni, da dopolnitev zakona zaradi določitve pravne podlage za vloţitev toţbe na
Sodišče EU s strani drţavnega zbora zaradi kršitve načela subsidiarnosti z zakonodajnim aktom
EU, ki je ţe bil sprejet in objavljen v Uradnem listu EU, ni potrebna, ker slednjo predstavlja
določba 8. člena Protokola št. 2 k Pogodbi o delovanju EU (PDEU), na podlagi 263. člena
PDEU pa lahko toţbo zaradi kršitve načela subsidiarnosti z zakonodajnim aktom vloţi tudi
drţava članica. Prav tako je v obstoječi zakonodaji ţe urejeno vprašanje zastopanja pred
Sodiščem EU, saj je v skladu z določbami Zakona o drţavnem pravobranilstvu drţavno
pravobranilstvo tisto, ki na podlagi usmeritvenih navodil zastopanega pred sodišči zastopa
drţavo, njene organe in upravne organizacije v sestavi, ki so pravne osebe. Primerno pa bi bilo,
da se zaradi sprememb primarne zakonodaje Evropske unije materija, ki jo urejata obstoječi
zakon o sodelovanju med vlado in drţavnim zborom in predlagani novi 11.a člen, ponovno
preuči.


Vlada sprejela mnenje o predlogu skupine poslancev za spremembe ZGD

Ljubljana, 25. november 2010 – Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji na predlog
Ministrstva za gospodarstvo sprejela Mnenje o Predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah
Zakona o gospodarskih druţbah (ZGD-1D), ki ga je Drţavnemu zboru Republike Slovenije
predloţila skupina poslancev (prvopodpisani Joţe Tanko).

Če bi sledili namenom predlagateljev in črtali poglavje v ZGD-1, ki ureja tihe druţbe, s tem ne bi
preprečili pogodb, na podlagi katerih bi lahko posameznik na takšen ali drugačen način
sodeloval pri dobičku druţbe. Posledica, ki bi jo takšno črtanje prineslo, bi lahko vodila v
sklepanje različnih oblik pogodb, ki bi privedle do podobnih dejanskih stanj, kot je to v primeru
tihe druţbe, le da to ne bi bilo ustrezno zakonsko normirano, kot je to sedaj v okviru ZGD-1. V
ZGD-1 so jasno določene pravice in obveznosti tihega druţbenika in nosilca tihe druţbe ter
pravila v primeru stečaja tihe druţbe. Takšna zakonska ureditev zagotavlja večjo pravno
varnost, saj so vse tihe druţbe urejene na enak način.
Podobno ureditev tihe druţbe, kot je urejena v ZGD-1, poznajo tudi druge evropske drţave
(npr. Avstrija, Nemčija, Francija, Italija), kar nenazadnje ugotavljajo v okviru prikaza ureditve v
drugih pravnih sistemih predlagatelji sami.

Vlada RS ne vidi utemeljenih argumentov za črtanje poglavja tihih druţb iz ZGD-1. Vsekakor pa
bi bilo smiselno, da pristojni organ za upravljanje kapitalskih naloţb Republike Slovenije v svoja
pravila vključi:
 nezdruţljivost opravljanja funkcije vodenja in nadzora ene pravne osebe, s funkcijo tihega
     druţbenika v drugi pravni osebi, če le-ti dve pravni osebi medsebojno poslujeta in
 izjavo kandidatov za člane organov vodenja in nadzora v druţbah, v katerih pristojni organ
     za upravljanje kapitalskih naloţb drţave izvršuje pravice delničarja in druţbenika, o
     morebitnih pogodbenih razmerjih v tihih druţbah kot enega od kriterijev za njihovo
     imenovanje.

Vlada RS predlaga Drţavnemu zboru RS sprejetje sklepa, da predlog zakona ni primeren za
nadaljnjo obravnavo.


ZADEVE IZ PRISTOJNOSTI VLADE


Uredba o nadzoru pomorskega prometa

Vlada je na današnji seji izdala Uredbo o nadzoru pomorskega prometa, ki v slovenski pravni
red prenaša Direktivo 2009/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o
spremembi Direktive 2002/59/ES o vzpostavitvi sistema spremljanja in obveščanja za ladijski
promet. Veljati bo začela petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Uredba v skladu z direktivo:
 določa, da morajo ladje v predpisanih rokih pred vplutjem v pristanišče Republike Slovenije
   sporočiti ustrezne (splošne) podatke o ladji
 postavlja zahteve v zvezi s podatki o prevozu nevarnega blaga ali blaga, ki lahko
   onesnaţuje okolje
 določa podatke, ki jih je treba pošiljati po elektronski poti
 zahteva, da morajo biti ladje, ki vplujejo v pristanišče Republike Slovenije, opremljene z AIS
   (samodejni sistem identifikacije), VDR (sistem zapisovanja podatkov o potovanju), nekatere
   ladje pa tudi z LRIT (sistem dolgega dometa za prepoznavanje in sledenje ladjam),
 Uprava RS za pomorstvo sodeluje s Komisijo Evropske unije v zvezi z delovanjem
   SafeSeaNet (sistem Evropske unije za izmenjavo pomorskih podatkov), AIS, VDR in LRIT,
   ki jih morajo v skladu s to uredbo uporabljati plovila.

Bistvena novost, ki jo prinaša ta direktiva, je zahteva za ribiške ladje, daljše od 15 metrov, ki
morajo biti po časovnem načrtu iz uredbe opremljene z AIS.


Uredba o prepovedi izvoza kovinskega živega srebra ter varnem skladiščenju

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji izdala Uredbo o prepovedi izvoza kovinskega
ţivega srebra in nekaterih spojin in zmesi ţivega srebra ter varnem skladiščenju kovinskega
ţivega srebra.

Namen Uredbe je zmanjšati vpliv kovinskega ţivega srebra na okolje in doseči varno
skladiščenje ţivosrebrnih odpadkov. Uredba določa, da se s 15. 3. 2011 prepove izvoz
kovinskega ţivega srebra, cinobarita, ţivosrebrovega oksida, kalomela in zmesi ţivega srebra s
koncentracijo večjo od 95% iz EU.

Uredba določa, da je pristojni organ za izvajanje uredbe Ministrstvo za okolje in prostor, naloge,
ki jih opravlja, nadzorni organ - Inšpektorat za okolje in prostor ter kazenske določbe.
Uredba o načinu izračuna višine sredstev za odpravo posledic naravnih nesreč na
objektih in stanovanjih ter višini hipotekarnih sredstev za obnovo stanovanj

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji izdala Uredbo o načinu izračuna višine sredstev
za odpravo posledic naravnih nesreč na objektih in stanovanjih ter višini hipotekarnih sredstev
za obnovo stanovanj.

Uredba je usklajena Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč. Uskladitev se nanaša na
spremenjeno zakonsko določbo za izračun pogoja, ki določa upravičenosti do dodelitve
sredstev za poškodovane stanovanjske stavbe in gospodarske objekte kmetijskega
gospodarstva. Uredba tudi na novo določa izračun neamortizirane vrednosti stavbe O(n) za
objekte, ki so starejši od pričakovane ţivljenjske dobe.


Uredba o dopolnitvi Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela sklep, da izdaja Uredbo o dopolnitvi
Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije ter
določi prečiščeno besedilo Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog in ga objavi na svojih
spletnih straneh.

Tapentadol je centralno delujoči analgetik z agonističnim delovanjem na opioidne µ receptorje
in zaviralnim delovanjem na ponovni privzem norepinefrinov. Zdravilo s to učinkovino je ţe
pridobilo dovoljenje za promet v ZDA in nekaterih drţavah EU, v ostalih pa potekajo postopki za
pridobitev dovoljenja za promet. V klinični praksi je od leta 2009 zaradi česar je potencial
zlorabe in odvisnosti tapentadola mogoče oceniti le na podlagi nekliničnih in kliničnih podatkov,
ki so jih pridobili v času razvoja zdravila.

Ugotovili so, da je potencial nastanka odvisnosti in zlorabe podoben tistemu, ki ga imajo
analgetiki z delovanje na opioidne µ receptorje, kot sta morfin in hidromorfin.

Zaradi navedenega je Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke predlagala, da se
tapentadol razvrsti v isto skupino, kot sta omenjeni snovi, to je v II. skupino Uredbe o razvrstitvi
prepovedanih drog. Tako se bo lahko začel tudi postopek registracije.


Spremenjena Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov
energije

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji na predlog Ministrstva za gospodarstvo
izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni
iz obnovljivih virov energije. Vlada je določila prečiščeno besedilo Uredbe.

Spremembe in dopolnitve Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov
energije, so bile potrebne zaradi odprave nejasnosti, ki so se pokazale med vodenjem
postopkov na Agenciji za energijo, ki upravičencem izdaja odločbe o dodelitvi podpore.


Vlada sprejela sklep o objavi sprememb in dopolnitev Prilog A in B k Evropskemu
sporazumu o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji sprejela sklep o objavi sprememb in dopolnitev
Prilog A in B k Evropskemu sporazumu o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga
(ADR) in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Na podlagi Zakona o prevozu nevarnega blaga veljajo za prevoz nevarnega blaga v Republiki
Sloveniji zahteve iz Prilog A in B k ADR, ki se zaradi znanstvenega in tehničnega napredka
spreminjata in dopolnjujeta vsaki dve leti.
K objavi sprememb in dopolnitev nas obvezuje tudi Direktiva Komisije o prvi prilagoditvi prilog k
Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta o notranjem prevozu nevarnega blaga znanstvenemu
in tehničnemu napredku.

Nove spremembe in dopolnitve prilog k ADR bodo začele veljati 1. januarja 2011.


Vlada sprejela odzivno poročilo na revizijsko poročilo ''Prodaja deleža v družbi Splošna
plovba, d. o. o., Portorož''

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela Sklep o izvedbi revizije smotrnosti
poslovanja pri prenosu poslovnega deleţa druţbe Splošna plovba d.o.o., Portoroţ na
Slovensko odškodninsko druţbo, d.d., Ljubljana, pri upravljanju z naloţbo in pri prodaji deleţa
druţbe Splošna Plovba, d.o.o., Portoroţ.

Računsko sodišče je izvedlo revizijo smotrnosti poslovanja Vlade Republike Slovenije pri
neodplačnem prenosu, nakupu in prodaji kapitalske naloţbe Splošna plovba, d. o. o., Portoroţ v
obdobju od 1. 1. 2005 do 31. 12. 2008. Cilj revizije je bil podati mnenje o smotrnosti poslovanja
Vlade Republike Slovenije in Ministrstva za finance pri neodplačnem prenosu kapitalske
naloţbe v deleţe druţbe Splošna plovba na Slovensko odškodninsko druţbo, d. d., Ljubljana in
mnenje o smotrnosti poslovanja SOD in Kapitalske druţbe pokojninskega in invalidskega
zavarovanja, d. d., Ljubljana pri nakupu in prodaji kapitalske naloţbe Splošna plovba. Ugotovilo
je, da Vlada RS pri odločanju o neodplačnem prenosu kapitalske naloţbe v 43,20-odstotni deleţ
druţbe Splošna plovba na SOD v letu 2006 ni ravnala učinkovito. Zahteva za predloţitev
odzivnega poročila« je Računsko sodišče Vladi RS naloţilo, da »mora v odzivnem poročilu
predloţiti dokazila o izvedbi obravnave predloga dopolnitev določil ZSOS z natančno
opredelitvijo razmerja med Republiko Slovenijo in SOD, iz katerih bo jasno razvidno, da SOD pri
izvajanju določil SPOZ posluje v imenu in za račun Republike Slovenije ter da se premoţenje
Republike Slovenije (za namen izvajanja določil ZSPOZ) ne prenese na SOD v last, temveč le v
upravljanje, ter posredovanje predloga sprememb zakona v Drţavni zbor RS. Vlada Republike
Slovenije je na svoji seji obravnavala predloge sprememb in dopolnitev ZSOS in ZSPOZ ter ju
posredovala v obravnavo Drţavnemu zboru RS.

Vlada RS se je seznanila z Odzivnim poročilom na revizijsko poročilo »Prodaja deleţa v druţbi
Splošna plovba, d. o. o., Portoroţ« in Začasnim navodilom o načinu računovodskega
evidentiranja poslov, premoţenja in obveznosti za račun Republike Slovenije v letu 2010 v
proračunu Republike Slovenije, ki ju je pripravilo Ministrstvo za finance. Iz Začasnega navodila
izhajajo obveznosti pristojnih ministrstev, da v roku do 30. 6. 2011 predloţijo v obravnavo Vladi
RS spremembe in dopolnitve predpisov, v katerih bo jasno določeno, da pravne osebe javnega
ali zasebnega prava izvajajo posle v imenu in za račun Republike Slovenije ter razviden tudi
način financiranja teh poslov.


Vlada je sprejela oceno neposredne škode na stvareh, ki je bila zaradi posledic toče in
neurja povzročena 3. in 6. avgusta

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji sprejela oceno neposredne škode na stvareh
zaradi posledic neurja z močnim vetrom in točo, ki je bila povzročena 3. in 6. avgusta 2010 na
območju občin Črna na Koroškem, Dolenjske Toplice, Kozje, Krško, Mokronog - Trebelno,
Šentrupert, Sevnica, Laško in Šoštanj. Skupna ocenjena neposredna škoda na stavbah,
gradbeno inţenirskih objektih in vodotokih, ki jo je verificirala Drţavna komisija za ocenjevanje
škode ob naravnih in drugih nesrečah, znaša 3.317.996,35 evra, kar presega 0,3 promila
načrtovanih prihodkov drţavnega proračuna v letu 2010.

S tem je doseţen limit za uporabo sredstev drţavnega proračuna v skladu z Zakonom o odpravi
posledic naravnih nesreč. Ocena škode je bila predhodno usklajena tudi z ocenami neposredne
škode na stvareh zaradi poplav od 16. do 20. septembra 2010, tako da škode niso zajete
dvakrat oziroma da se ne prekrivajo.
Sredstva za obnovo stanovanjskih stavb, poškodovanih v neurju 9. in 10. julija 2009

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji dodelila sredstva za obnovo stanovanjskih stavb v
lasti oseb zasebnega prava, ki so bile poškodovane v neurju z deţevjem 9. in 10. julija 2009, za
3 vloge, v skupni višini 5.019,35 evra.


Sredstva za posledic potresa v Posočju 12. julija 2004

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji dodelila sredstva za: rekonstrukcijo stanovanjskih
stavb za 6 vlog v višini 207.751,02 eura, za hipoteko za obnovo stanovanja v zasebni lasti za 1
vlogo v višini 99.556,25 evra, za nadomestno gradnjo stanovanjskih stavb za 4 vloge v višini
346.001,86 evra (priloga 1, stolpec 11) za obnovo posebnih objektov – kulturnih spomenikov za
3 vloge v višini 759.917,78 evra, za rušenje stavb zaradi nadomestne gradnje za 4 vloge v višini
51.325,22 evra in za rušenje stavb, ki ogroţajo okolico za 4 vloge v višini 39.013,83 evra.

Vlada je tudi potrdi končni obračun in končno višino sredstev za: rekonstrukcijo stanovanjskih
stavb za 4 vloge v višini 95.871,36 evra, za hipoteko za obnovo stanovanja v zasebni lasti za 1
vlogo v višini 103.102,77 evra, za rušenje stavb zaradi nadomestne gradnje za 3 vloge v višini
110.607,35 eura, za rušenje stavb, ki ogroţajo okolico za 1 vlogo v višini 12.351,71 eura, za
obnovo posebnih objektov – kulturnih spomenikov za 1 vlogo v višini 353.984,95 evra in za
obnovo lokalne infrastrukture za 1 vlogo v višini 371.463,84 evra.


Vlada RS je podprla izvedbo evropskega prvenstva v košarki leta 2013 v Sloveniji v
organizaciji Košarkarske zveze Slovenije

Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep, s katerim podpira izvedbo evropskega prvenstva v
košarki leta 2013 v Sloveniji v organizaciji Košarkarske zveze Slovenije.

Vlada je ponovno obravnavnavala predlog Košarkarske zveze Slovenije za organizacijo
evropskega prvenstva v košarki leta 2013 v Sloveniji in vztraja pri okviru sofinanciranja
neposrednih materialnih stroškov organizacije prireditve iz proračuna Republike Slovenije v
višini, kakršno je določila ţe v sklepu z dne 24. avgusta 2010, kar znese 20% takrat predvidenih
stroškov oziroma 1.160.200 EUR.


Vlada sprejela sklep o zaščitnem ukrepu v primeru jedrske ali radiološke nesreče

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji na predlog Ministrstva za gospodarstvo
sklenila, da se za morebitne potrebe uvedbe zaščitnega ukrepa jodne profilakse v primeru
jedrske ali radiološke nesreče uporabi tablete kalijevega jodida v skladu z načrtom razdelitve
tablet kalijevega jodida iz drţavnih blagovnih rezerv.

Izvedbo tega sklepa zagotovi Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve v sodelovanju z
Ministrstvom za obrambo in Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje.

S Pravilnikom o uporabi tablet kalijevega jodida ob jedrski ali radiološki nesreči se v skladu z
Drţavnim načrtom zaščite in reševanja ob jedrski nesreči ureja oskrbo, razdeljevanje in uporabo
tablet kalijevega jodida v okviru zaščitnega ukrepa jodne profilakse v primeru jedrske ali
radiološke nesreče v Republiki Sloveniji ali v drugi drţavi, ki bi lahko ogrozila prebivalstvo na
delu ali celotnem območju Republike Slovenije.

Zakon o blagovnih rezervah v 9. členu določa, da Vlada Republike Slovenije odloča o uporabi
blagovnih rezerv, kadar je to nujno za ureditev preskrbe pri večjih motnjah in nestabilnostih na
trgih, ob naravnih nesrečah in v vojni.

Del drţavnih blagovnih rezerv so tudi tablete kalijeva jodida za primer jedrske ali radiološke
nesreče, da se zaščiti ščitnica ped obsevanjem zaradi kopičenja radioaktivnih izotopov joda v
njej.
Tablete kalijeva jodida za območje polmera 10 km okrog Nuklearne elektrarne Krško in za
intervencijsko osebje zagotavlja NEK, za ostala območja pa Zavod RS za blagovne rezerve iz
drţavnih blagovnih rezerv. Za prebivalstvo izven območja polmera 10 km okrog NEK se tablete
kalijevega jodida iz drţavnih blagovnih rezerv skladiščijo v bolnišnicah in drugih zdravstvenih
organizacijah, ki hranijo zaloge tablet kalijevega jodida.

Zauţitje tablet kalijevega jodida ima zaradi kopičenja radioaktivnega joda največji učinek, če se
jih vzame eno uro pred izpostavljenostjo radioaktivnemu jodu ali tik ob njenem nastanku.
Prebivalci lahko na podlagi Pravilnika o uporabi tablet kalijevega jodida ob jedrski ali radiološki
nesreči kadarkoli na lastno ţeljo prevzamejo tablete kalijevega jodida v lekarnah ob predloţitvi
kartice zdravstvenega zavarovanja končnega prejemnika.

Vlada Republike Slovenije bo s sprejeto predhodno odločitvijo predloga sklepa o uporabi tablet
kalijevega jodida iz drţavnih blagovnih rezerv omogočila poveljniku Civilne zaščite Republike
Slovenije operativno odločanje pri pravočasni razdelitvi tablet kalijevega jodida med
prebivalstvo za dosego največjega učinka zauţitja pred izpostavljenostjo radioaktivnemu jodu.


Vlada podaljšala koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnem salonu na
gospodarski družbi Hit

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela Odločbo o podaljšanju koncesije za
prirejanje posebnih iger na srečo v igralnem salonu na naslovu Mednarodni prehod 4 v Vrtojbi,
gospodarski druţbi Hit, d.d., Nova Gorica.

Vlada Republike Slovenije gospodarski druţbi Hit, d.d., na podlagi 65. v povezavi s 100. členom
Zakona o igrah na srečo in ob upoštevanju kriterijev iz 3. člena Zakona o igrah na srečo
podaljša koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnem salonu na naslovu
Mednarodni prehod 4 v Vrtojbi. V ugotovitvenem postopku je bilo na podlagi predloţene
dokumentacije ugotovljeno, da navedena druţba izpolnjuje pogoje iz Zakona o igrah na srečo,
da je njeno poslovanje uspešno in da redno poravnava obveznosti iz naslov prirejanja posebnih
iger na srečo, da dopolnjuje turistično ponudbo tako kraja kot širše regije ter da ne obstajajo
drugi razlogi, na podlagi katerih se dodeljena koncesija ne bi podaljšala.


Prenos koncesije za rabo morja za gojenje školjk

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji izdaja odločbo, s katero se koncesija za rabo
morja za gojenje školjk na VII. parceli gojitvenega območja Sečovlje prenese s koncesionarja
Novogradec Zlatka, Savudrijska 3, 6330 Piran na novega koncesionarja Lelas Robija s.p.,
Stopniška pot 6, 6320 Portoroţ in pooblastila generalnega direktorja Agencije Republike
Slovenije za okolje, dr. Silva Ţlebirja, za podpis nove koncesijske pogodbe.


Aneks h koncesijski pogodbi za rabo vode na Mirni

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji sklenila aneks h Koncesijski pogodbi s
koncesionarjem LIPA - LES d.o.o., Kompolje 26, 8294 Boštanj, za rabo vode za proizvodnjo
električne energije v mali hidroelektrarni na vodotoku Mirna in pooblastila generalnega direktorja
Agencije Republike Slovenije za okolje dr. Silva Ţlebirja za podpis aneksa.


Vlada ne nasprotuje morebitni odobritvi posojila Evropske investicijske banke
Termoelektrarni Toplarna Ljubljana

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela Izjavo, da ne nasprotuje morebitni
odobritvi posojila Evropske investicijske banke Termoelektrarni Toplarna Ljubljana d.o.o. za
izgradnjo plinsko parne enote v višini do 60 milijonov evrov.
Republika Slovenija je maja 2004, hkrati s članstvom v Evropski uniji, postala tudi članica
Evropske investicijske banke. Dejavnost banke je opredeljena v njenem Statutu, status in njena
obravnava v Sloveniji pa v Okvirnem sporazumu med Republiko Slovenjo in Evropsko
investicijsko banko o dejavnostih EIB v Sloveniji.

Statut banke v 19. členu določa, da se o prošnjah za posojila, ki so jih posredovali
posojilojemalci neposredno na banko, pridobi mnenje drţave članice in Evropske komisije.
Izjava vlade ne prejudicira sklenitve posojilne pogodbe med banko in potencialnim
posojilojemalcem.

Okvirni sporazum med EIB in RS opredeljuje dejavnost, status in obravnavo banke ter
obravnavo projektov. Okvirni sporazum velja za tiste projekte, za financiranje katerih je
zaprosila Vlada RS, oziroma projekte, za katere vlada potrdi, da sodijo v okvir tega sporazuma.

EIB nas je s pismom obvestila, da je Termoelektrarna Toplarna Ljubljana d.o.o. (v nadaljevanju
TE-TOL) prosila za odobritev posojila v znesku do 60 milijonov evrov. Posojilo bo namenjeno
financiranju izgradnje plinsko parne enote in bo zavarovano s komercialno garancijo ali drugim
sprejemljivim jamstvom.

Projekt vključuje izgradnjo nove plinsko parne enote za proizvodnjo električne in toplotne
energije (v nadaljevanju PPE-TOL) na lokaciji TE-TOL. Zgrajena enota bo sestavljena iz
plinskega turboagregata moči 60-90 MW z utilizatorjem in parnim turboagregatom velikostnega
razreda 40 MW, ki bo po moči prilagojen plinskemu turboagregatu.

Izvedba projekta PPE-TOL dolgoročno zagotavlja:
 izvajanje poslanstva TE-TOL, in sicer zanesljivo, ekonomično in okolju prijazno sočasno
    proizvodnjo toplotne energije za daljinsko ogrevanje mesta Ljubljana in proizvodnjo
    električne energije za potrebe elektroenergetskega sistema,
 ohranjanje statusa TE-TOL kot primarnega proizvajalca ogrevne toplote,
 izvajanje Strategije razvoja TE-TOL 2008-2020, ki je bila sprejeta na skupščini TE-TOL in
    vključuje izvedbo strateškega projekta postavitve plinsko parne enote PPE-TOL.

Glavni cilji projekta so zagotovitev dolgoročne stabilnosti poslovanja in skladnost proizvodnih
enot TE-TOL z energetsko-okoljskimi zahtevami, ki se izkazujejo z:
 zmanjšanjem emisij NOx, prahu in SO2 ter skladnostjo z okoljevarstvenimi zahtevami EU in
    strateškimi dokumenti Republike Slovenije, s čimer bo omogočena energetska dejavnost na
    lokaciji TE-TOL v polnem obsegu še naprej,
 zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov na enoto proizvoda,
 dolgoročnim ekonomsko učinkovitim in okolju prijaznim zagotavljanjem toplote za sistem
    daljinskega ogrevanja v Mestni občini Ljubljana (v nadaljevanju MOL) iz soproizvodnje,
 povečanjem instalirane moči za proizvodnjo električne energije ter povečanjem proizvodnje
    električne in toplotne energije iz soproizvodnje,
 diverzifikacijo primarnih goriv v TE-TOL in sistemu daljinskega ogrevanja MOL, kar
    posledično pomeni večjo zanesljivost proizvodnje,
 doseganjem izkoristkov, ki bodo izpolnjevali zahteve iz slovenske in evropske zakonodaje s
    področja soproizvodnje,
 doseganjem pozitivnih finančnih učinkov, izkazanih s pokazatelji uspešnosti naloţbe.

Temeljna izhodišča poleg Strategije razvoja TE-TOL v obdobju 2008-2020 postavlja tudi
Resolucija nacionalnega energetskega programa, iz katere izhajajo okoljski operativni programi.
Če TE-TOL ne bo izvedel investicije PPE-TOL, lahko ob doslednem upoštevanju določil
Operativnega programa za velike kurilne naprave (OP VKN) glede dovoljenih emisij NOx, ţe v
letu 2012 pričakujemo zmanjšanje obsega proizvodnje TE-TOL skoraj na polovico. V končni fazi
bi se na lokaciji TE-TOL energetska dejavnost z letom 2024 ustavila. Navedeno utemeljuje
nujnost in upravičenost realizacije investicije.

TE-TOL d.o.o. je uvrščen med tiste pravne osebe, katerih zadolţevanje ureja Uredba o pogojih
in postopkih zadolţevanja pravnih oseb iz 87. člena Zakona o javnih financah. Po določbah
uredbe mora pravna oseba pred postopkom zadolţevanja pridobiti pisno soglasje Ministrstva za
finance k začetku postopka zadolţevanja ter pozitivno mnenje resornega ministrstva – v tem
primeru Ministrstva za gospodarstvo.

Ministrstvo za gospodarstvo je pozitivno mnenje izdalo 5. 7. 2010, Ministrstvo za finance pa je
soglasje k začetku postopka zadolţevanja izdalo 14. 9. 2010. Glede na to, da je Ministrstvo za
finance, v skladu s 15. členom okvirnega sporazuma, pooblaščeno za komuniciranje z EIB, bo
omenjeni instituciji tudi poslalo izjavo, da Vlada RS ne nasprotuje morebitni odobritvi posojila
TE-TOL v višini do 60 milijonov evrov.


Vlada RS soglašala s spremembami in dopolnitvami Statuta Nepremičninskega sklada
pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.o.o.

Vlada RS je na današnji seji podala soglasje k predlaganim spremembam in dopolnitvam
Statuta Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.o.o., ki jih je
sprejela Skupščina Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.o.o.

Spremembe statuta so posledica določil, da se statutarne rezerve preoblikujejo v osnovni
kapital, ko doseţejo 20 % vrednost osnovnega kapitala, in sicer v višini 15 % osnovnega
kapitala. V skladu z navedenim je glede na stanje na dan 31. 12. 2009 (osnovni kapital je
znašal 76.778.81,89 evrov, statutarne rezerve pa 17.119.157,51 evrov) skupščina sprejela
sklep o preoblikovanju statutarnih rezerv v višini 15 % osnovnega kapitala (v vrednosti
11.516.821,93 evrov), tako da osnovni kapital Nepremičninskega sklada sedaj znaša
88.295.634,82 evrov, statutarne rezerve pa 5.602.335,58 evrov.

Uskladitev statuta se nanaša tudi na izvajanje nadzora in organe Nepremičninskega sklada. Z
razveljavitvijo 241. in 242. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, in ob
upoštevanju Zakona o gospodarskih druţbah, ima Zavod za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje Slovenije kot ustanovitelj in edini druţbenik Nepremičninskega sklada pravice in
obveznosti izvajanja nadzora in imenovanja organov nadzora in vodenja Nepremičninskega
sklada.

Pri spremembah in dopolnitvah statuta je bila upoštevana pomembna vloga Nepremičninskega
sklada pri zagotavljanju različnih vrst stanovanj za starejše, kar je tudi sestavni del drţavne
strategije varstva starejših. Zato je s spremembami in dopolnitvami statuta določeno, da Vlada
RS poda soglasje k statutu, določeno pa je tudi, da Zavod izmed treh svojih predstavnikov v
nadzornem svetu dva člana predlaga v soglasju oziroma na predlog Vlade RS.

Poleg navedenega je bila sprejeta tudi uskladitev terminov, in sicer se termin »varovana
stanovanja« nadomesti s terminom »oskrbovana stanovanja«, kar je v skladu z določbami
Stanovanjskega zakona in z Uredbo o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o
določitvi objektov drţavnega pomena, termin »neprofitna stanovanja« pa se nadomesti s
terminom »namenska najemna stanovanja«, kar je tudi v skladu s Stanovanjskim zakonom, ki
kot posebno vrsto najemnih stanovanj določa namenska najemna stanovanja, namenjena
upokojencem in drugim starejšim osebam.


Vlada sprejela Sklep o razporeditvi sredstev iz tekoče proračunske rezerve

Ljubljana, 25. november 2010 – Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela
Sklep o razporeditvi sredstev iz tekoče proračunske rezerve (Drţavna volilna komisija, SURS,
Policija, MP, Direkcija RS za ceste, MOP, GURS, Inšpektorat RS za okolje in prostor, MDDSZ,
Inšpektorat RS za delo, MK, DPRS).

Z navedeno razporeditvijo pravic porabe se zagotavljajo Drţavni volilni komisiji dodatna
sredstva v višini 590.000 EUR za izvedbo zakonodajnega referenduma o Zakonu o RTV.

Statističnemu urad Republike Slovenije kljub skrajni racionalizaciji stroškov na vseh
proračunskih postavkah in podrobnem pregledu finančne situacije v celoti ni uspelo zagotoviti
pravice porabe za pokritje stroškov dela za mesec november 2010. Ministrstvo za finance zato
predlaga, da se znesek 59.184 EUR zagotovi iz tekoče proračunske rezerve.

Za zagotovitev manjkajočih sredstev za izplačilo plač v mesecu decembru se proračunskemu
uporabniku 1714 Policiji razporedijo sredstva iz tekoče proračunske rezerve v višini
4.770.000,00 EUR na plačni postavki 5569 in 5471. Narava policijskega dela namreč zahteva
celodnevno izvajanje nalog vse dni v letu. Po svoji vsebini so naloge takšne, da jih je potrebno
izvesti takoj ali v najkrajšem moţnem času. Za zagotavljanje nemotenega izvajanja nalog ni
mogoče varčevati z zmanjševanjem števila policistov, saj se v zadnjih letih Policija ţe sicer
sooča s primanjkljajem kadra. Zaradi tega se tudi delo pogosteje opravlja v manj ugodnem
delovnem času, pogostejša so izplačila dodatkov za delo v posebnih pogojih, kar vse skupaj
dodatno vpliva na stroške dela. Obenem so v stalnem porastu prevozni stroški, na katere prav
tako bistveno ni mogoče vplivati.

Ministrstvo za finance predlaga razporeditev pravic porabe iz splošne proračunske rezervacije,
proračunske postavke 7608 Tekoča proračunska rezerva, na proračunsko postavko 3010 Plače
pri Ministrstvu za pravosodje. Sredstva za plače za to proračunsko leto so bila načrtovana
korektno, vendar je za kritje zakonskih obveznosti nastal primanjkljaj v višini 320.000 EUR.
Primanjkljaj je nastal zaradi večjega števila upokojitev od načrtovanih, ker so porabili za
odpravnine več kot je bilo za ta namen predvideno.

Ministrstvo za promet je pri pripravi proračun in rebalansa le-tega sicer ustrezno načrtovalo
potrebna sredstva za izplačilo plač v letu 2010, vendar pa pravic porabe za ta namen ni
ustrezno lociralo znotraj svojega finančnega načrta. Tako je za potrebe Direkcije RS za ceste za
leto 2010 predvidelo le 92,6 % sredstev glede na realizacijo v predhodnem letu. Razporeditev
sredstev proračunske rezerve za kritje tako nastalega primanjkljaja tako ne pomeni povečanja
stroškov za plače, saj bodo v ustrezni višini ostala neizkoriščena sredstva za plače v drugih
organizacijskih enotah ministrstva.

Ministrstvo za finance predlaga razporeditev pravic porabe v skupni višini 1.416.000,00 EUR iz
proračunske postavke 7608-Tekoča proračunska rezerva na proračunsko postavko 2966-
Stanovanjska dejavnost pri PU 2511 Ministrstvo za okolje in prostor. Na podlagi Zakona o
nacionalni stanovanjski varčevalni shemi in subvencijah mladih druţin za prvo reševanje
stanovanjskega vprašanja so mlade druţine od leta 2006 dalje upravičene do subvencije, kot
spodbude pri prvem lastnem reševanju stanovanjskega vprašanja. Sredstva namenjena
subvencijam za leto 2010 so bila načrtovana glede na dosedanjo dinamiko povečevanja števila
mladih druţin upravičenih do subvencije. Po proučitvi vlog na letošnji javni poziv za dodelitev
subvencije mladim druţinam in izdaji sklepov o upravičenosti je potrebno za izpolnitev
obveznosti zagotoviti dodatna sredstva v navedeni višini.

 Ministrstvo za finance predlaga razporeditev pravic porabe v skupni višini 230.000,00 EUR iz
proračunske postavke 7608-Tekoča proračunska rezerva na proračunsko postavko 3029-Plače
pri PU 2512 Geodetska uprava RS. Sredstva se zagotavljajo za nemoteno izplačilo plač za
mesec november. Zagotovitev dodatnih sredstev za izplačilo plač javnih usluţbencev GURS v
mesecu decembru 2010 je potrebna zaradi povečanega števila napredovanj v naziv in višji
plačni razred (skupaj 131 usluţbencev), večjega števila jubilejnih nagrad (31 JU) ter odpravnin
zaradi upokojevanja zaposlenih v višjih plačnih razredih.

Ministrstvo za finance predlaga razporeditev pravic porabe v skupni višini 232.000,00 EUR iz
proračunske postavke 7608-Tekoča proračunska rezerva na proračunsko postavko 5981-Plače
pri PU 2522 Inšpektorat RS za okolje in prostor. Sredstva se zagotavljajo za nemoteno izplačilo
plač za mesec november. Prvotno ocenjeni znesek za izplačilo novembrskih plač je bil prenizek
upoštevajoč, da je bilo v letu 2010 izpeljanih nekaj novih zaposlitev, nekaj delavcev je odšlo v
pokoj, dodatno pa je bilo zaposlenih še 18 javnih delavcev, kjer razliko do refundacije Zavoda
za zaposlovanje krije IRSOP.

Rejništvo - Za potrebe nemotenega izplačila transferjev posameznikom in gospodinjstvom iz
naslova rejnin in prispevkov poklicnim rejnikom in rejnicam v Republiki Sloveniji je potrebno na
proračunski postavki 7057 Rejnine, konto 4119, zagotoviti dodatna sredstva v višini 250.000,00
EUR in na proračunski postavki 7019 Zdravstveno in pokojninsko zavarovanje rejnic in rejnikov,
konto 4119, dodatno sredstva v višini 10.000,00 EUR. Poglaviten razlog za to je višja realizacija
od načrtovane, kot posledica nekoliko višjega števila upravičencev ter povprečno višje višine
izplačanih zneskov od prvotno načrtovanega.

Inšpektorat RS za delo - Za potrebe nemotenega izplačila plač zaposlenim na Inšpektoratu RS
za delo je potrebno zagotoviti dodatna sredstva v višini 145.700,00 EUR na proračunski
postavki 5987 Plače, konto 4000. Na podlagi sklepa Vlade RS v juliju 2009 je bilo Inšpektoratu
RS za delo odobrenih osem novih delovnih mest inšpektorjev za delo. Na podlagi spremembe
Akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest Inšpektorata RS za delo so bili štirje
inšpektorji sistemizirani v Inšpekciji za nadzor delovnih razmerij, trije v Inšpekciji za nadzor
varnosti in zdravja pri delu, enega inšpektorja pa naj bi zaposlili v Socialni inšpekciji. Novi
inšpektorji so se v inšpektoratu zaposlovali postopoma, ob tem pa je potrebno opozoriti tudi na
odhodke iz naslova odpravnin ob upokojevanju.

Javni jamstveni in preţivninski sklad RS - Za potrebe nemotenega izplačila upravičencem na
področju jamstvenega sklada v mesecu decembru 2010, je potrebno na proračunski postavki
4117 Jamstveni in preţivninski sklad – pravice brezposelnih, konto 4119, zagotoviti dodatna
sredstva v višini 1.000.000,00 EUR. Javni jamstveni in preţivninski sklad je v obdobju od 1.1.
do 31.10 2010 izplačal sredstva 3.055 upravičencem jamstvenega sklada v skupni višini
8.100.996,98 EUR. Sredstva v višini 7.695.210 EUR so bila zagotovljena iz proračuna in so bila
konec oktobra realizirana v celotni višini. Preostala ţe realizirana sredstva, kakor tudi sredstva
za izplačila upravičencem v mesecu novembru so zagotovljena iz lastnih sredstev iz naslova
subrogacij. V mesecu decembru, predvidoma 15. in 29. decembra, se načrtujejo izplačila še
365 upravičencem jamstvenega sklada v višini 1.241.551,37 EUR. Navedenega zneska v celoti
ne bo mogoče zagotoviti iz lastnih sredstev, zato je potrebno zagotoviti dodatna proračunska
sredstva. Povečano število upravičencev je posledica predvsem iz naslova številnih stečajev, še
posebej stečaja podjetja Vegrad, česar pa pri pripravi proračuna ni bilo mogoče predvideti.

Denarne socialne pomoči - Za potrebe nemotenega izplačila transferjev posameznikom in
gospodinjstvom iz naslova denarnih socialnih pomoči je potrebno zagotoviti dodatna sredstva v
višini 1.913.028,98 EUR na proračunski postavki 3562 transferi za socialno ogroţene, konto
4112. Ključni razlog za potrebe po dodatnih sredstvih je nepričakovano in znatno povišanja
števila prejemnikov denarnih socialnih pomoči v mesecu novembru. Redne denarno socialne
pomoči so se povečale za 1.420 prejemnikov oz. 3,05 %, izredne denarno socialne pomoči pa
za 5,16 % glede na mesec oktober. Prav tako je realno pričakovati povečanje števila
prejemnikov denarne socialne pomoči tudi v mesecu decembru, zato bo potrebno zagotoviti
dodatna sredstva v navedeni višini.

Ministrstvu za kulturo se iz tekoče proračunske rezerve razporedi sredstva v višini 1.044.150
EUR na proračunske postavke 3025, 7049, 7285, 2490, 2497 in 6878. Na postavki 3025 –
Plače je potrebno zagotoviti dodatna sredstva za kritje primanjkljaja za izplačilo v decembru za
plače zaposlenih na MK. Sredstva za plače so bila planirana v skladu z navodili, vendar
predpostavk ni bilo moţno v celoti realizirati. Pri oceni potrebnih sredstev za plače je bilo
predvidenih več upokojitev oz. da se bodo zaposleni upokojili, ko izpolnijo pogoje za upokojitev,
dejansko pa se bodo upokojili šele z 31. decembrom 2010. Nekatere nadomestne zaposlitve je
bilo nujno realizirati zaradi zagotavljanja nemotenega delovanja oz. izvajanja nalog MK.
Dejansko je bilo realiziranih tudi več napredovanj kot je bilo prvotno ocenjeno, ker je bilo to v
skladu z veljavnimi predpisi moţno. Na postavki 7049 – Samostojni ustvarjalci na področju
kulture je potrebno zagotoviti dodatna sredstva za kritje primanjkljaja za decembrsko izplačilo
prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje za samozaposlene na področju kulture.
Ker se število upravičencev do plačila prispevkov med letom spreminja, ob pripravi proračuna ni
mogoče natančno načrtovati višine potrebnih sredstev. Na postavki 7285 – Republiške
priznavalnine je potrebno zagotoviti dodatna sredstva za kritje primanjkljaja za decembrsko
izplačilo republiških priznavalnin. Ker se število upravičencev do republiške priznavalnine med
letom spreminja, ob pripravi proračuna ni mogoče natančno načrtovati višine potrebnih
sredstev. Na postavki 2490 – Narodna in univerzitetna knjiţnica je potrebno zagotoviti dodatna
sredstva za nujno investicijsko vzdrţevanje in nujne nakupe opreme za tekoče delovanje
informacijskega sistema, sicer NUK ne more več zagotavljati nemotenega delovanja
informacijskega sistema. Na postavki 2497 – Umetniški programi v javnih zavodih je potrebno
zagotoviti dodatna sredstva za nujno investicijsko vzdrţevanje, da bi se izognili nastajanju
dodatne škode na poškodovanih objektih in za kritje materialnih stroškov, nujno potrebnih za
realizacijo programov, v nasprotnem primeru bo prišlo do izgub. Na postavki 6878 – Javni sklad
RS za kulturne dejavnosti je potrebno zagotoviti dodatna sredstva za vzpostavitev delovanja
rezidenčnega centra za gostujoče umetnike v Ljubljani. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti je
upravljalec prostorov na Cankarjevi 5 v Ljubljani, ki so last RS. Letošnje leto so pristopili k
obnovi zadnjega dela mansarde. V teh prostorih bosta dve bivalni enoti in delovni prostor
(dvorana, predavalnica, atelje) za vzpostavitev rezidenčnega centra za gostujoče umetnike.
Investicija je v zaključni fazi. Potrebujejo še dodatnih 20.000 EUR za zagon centra (nakup
opreme, programske stroške in poplačilo investicije).

Ministrstvo za finance predlaga razporeditev pravic porabe iz splošne proračunske rezervacije,
proračunske postavke 7608 Tekoča proračunska rezerva, na proračunsko postavko 3052 Plače
pri Drţavnem pravobranilstvu RS. Sredstva za plače za to proračunsko leto so bila načrtovana
varčno, vendar je za kritje zakonskih obveznosti iz naslova plač nastal primanjkljaj v višini
120.000 EUR. V celoti gledano se bodo upoštevajoč ta znesek sredstva za plače glede na
preteklo leto povečala za 0,9%.

»Od plebiscita do Ustave« - vladne aktivnosti ob 20. obletnici osamosvojitve Republike
Slovenije

Vlada RS se je na današnji seji seznanila s predlogom vladnih aktivnosti ob 20. obletnici
samostojnosti Republike Slovenije, ki sta ga pripravila Urad Vlade RS za komuniciranje in
Sluţba za drţavne proslave pri Ministrstvu za kulturo in pozvala vsa ministrstva in organe v
sestavi, da se aktivno vključijo v obeleţevanje 20. obletnice osamosvojitve in prispevajo svoj
nabor aktivnosti.

Osnovni namen enoletnih aktivnosti, ki bodo potekale od počastitve 20. obletnice dneva
plebiscita o samostojnosti (23. december 2010) do 20. obletnice sprejema Ustave Republike
Slovenije (23. december 2011), je vključitev kar najširše javnosti v aktivno obeleţevanje
zgodovinskih dogodkov, ki so privedli do samostojne drţave in obujanje spomina na pot, ki smo
jo drţavljanke in drţavljani v 20-ih letih skupaj prehodili.

Osrednji poudarek bo namenjen uspehom minulih dvajsetih let in krepitvi zavedanja, da je bila
osamosvojitev doseţek vsega prebivalstva.

Praznovanje se bo začelo s slavnostno sejo v Drţavnem zboru in slavnostno akademijo ob
dnevu samostojnosti in enotnosti.

Lok praznovanja bo 23. decembra 2010 odprla tudi razstava o plebiscitu, ki jo pripravlja Arhiv
RS v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo in drugimi ustanovami in bo za začetek na ogled v
Cankarjevem domu v Ljubljani, kasneje pa se bo selila po regionalnih muzejih.

Urad Vlade RS za komuniciranje in Sluţba za drţavne proslave pri Ministrstvu za kulturo bosta
tega dne na naslovu www.dvajset.si oziroma www.twenty.si vzpostavila tudi tematsko spletno
mesto ob 20. obletnici osamosvojitve, ki bo stičišče kronoloških in zgodovinskih podatkov ter
hkrati obilice interaktivnih vsebin (kvizi, nagradne igre, vabila prijateljem, da obiščejo Slovenijo,
spletni ogledi razstav, Facebook aplikacija), katerih namen je 20. obletnico naše drţave
pribliţati tudi »mlajšim od Slovenije«.

Vlada RS je za izvedo ključnih aktivnosti danes imenovala organizacijski odbor, ki bo določil
nadaljnje prioritetne aktivnosti, operativne nosilce posameznih nalog, natančen koledar izvedbe
in usmerjal finančni proračun, namenjen posebnim aktivnostim na drţavni ravni ter določila, da
za praznovanje 20. obletnice samostojnosti imenuje častni odbor. Častnemu odboru bo
predsedoval predsednik RS, njegovi člani pa bodo tudi predsednik DZ, predsednik Vlade RS,
predsednik Ustavnega sodišča, predsednik Drţavnega sveta, ministri in druge pomembne
osebnosti ter predsednik, predsednik skupščine in predsednik slovenske vlade iz časa
osamosvojitve.


ZADEVE S PODROČJA MEDNARODNIH ODNOSOV
Vlada Republike Slovenije je določila besedilo predloga Zakona o ratifikaciji Okvirnega
sporazuma o obsežnem partnerstvu in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi
državami članicami na eni strani ter Republiko Indonezijo

Sporazum je rezultat ţelje EU in Indonezije po spodbujanju gospodarskega in socialnega
napredka, ob upoštevanju načela trajnostnega razvoja in zahtev varstva okolja. Sporazum ţeli
spodbuditi sodelovanje med EU in Republiko Indonezijo, ki temelji na skupnih vrednotah in
vzajemnih interesih. Z namenom krepitve dvostranskih odnosov bosta pogodbenici vzdrţevali
celovit dialog in spodbujali nadaljnje medsebojno sodelovanje na vseh področjih vzajemnega
interesa.

Sporazum vzpostavljata sodelovanje na zelo raznovrstnih področjih kot so: turizem, finančne
storitve, obdavčevanje in carine, makroekonomska politika, industrijska politika, informacijska
druţba itd. Prav tako sporazum obravnava migracijska vprašanja (vključno z zakonitimi in
nezakonitimi migracijami, tihotapljenjem in trgovanjem z ljudmi), preprečevanje širjenja oroţij za
mnoţično uničevanje ter boj proti terorizmu in mednarodnemu kriminalu. Na področju trgovine
in naloţb bosta pogodbenici z dialogom o dvostranskih in večstranskih trgovinskih ter s trgovino
povezanimi vprašanji krepili dvostranske trgovinske odnose in spodbujali večstranski trgovinski
sistem.


Vlada Republike Slovenije izdaja Uredbo o omejevalnih ukrepih proti Eritreji in izvajanju
uredbe Sveta (EU) št. 667/2010

Svet Evropske unije je 16. februarja 2009 sprejel Sklep o omejitvenih ukrepih proti Somaliji, ki
izvaja Resolucijo Varnostnega sveta Zdruţenih narodov (RVSZN) 1844 (2008), s katero so bili
uvedeni omejevalni ukrepi proti tistim, ki poskušajo preprečiti ali zavirati miroljuben politični
proces, ali tistim, ki s silo grozijo prehodnim zveznim institucijam Somalije ali misiji Afriške unije
v Somaliji (AMISOM) ali s svojimi dejanji spodkopavajo stabilnost Somalije ali regije.

Omejevalni ukrepi proti Eritreji vključujejo prepoved zagotavljanja tehnične pomoči,
usposabljanja, finančne in druge pomoči v zvezi z vojaško dejavnostjo kot tudi prepoved dobave
ali pridobivanja take tehnične pomoči, usposabljanja, finančne in druge pomoči od Eritreje.
Poleg tega Sklep 2010/127/SZVP določa finančne omejevalne ukrepe proti osebam in
subjektom, ki jih določi Varnostni svet ali Odbor za sankcije, pa tudi prepoved dobave, prodaje
ali prenosa oroţja in vojaške opreme tem osebam in subjektom ter zagotavljanja s tem
povezanih pomoči in storitev.


Vlada Republike Slovenije izdaja Uredbo o omejevalnih ukrepih proti Somaliji ter
izvajanju uredbe Sveta (ES) št. 147/2003 in uredbe Sveta (EU) št. 356/2010

Varnostni svet Zdruţenih narodov je 20. novembra 2008 skladno s VII. poglavjem Ustanovne
listine Zdruţenih narodov sprejel Resolucijo 1844 (2008), s katero je potrdil splošni in popolni
embargo na oroţje proti Somaliji, ki je bil uveden z Resolucijo Varnostnega sveta Zdruţenih
narodov (RVSZN) 733 (1992), in uvedel dodatne omejitvene ukrepe.

Dodatni omejevalni ukrepi se nanašajo na omejitve glede sprejema in na finančne omejitvene
ukrepe proti posameznikom in subjektom, ki jih je določil Varnostni svet ali Odbor Zdruţenih
narodov za sankcije, ustanovljen na podlagi RVSZN 751 (1992) o Somaliji. Resolucija poleg
splošnega embarga na oroţje uvaja tudi posebno prepoved neposredne in posredne dobave,
prodaje ali prenosa oroţja in vojaške opreme ter posebno prepoved zagotavljanja s tem
povezane pomoči in storitev posameznikom in subjektom, ki jih je Odbor za sankcije uvrstil na
seznam.

Omejevalni ukrepi se uvajajo zoper posameznike in subjekte, ki jih Zdruţeni narodi (ZN) uvrstijo
na seznam tistih, ki sodelujejo pri dejanjih, ki ogroţajo mir, varnost ali stabilnost v Somaliji,
vključno z dejanji, ki ogroţajo sporazum iz Dţibutija z dne 18. avgusta 2008 ali politični proces,
ali ki s silo ogroţajo prehodne zvezne institucije (TFI) Somalije ali misijo Afriške unije v Somaliji
(AMISOM) ali zagotavljajo podporo takim dejanjem, s katerimi se kršijo embargo na oroţje in s
tem povezani ukrepi, ali ki ovirajo dostavo človekoljubne pomoči Somaliji, dostop do nje ali
njeno razdeljevanje v Somaliji.


Vlada je sprejela dopolnila k Memorandumu o začasni rešitvi strateškega zračnega
prevoza

Vlada je na današnji seji sprejela sklep o sprejetju dopolnila k Memorandumu o sodelovanju v
začasnih zmogljivostih strateškega zračnega prevoza za tovor velikih dimenzij (SALIS), ki ureja
zagotavljanje začasnih strateških zračnih prevozov tovora velikih dimenzij. Njegov glavni namen
je premik opreme za operacije Nata in EU oziroma za operacije, ki jih ti organizaciji podpirata.

Memorandum je bil podpisan leta 2004, po izstopu Kanade in Danske pa bo v njem sodelovalo
15 drţav EU in zveze Nato, med njimi tudi Slovenija. Zaradi izstopa Kanade in Kraljevine
Danske iz programa SALIS, ki začne veljati 31. 12. 2010, se spreminjata delilno razmerje in
število ur letenja posamezne drţave članice programa SALIS. Z izstopom Kanade in Kraljevine
Danske iz programa SALIS za Republiko Slovenijo ne bodo nastale večje finančne posledice.


Vlada soglaša s financiranjem razvojnega projekta UNIDO

Vlada Republike Slovenije soglaša, da se za financiranje razvojnega sodelovanja v Keniji za
izvedbo razvojnega projekta Organizacije zdruţenih narodov za industrijski razvoj – UNIDO
»Predstavitev in prenos okolju prijazne tehnologije za čiščenje vode v Keniji« namenijo finančna
sredstva v Sklad za industrijski razvoj pri organizaciji UNIDO iz proračunske postavke pri
Ministrstvu za gospodarstvo 6034 - mednarodno razvojno sodelovanje, v višini 90.400 EUR.

Podatke o projektu Organizacije zdruţenih narodov za industrijski razvoj – UNIDO:
»Predstavitev in prenos okolju prijazne tehnologije za čiščenje vode v Keniji« je Organizacija
Zdruţenih narodov za industrijski razvoj (UNIDO) uradno poslala kot predlog Vladi Republike
Slovenije, na podlagi II. člena Sporazuma o sodelovanju med organizacijo UNIDO in Vlado RS
in Upravnega dogovora o posebnih namenskih prispevkih v Sklad za industrijski razvoj z
namenom, da projekt finančno podpre z ustreznim nakazilom v Sklad oziroma, da odobri
uporabo finančnih sredstev iz Sklada, ki so dobroimetje Republike Slovenije. Vlada RS naj bi
tako odobrila porabo finančnih sredstev za projekt iz Proračuna Republike Slovenije iz postavke
za namene mednarodnega razvojnega sodelovanja v letu 2010 v višini 90.400 EUR.

UNIDO trenutno implementira program skupnih akcij za trajnostni turizem »Collaborative
Actions for Sustainable Tourism (COAST)« v posameznih drţavah podsaharske Afrike. COAST
program se je začel novembra 2008. Aktivnosti se izvajajo tudi v Keniji. Predmetni projekt
»Predstavitev in prenos okolju prijazne tehnologije za čiščenje vode v Keniji« se bo vezal na
COAST program in nadgradil trenutne aktivnosti, ki se izvajajo na obalnem predelu Kenije.
Namen projekta je povečati dostopnost varne pitne vode v skupnosti Watamu-Mida na podlagi
prošnje Kenije organizaciji UNIDO za pomoč pri razvoju zanesljivega vira čiste pitne vode
zaradi zagotovitve trajnostnega turizma.

V okviru projekta je predvidena namestitev dveh enot čistilnih naprav za filtriranje vode na
sončno energijo. Zagotovilo naj bi se šolanje za pravilno uporabo in vzdrţevanje opreme zaradi
zagotovitve trajnega tehnološkega delovanja opreme.

Organizacija UNIDO, ki ima kapacitete in lokalno pisarno v Keniji, bo za izvedbo angaţirala
slovenske strokovnjake in gospodarske druţbe, ki se ukvarjajo s tovrstno dejavnostjo.

Glavni cilj projekta je zagotoviti lokalni skupnosti povečan dostop do čiste vode in zanesljive
oskrbe s pitno vodo. Projekt bo prispeval tudi k pozitivnemu učinku za skupnost glede dostopa
tehnologij za zmanjšanje rabe ogljika in s tem pomagal spodbuditi hitrejši prehod v nizkoogljično
prihodnost in k povečani uporabi obnovljivih virov. S tem se bo zagotovil prispevek k prilagoditvi
klimatskih sprememb, kar je zlasti pomembno na področju, ki je nagnjeno k sušam in
pomanjkanju vode. Projekt je v skladu z razvojnim načrtom drţave »Kenya Vision 2030«.


POSLANSKA VPRAŠANJA IN POBUDE


Vlada Republike Slovenije je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca
Državnega zbora Republike Slovenije Zmaga Jelinčiča Plemenitega v zvezi z
dogovarjanjem predsednika vlade Republike Slovenije Boruta Pahorja s predsednico
vlade Republike Hrvaške Jadranko Kosor glede nadzora slovenskega zračnega prostora

V zvezi z vprašanjem poslanca Zmaga Jelinčiča Plemenitega, ki se nanaša na domnevno
dogovarjanje predsednika vlade Republike Slovenije Boruta Pahorja s predsednico vlade
Republike Hrvaške Jadranko Kosor glede nadzora slovenskega zračnega prostora, je potrebno
poudariti, da sta predsednika vlad Republike Slovenije in Republike Hrvaške, Borut Pahor in
Jadranka Kosor z delovnim srečanjem v Lovranski Dragi na Hrvaškem, 23. oktobra 2010,
potrdila nadaljevanje aktivnega in neposrednega dialoga med drţavama z namenom izboljšanja
odnosov in razreševanja odprtih vprašanj. V ospredju srečanja je bil dogovor za okrepljeno
gospodarsko sodelovanje in v tem okviru tudi za skupen nastop na tretjih trgih. Predsednika
vlad sta se dogovorila, da bo mešana gospodarska komisija v šestih mesecih pripravila
predloge za skupen nastop na tretjih trgih.

Predsednika vlad sta se pogovarjala tudi o moţnosti, da bi Slovenija in Hrvaška, ki sta zaveznici
in obe članici zveze Nato, sodelovali pri nadzoru zračnega prostora. Pri tem je hrvaška
delegacija le predstavila predlog skupnega nadzora zračnega prostora, v nobenem primeru pa
ni bilo govora, da bi Slovenija predala Hrvaški varovanje slovenskega zračnega prostora. V ta
namen naj bi posebna komisija strokovnjakov preučila hipotetične moţnosti hrvaškega predloga
za sodelovanje na omenjenem področju. O omenjeni moţnosti sodelovanja je potrebno
razpravljati ob doslednem upoštevanju strokovnih mnenj vseh pristojnih organov v drţavi.

V okviru gospodarskega sodelovanja sta predsednika vlad govorila tudi o tem, da bi drţavi leta
2012 skupaj nastopili na svetovni razstavi EXPO v Juţni Koreji. Skupen nastop na omenjeni
razstavi je mišljen v kontekstu varčevanja oziroma racionalizacije promotivnega nastopa v tujini
in tudi kot simbolna gesta prijateljstva med drţavama.

Predsednika vlad sta v pogovorih izmenjala mnenja o razmerah na Zahodnem Balkanu. Pri tem
je bilo izpostavljeno zlasti nasledstveno vprašanje. Omenjeno je bilo, da se je z zadnjim
razvojem dogodkov dodatno odprla moţnost, da bi pospešili delo in da bi v paketu končno in
celovito rešili vprašanja nasledstva, ki ţe dolga leta bremeni drţave naslednice. Poleg tega sta
predsednika vlad govorila o pomenu procesa Brdo za stabilnost in krepitev gospodarskega
sodelovanja v regiji. Proces Brdo je ena od najpomembnejših regionalnih pobud v Evropi.


Opredelitev vlade do sklepov Odbora Državnega zbora za okolje in prostor ob gradivu
Poplavna varnost

Vlada Republike Slovenije se je na današnji seji seznanila z Opredelitvami do sklepov Odbora
Drţavnega zbora za okolje in prostor, sprejetih ob obravnavi Problematike upravljanja z vodami
v Sloveniji ob obravnavi gradiva Poplavna varnost in jih poslala Drţavnemu zboru.

Predlogi Odbora DZ za okolje in prostor se med drugim nanašajo na kadrovsko okrepitev in
večjo učinkovitost sluţbe za izvajanje nalog s področja voda, na razmejitev pristojnosti med
drţavo, lokalnimi skupnostmi in tistimi, ki vodo rabijo za poseben namen, na ustanovitev
posebne proračunsko postavko za zagotavljanje namenskih zagonskih sredstev za izvajanje EU
projektov za področje voda, kjer sodelujejo drţavni organi, na prednostno obravnavane
programe, ki izboljšujejo zaščito in reševanje ob poplavah in drugih vremenskih ujmah in o
moţnosti da bi Eko sklad subvencioniral individualne samozaščitne ukrepe na stanovanjskih
hišah ter organizacijo strokovnega svetovanja za samozaščitne ukrepe.
Več o predlogih in opredelitvah vlade je mogoče najti na spletnih straneh ministrova za okolje in
prostor.


Določitve roka za odgovor lokalne skupnosti v zvezi s predlogom za spremembo
namenske rabe zemljišča v prostorskih aktih

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji sprejela mnenje glede določitve roka za odgovor
lokalne skupnosti v zvezi s predlogom za spremembo namenske rabe zemljišča v prostorskih
aktih in ga posreduje Drţavnemu zboru Republike Slovenije.

Predsednik Drţavnega zbora RS je vladi poslal dopis, ki opozarja na problem odsotnosti
zakonskega določila o primernem roku, v katerem naj bi občina odgovorila na predlog za
spremembo namenske rabe zemljišča v njenih prostorskih aktih ter neustreznosti določbe, da
naj bi bil pobudnik o svoji zadevi seznanjen prek objave v lokalnem časopisu.

Načrtovanje prostorskega razvoja, rabe prostora ter pogojev za umeščanje posegov v prostor in
načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena so v pristojnosti občin. Namenska raba
prostora je določena v občinskih prostorskih aktih in to tako natančno, da je meje mogoče
določiti v naravi in prikazati v zemljiškem katastru. Sprememba namenske rabe prostora in s
tem tudi sprememba namenske rabe vsake posamezne parcele v občini, predstavlja
spremembo tistega prostorskega akta občine, ki takšno rabo določa, kar pa je razmeroma
zahtevno in dolgotrajno delo, ki za občine predstavlja tudi precejšnja finančna sredstva, zato se
občine za takšne spremembe ne odločajo ravno pogosto, predvsem pa se ne odzivajo sprotno
na vsako posamično pobudo, ki bi takšne spremembe zahtevala.

Čas od vloţitve pobude za spremembo namenske rabe zemljišča pa do same odločitve o tem,
da bo do vsebinske obravnave takšne pobude sploh prišlo, kar pomeni, da bo občina pričela s
pripravo ustreznih sprememb prostorskega akta, v okviru katerih bo obravnavana tudi določena
posamezna pobuda, je odvisen od vrste dejavnikov, predvsem pa od potreb občine po takšnih
spremembah, od njenih kadrovskih in finančnih zmoţnosti, od števila in utemeljenosti podanih
pobud, od časovne oddaljenosti od prejšnjih sprememb prostorskega akta in podobno. Zaradi
teh različnih dejavnikov veljavna prostorska zakonodaja ne vsebuje določb o rokih, v katerih
mora občina preveriti veljavne opredelitve v svojih prostorskih aktih in se v okviru teh preveritev
tudi odzvati na posamezne pobude ter pričeti s postopkom spreminjanja in dopolnjevanja
prostorskih aktov, pač pa je to, v okviru izvajanja njenih izvirnih nalog, prepuščeno občini sami.

Vlada RS meni, da je takšna ureditev v ZPNačrt, ki se nanaša na roke, v katerih naj bi se
občina odzvala na pobude občanov glede sprememb in dopolnitev prostorskih aktov ter na
načine obveščanja pobudnikov o tem, kaj se z njihovo pobudo dogaja, ustrezna in je ni
potrebno spreminjati.

Ob tem pa Vlada RS opozarja, da je občina vsakemu pobudniku, ki predlaga spremembo
prostorskega akta, dolţna odgovoriti, kdaj predvidoma bo njegova pobuda lahko obravnavana
in mu pojasniti, za kakšne vrste postopek pri tem sploh gre.


ADMINISTRATIVNE ZADEVE


Vlada je ustanovila Kadrovsko–akreditacijski svet na področju gospodarstva, financ in
prometa

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji sprejela sklep o ustanovitvi Kadrovsko–
akreditacijskega sveta (KAS) za izbor primernih kandidatov za predstavnike ustanovitelja v
organe upravljanja javnih zavodov, javnih agencij in javnih skladov katerih ustanoviteljica je
Republika Slovenija ter javnih gospodarskih zavodov v lasti Republike Slovenije na področju
gospodarstva, financ in prometa.
KAS na področju gospodarstva, financ in prometa je avtonomno strokovno svetovalno telo
Vlade Republike Slovenije, ki na predlog Vlade Republike Slovenije ali pristojnega ministra,
sodeluje v postopku izbora primernih kandidatov za predstavnike ustanovitelja v organe
upravljanja javnih zavodov, javnih agencij in javnih skladov, katerih ustanoviteljica je Republika
Slovenija ter javnih gospodarskih zavodov v lasti Republike Slovenije za področje
gospodarstva, financ in prometa.

V KAS na področju gospodarstva, financ in prometa so imenovani člani:
 dr. Jaka Vadnjal,
 mag. Nikolaj Abrahamsberg,
 mag. Metka Cerar,
 dr. Elen Twrdy,
 dr. Jure Meglič.


Vlada Republike Slovenije je sprejela sklep o odprtju Konzulata Republike Slovenije v
Čenaju, v Indiji, ki ga vodi častni konzul, s konzularnim območjem, ki obsega zvezne
države Tamil Nadu, Andra Pradeš, Kerala ter zvezno ozemlje Pondicherry

Z gospodarskega vidika je Indija eden najbolj perspektivnih trgov, ki nudi edinstveno
kombinacijo visoko sposobnih ljudi, ugodnega poslovnega okolja ter nizkih stroškov. Glede na
svetovno gospodarsko krizo in glede na recesijo v gospodarstvih naših glavnih drţav partneric,
je aktualna prednostna naloga iskanje novih moţnosti pri procesu nadaljnje internacionalizacije
slovenskega gospodarstva in zagotavljanje pomoči slovenskemu gospodarstvu na tujih trgih.

Skupna blagovna menjava med Slovenijo in Indijo je leta 2009 znašala 215.1 mio EUR, kar je
za 57,1% več kot v predhodnem letu. Slovenija je v Indijo v omenjenem letu izvozila za 76 mio
EUR blaga, kar je 55,1% več kot v letu 2008. V letu 2009 je Slovenija iz Indije uvozila za 139,1
mio EUR blaga, kar je za 58,3% več kot v predhodnem letu. Slovenija v blagovni menjavi z
Indijo v letu 2009 beleţi zunanjetrgovinski primanjkljaj: 63,1 mio EUR.

Moţnosti za razširitev gospodarskega sodelovanja se na slovenski strani kaţejo predvsem na
področju gospodarsko logističnih centrov, kamor kot pristanišče spada tudi Čenaj, kakor tudi na
področju elektroindustrije, avtomobilske in računalniške industrije, okolja, energetike, znanosti in
tehnologije ter turizma.

Tri drţave juţne Indije in zvezno ozemlje Pondicherry, ki bodo obsegale konzularno območje s
sedeţem v Čenaju, predstavljajo veliko moţnost za gospodarsko sodelovanje s Slovenijo, saj
skupaj ustvarijo 60 odstotkov bruto druţbenega proizvoda Indije. Med drugimi panogami
izstopata zlasti avtomobilska industrija in farmacija.

Čenaj ima močno razvito industrijo, zlasti pomembne so avtomobilska, tehnološka, strojna in
zdravstvena. Mesto je na drugem mestu indijskih izvoznikov programske opreme, informacijske
tehnologije in storitev na področju informacijske tehnologije. Velik del indijske proizvodnje
avtomobilov se nahaja v mestu ali njegovi okolici. Območje mesta Čenaj proizvede 39% BDP
zvezne drţave Tamil Nadu; od tu prihaja 60% vsega indijskega avtomobilskega izvoza. 9%
celotne indijske avtomobilske industrije izhaja iz Čenaja.


Vlada Republike Slovenije je sprejela sklep o imenovanju Amita Goela za častnega
konzula Republike Slovenije v Čenaju, v Republiki Indiji

Amit Goel je, kot poslovneţ, generalni direktor logistične firme A.S. Shipping Agencies Private
Ltd., poslovno dolgoletno povezan s podjetjem Splošna Plovba Portoroţ.

Amit Goel je do sedaj finančno omogočil nekaj slovenskih kulturnih prireditev, kot je
sponzoriranje komorne skupine "Adriars" v Čenaju med predsedovanjem Slovenije EU ter redno
sponzoriral udeleţbo Slovenije na filmskih festivalih v Čenaju. Pred obiskom gospodarske
delegacije GZS v novembru 2009 je pripravil program dobro obiskanih srečanj z lokalnimi
zbornicami. Na področju gospodarskega povezovanja, Amit Goel aktivno deluje v nekaj
gospodarskih zbornicah, tako na lokalnem kot nacionalnem nivoju.


Vlada Republike Slovenije je sprejela sklep o odprtju Konzulata Republike Slovenije v
Kalkuti, v Republiki Indiji, ki ga vodi častni konzul, s konzularnim območjem, ki obsega
zvezno državo Zahodno Bengalijo

Indija predstavlja z gospodarskega vidika enega najbolj perspektivnih trgov, ki nudi edinstveno
kombinacijo visoko sposobnih ljudi, ugodnega poslovnega okolja ter nizkih stroškov. Glede na
svetovno gospodarsko krizo in glede na recesijo v gospodarstvih naših glavnih drţav partneric,
je aktualna prednostna naloga iskanje novih moţnosti pri procesu nadaljnje internacionalizacije
slovenskega gospodarstva in zagotavljanje pomoči slovenskemu gospodarstvu na tujih trgih.

Skupna blagovna menjava med Slovenijo in Indijo je leta 2009 znašala 215.1 mio EUR, kar je
za 57,1% več kot leto poprej. Slovenija je v Indijo v omenjenem letu izvozila za 76,0 mio EUR
blaga, kar je za 55.1% več kot v letu 2008. v letu 2009 je Slovenija iz Indije uvozila za 139,1 mio
EUR blaga, kar je za 58,3% več kot v predhodnem letu. Slovenija v blagovni menjavi z Indijo v
letu 2009 beleţi zunanjetrgovinski primanjkljaj: 63,1 mio EUR.

Kalkuta je glavno mesto indijske zvezne drţave Zahodne Bengalije, ki ima več kot 1,5 milijona
prebivalcev. Skupaj s sosednjimi drţavami in zaledjem Zahodna Bengalija nudi široke moţnosti
za gospodarsko sodelovanje, Kalkuta pa je kulturna prestolnica Indije. V Kalkuti ima konzulate
na čelu s častnim konzulom petdeset drţav, med njimi devetnajst drţav članic EU, kar kaţe na
pomen, ki ga druge drţave dajejo gospodarskemu in drugemu sodelovanju z Zahodno
Bengalijo. Izkušnje nekaterih drţav kaţejo, da se je trgovinska menjava po odprtju konzulata
močno povečala.


Vlada Republike Slovenije je sprejela sklep o imenovanju Shea Shankar Bagaria za
častnega konzula Republike Slovenije v Kalkuti, v Republiki Indiji

Kandidat Sheo Shankar Bagaria je uspešen podjetnik in direktor podjetja Bagaria Group. Kot
uspešen poslovneţ je bil predsednik trgovinske zbornice, član upravnega odbora Zdruţenja
gospodarskih in industrijskih zbornic Indije, direktor Razvojne korporacije Zahodne Bengalije,
sedaj pa je član zbornice indijske industrije in podpredsednik zdruţenja proizvajalcev čaja, član
zdruţenja jeklarske industrije Bengalije in član Trgovinske zbornice.

Imenovanje Shea Shankar Bagaria za častnega konzularnega funkcionarja bo poleg doprinosa
k pospeševanju gospodarskih stikov med drţavama, pomenilo tudi bolj učinkovito nudenje
konzularne pomoči slovenskim drţavljanom in pravnim osebam in spodbujanje kulturnih vezi
med Republiko Slovenijo in Zahodno Bengalijo.


Vlada Republike Slovenije je sprejela sklep o odprtju Konzulata Republike Slovenije v
Sofiji, v Republiki Bolgariji, ki ga vodi častni konzul, s konzularnim območjem, ki obsega
območje celotne Republike Bolgarije

Odnosi med Slovenijo in Bolgarijo so dobri, vendar je med drţavama še veliko prostora za
okrepitev sodelovanja. Medtem ko ima Bolgarija v Republiki Sloveniji svoje veleposlaništvo,
Slovenija Bolgarijo pokriva nerezidenčno iz Budimpešte. Skupno članstvo v Evropski uniji ter
zvezi NATO in podobna regijska umeščenost obeh drţav ponujajo veliko moţnosti za različne
oblike sodelovanja.

Bolgarija postaja pomembno regionalno središče Balkana, kjer ima Slovenija jasno izraţene
strateške interese. V prihajajočem obdobju bo Sofija ena ključnih prestolnic za sklepanje
dogovorov, ki bodo sooblikovali prihodnost regije. Bolgarija igra pomembno vlogo tudi na
energetskem trgu EU, predvidena je kot tranzitna drţava tako za plinovod Juţni tok kot za
plinovod Nabucco.
Gospodarsko sodelovanje med drţavama je skromno, obseg blagovne menjave med drţavama
je v letu 2009 dosegel 171.3 milijona EUR, kar Bolgarijo uvršča na 29. mesto
zunanjetrgovinskih partneric Slovenije. Obenem pa zanimanje slovenskih podjetij za bolgarski
trg narašča in je lokalna podpora za podjetja zelo pomembna.

Bolgarija postaja priljubljena turistična destinacija za slovenske drţavljane in v zvezi s tem bi bil
častni konzul lahko zelo koristen tudi v primeru potrebe po nudenju konzularne pomoči
slovenskim drţavljanom na opredeljenem konzularnem območju. Pri tem velja opozoriti na
dejstvo, da Republika Bolgarija še ni članica schengenskega območja zato na bolgarski meji še
vedno poteka nadzor osebnih dokumentov ob vstopu v drţavo.


Vlada Republike Slovenije je sprejela sklep o imenovanju Petra Atanasova
Kouroumbasheva za častnega konzula Republike Slovenije v Sofiji, v Republiki Bolgariji

Peter Atanasov Kouroumbashev je v Bolgariji znana in spoštovana osebnost. Svojo kariero je
začel v bolgarskih medijih in zasedal različne funkcije pri izvajanju razvedrilnih programov. Kot
svetovalec je delal za Central European Media Enterprises. Kasneje se je uveljavil v
gospodarstvu in je danes lastnik majhne 1.4 MW HE Čurekovska v Bolgariji ter svetovalec za
norveško podjetje Technor Energy ASA pri njenih poslovnih aktivnostih v Bolgariji in Bosni in
Hercegovini. Pred nekaj leti se je podal v politiko: pred zadnjimi volitvami je bil dve leti poslanec
v mestnem svetu Sofije, od leta 2009 je kot član poslanske skupine Koalicija za Bolgarijo
poslanec Sobranja, ni pa član nobene stranke. Je član Odbora za okolje in vodno gospodarstvo
ter Odbora za kulturo, civilno druţbo in medije, predsednik Skupine prijateljstva z BiH,
prizadeval pa si bo tudi za včlanitev v Skupino prijateljstva s Slovenijo.

Kouroumbashev Slovenijo zelo dobro pozna saj je pred leti sodeloval s tujo medijsko skupino
pri njenem vstopanju na slovenski. V obdobju med letoma 2006 in 2007 je bil svetovalec v
zavarovalnici Slovenica Live v Ljubljani, kasneje pa je opravljal funkcijo svetovalca
zavarovalnice KD Group v Bolgariji. Kouroumbashev je v zadnjem času sodeloval pri uspešni
realizaciji obiska bolgarskega zunanjega ministra v Sloveniji, 12. maja 2010, kot tudi pri izvedbi
slovensko-bolgarske poslovne konference, ki je 2. junija 2010 potekala v Sofiji.


Vlada Republike Slovenije je sprejela sklep o odprtju Konzulata Republike Slovenije v
Targu Mures, v Romuniji, ki ga vodi častni konzul, s konzularnim območjem, ki obsega
regije Mures, Hunedoara, Hargita, Alba, Bistrita Nasaud, Cluj Napoca, Covasna, Bihor,
Salaj in Satu Mare

Odnosi med Slovenijo in Romunijo so dobri, vendar je na področju trgovinske menjave med
drţavama odprtega še veliko prostora za njeno krepitev (obseg blagovne menjave med
drţavama je v letu 2009 dosegel 400.542 mio EUR). Na povečanje gospodarske prisotnosti
Slovenije na romunskem trgu in na krepitev gospodarskih stikov med slovenskimi in romunskimi
podjetji bo vplivalo odprtje konzulata, ki ga vodi častni konzul in imenovanje častnega konzula
za navedeno območje.

Romunske pokrajine v Transilvaniji, kjer bo častni konzul deloval, predstavljajo slovenskim
podjetjem še malo znano področje, ki pa je zelo dejavno predvsem na področju turizma ter
gradbene operative. Projekti v teh pokrajinah zaradi njihove specifične zgodovinske tradicije in
demografske sestave uţivajo veliko podporo evropskih razvojnih skladov.

Odprtje konzulata v Targu Mures s častnim konzulom na čelu bo vsekakor pripomoglo k večji
prepoznavnosti Slovenije v Romuniji in nadaljnjemu razvoju gospodarskih odnosov med
drţavama.


Vlada Republike Slovenije je sprejela sklep o imenovanju Victorja Surdee za častnega
konzula Republike Slovenije v Targu Mures, v Romuniji
Victor Surdea, ekonomist in lastnik podjetja za finančno svetovanje ter solastnik podjetja za
izrabo sončne energije, je spoštovana, ugledna in izjemno cenjena oseba v predelu Romunije,
kjer deluje. G. Surdea je v preteklem obdobju večkrat pomagal pri vzpostavitvi stikov
veleposlaništva s predstavniki lokalnih oblasti in s tamkajšnjimi podjetniki, nudil je tudi pomoč pri
prizadevanju slovenskih podjetji za pridobitev poslov na tem območju. Imenovanje bo tako
omogočilo okrepitev prisotnosti in olajšalo vstop slovenskih podjetij na romunski trg.


Vlada Republike Slovenije je sprejela sklep o razrešitvi Raymonda P. Kogovška dolžnosti
častnega konzula Republike Slovenije v Denverju, v Združenih državah Amerike

Raymond P. Kogovšek je bil s sklepom Vlade Republike Slovenije z dne 10.12.1998 postavljen
za častnega konzula Republike Slovenije v Denverju. Raymond P. Kogovšek je Veleposlaništvo
Republike Slovenije v Washingtonu obvestil, da ţeli zaradi upokojitve prekiniti opravljanje
funkcije častnega konzula. Svojo funkcijo bo opravljal do razrešitve in imenovanja njegovega
naslednika.


Vlada Republike Slovenije je sprejela sklep o imenovanju Srečka Vidmarja za častnega
konzula Republike Slovenije v Denverju, v Združenih državah Amerike

Srečka Vidmarja je za svojega naslednika predlagal dosedanji častni konzularni funkcionar
Raymond P. Kogovšek. Kandidat ima namen nadaljevati uspešno delo na področju vzdrţevanja
in krepitve stikov s slovensko skupnostjo v Coloradu, hkrati pa si bo prizadeval za krepitev
gospodarskega sodelovanja in prisotnosti slovenskih podjetij v Denverju. V preteklosti se je ţe
izkazal z organizacijo različnih dogodkov, s svojim delovanjem na področju prava intelektualne
lastnine v Denverju in Palo Altu (Silicijeva dolina) pa bo lahko pomembno prispeval k dvigovanju
ugleda Republike Slovenije in poslovnih priloţnosti tudi za slovenske podjetnike.


Imenovanje generalnega direktorja Direktorata za okolje v Ministrstvu za okolje in prostor

Vlada RS je na današnji seji sprejela imenovanje Barbare Avčin Trţan, univ. dipl. inţ. kemijsko
procesnega inţenirstva, rojene 30. 9. 1969. Delo generalne direktorice Direktorata za okolje v
Ministrstvu za okolje in prostor, začne opravljati 1. decembra 2010. Imenovana je bila za dobo
petih let.

Po izobrazbi je Barbara Avčin Trţan diplomirani inţenir kemijsko procesnega inţenirstva. Njene
dosedanje delovne izkušnje so: od decembra 2006 je vodila druţbe Altea svetovanje d.o.o., od
junij 2002 do decembra 2006 je bila direktorica Slopaka, druţbe za odpadno embalaţo, od
novembra 2001 do junija 2002 je bila generalna sekretarka Gospodarsko interesnega zdruţenja
za odpadno embalaţo ODEM GIZ, od marca 2001 do novembra 2001 je opravljala delo
svetovalke načelnika oddelka Mestna uprava Mestne občine Ljubljana, Oddelek za
gospodarske javne sluţbe in promet, v sluţbi za gospodarjenje z odpadki, od junija 1995 do
marca 2001 pa je bia vodja projektov v druţbi IBE d.d.

Vsebina njenega dela je obsegala predvsem različne ravni področja ravnanja s komunalnimi
odpadki in z odpadno embalaţo.


Janko Burgar imenovan za v.d. generalnega direktorja Direktorata za podjetništvo in
konkurenčnost v Ministrstvu za gospodarstvo

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji na predlog Ministrstva za gospodarstvo s
poloţaja vršilca dolţnosti generalnega direktorja Direktorata za podjetništvo in konkurenčnost
razrešila Franca Zora.

Za vršilca dolţnosti generalnega direktorja Direktorata za podjetništvo in konkurenčnost v
Ministrstvu za gospodarstvo je s 1. 12. 2010 imenovala Janka Burgarja, do imenovanja
generalnega direktorja po opravljenem natečajnem postopku.
Franc Zor je bil 1. 7. 2010 imenovan za vršilca dolţnosti generalnega direktorja Direktorata za
podjetništvo in konkurenčnost v Ministrstvu za gospodarstvo. 26. 10. 2010 je podal pisno
obvestilo o nameravani upokojitvi s 30. 11. 2010, s čimer se je delodajalec strinjal. Sklenjen je
bil sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi.

Glede na to, da ministrica izmed seznama ustreznih kandidatov še ni izbrala kandidata, ki ga bo
predlagala v imenovanje, niti ministrica še ni predlagala ponovitve javnega natečaja,
šestmesečni rok ne začne teči znova, je zaradi nemotenega dela direktorata predlagala
imenovanje vršilca dolţnosti do izteka šestmesečnega roka dosedanjemu vršilcu dolţnost, to je
do 31.12. 2010.


Srečko Janša – v.d. direktorja ACL

Vlada je na današnji seji imenovala Srečka Janšo za vršilca dolţnosti direktorja Javne agencije
za civilno letalstvo Republike Slovenije (ACL) z dnem 26. 11. 2010.

Srečko Janša (rojen 1.11.1961), po poklicu univerzitetni diplomirani inţenir elektrotehnike, se je
po opravljeni diplomi na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo Univerze v Ljubljani najprej
(za dve leti) zaposlil v Iskratelu, od konca februarja 1988 do danes pa je ves čas delal na
področju letalstva – sprva kot vodja tehnične sluţbe v kontroli letenja na Brniku, nato kot
svetovalec direktorja Uprave RS za zračno plovbo in načelnik sluţbe za planiranje, razvoj in
standarde, od julija 2004 do marca 2008 pa kot direktor Javnega podjetja Kontrola zračnega
prometa Slovenije. Zadnji dve leti je delal v Direktoratu za civilno letalstvo Ministrstva za
promet, nazadnje kot vodja sektorja za letalsko varnost.

Srečko Janša bo po sklepu vlade v.d. direktorja od jutri, 26. t.m., naprej, vendar ne dlje kot za
eno leto.


Vlada imenovala Metko Prevc za direktorico Sklada Republike Slovenije za nasledstvo

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji imenovala Metko Prevc za direktorico
Sklada Republike Slovenije za nasledstvo.

Direktorica Sklada Republike Slovenije za nasledstvo, javnega sklada, Andreja Kert je bila z
iztekom dne 30.04.2008 na svojo pisno prošnjo, razrešena s poloţaja direktorice Sklada
Republike Slovenije za nasledstvo, javnega sklada. Na tej podlagi je bila z odločbo Vlade
Republike Slovenije, z dne 25.04.2008 z dnem 01.05.2008 na poloţaj vršilke dolţnosti direktorja
Sklada Republike Slovenije za nasledstvo, javnega sklada imenovana mag. Miranda Groff
Ferjančič in sicer do imenovanja direktorja, vendar najdlje za eno leto. Javni natečaj za
direktorja Sklada Republike Slovenije za nasledstvo, javni sklad objavljen v Uradnem listu RS,
št. 1/2009 je bil neuspešen.

Skladno z navedenim je nadzorni svet Sklada Republike Slovenije za nasledstvo, javnega
sklada dne 20.04.2009 sprejel sklep, da se javni natečaj ponovi ter da se mag. Mirandi Groff
Ferjančič, vršilki dolţnosti direktorja Sklada Republike Slovenije za nasledstvo, javnega sklada,
mandat podaljša. Na podlagi odločbe Vlade Republike Slovenije, z dne 07.05.2009 je bila mag.
Miranda Groff Ferjančič s 07.05.2009 imenovana na poloţaj vršilke dolţnosti direktorja Sklada
Republike Slovenije za nasledstvo, javni sklad in sicer do imenovanja direktorja, vendar največ
za šest mesecev. Ponovljen javni natečaj za direktorja Sklada Republike Slovenije za
nasledstvo, javni sklad objavljen v Uradnem listu RS, št. 36/2009, je bil neuspešen.

Skladno z navedenim je bil z odločbo Vlade Republike Slovenije, z dne 03.12.2009 z dnem
03.12.2009 na poloţaj vršilca dolţnosti direktorja Sklada Republike Slovenije za nasledstvo,
javni sklad in sicer do imenovanja direktorja, vendar največ za eno leto imenovan Tomislav
Malnarič.
Ministrstvo za finance je v Uradnem listu RS, št. 67/2010 ponovno razpisalo javni natečaj za
delovno mesto direktor Sklada Republike Slovenije za nasledstvo, javni sklad. Po opravljenem
natečajnem postopku je natečajna komisija nadzornemu svetu Sklada Republike Slovenije za
nasledstvo, javni sklad za zasedbo delovnega mesta direktor Sklada Republike Slovenije za
nasledstvo, javni sklad predlagala Metko Prevc, ki izpolnjuje vse pogoje za zasedbo delovnega
mesta.

Na tej podlagi minister za finance v soglasju z nadzornim svetom Sklada Republike Slovenije za
nasledstvo, javni sklad predlaga, da Vlada Republike Slovenije sprejme sklep in izda odločbo,
da se za direktorico Sklada Republike Slovenije za nasledstvo, javni sklad z dnem 03.12.2010
za dobo štirih let imenuje Metka Prevc, ki izpolnjuje predpisane pogoje.


Vlada RS o imenovanju članov prvega sveta Javne agencije za javno naročanje
Republike Slovenije

Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep o imenovanju članov prvega sveta Javne agencije
za javno naročanje Republike Slovenije.

Kot določa 43. člen Sklepa o ustanovitvi javne agencije za javno naročanje Republike Slovenije,
člane prvega sveta agencije imenuje vlada, in sicer dva člana na predlog ministra, pristojnega
za finance, dva člana na predlog ministra, pristojnega za javno upravo ter enega člana na
predlog ministra, pristojnega za razvoj in evropske zadeve. Člani prvega sveta so imenovani za
obdobje do imenovanja sveta agencije v skladu z 11. členom tega sklepa, vendar najdlje za
obdobje štirih mesecev. Člani sveta pričnejo svojo funkcijo s konstituiranjem sveta. Prvo sejo
prvega sveta skliče minister pristojen za javno upravo in sicer v roku 15 dni od imenovanja
prvega sveta agencije.

V prvi svet Javne agencije za javno naročanje Republike Slovenije je vlada imenovala:
 mag. Vitomirja PRETNARJA, na predlog ministra, pristojnega za finance,
 mag. Mirando GROFF FERJANČIČ, na predlog ministra, pristojnega za finance,
 dr. Katarino ZAJC, na predlog ministrice, pristojne za javno upravo,
 mag. Metko CERAR, na predlog ministrice, pristojne za javno upravo,
 Joţefa SLOKARJA, na predlog ministra, pristojnega za razvoj in evropske zadeve.


Vlada razrešila in imenovala člana upravnega odbora Geološkega zavoda Slovenije

Vlada Republike Slovenije je v upravnem odboru Geološkega zavoda Slovenije razrešila
dolţnosti člana predstavnika ustanovitelja, dr. Petra Kralja, imenovanega na predlog
ministrstva, pristojnega za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Dr. Kralj je podal odstopno
izjavo zato je vlada s 26. novembrom 2010 imenovala novo članico, Gabrielo Börc Smolič, in
sicer do izteka mandatne dobe upravnega odbora, do 1. julija 2014.


Vlada razrešila in imenovala člane upravnega odbora Inštituta za novejšo zgodovino

Vlada Republike Slovenije je v upravnem odboru Inštituta za novejšo zgodovino zaradi poteka
mandata razrešila Simona Oša, dr. Andreja Rahtena, dr. Borisa Golca, dr. Matevţa Koširja in
mag. Andrejo Valič Zupan. V upravni odbor je z dnem 26. november 2010 za mandatno dobo
štirih let imenovala: Simona Oša, mag. Nino Kolenc in Sergeja Moţino na predlog ministrstva,
pristojnega za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter Ţarka Bogunoviča, na predlog
ministrstva, pristojnega za kulturo in Meto Vedenik Kolenc, na predlog ministrstva, pristojnega
za šolstvo.


Vlada RS predlagala dva kandidata za člana nadzornega sveta Nepremičninskega sklada
pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.o.o
Vlada RS je na današnji seji predlagala skupščini Nepremičninskega sklada pokojninskega in
invalidskega zavarovanja, d.o.o., da za člana nadzornega sveta za mandatno obdobje štirih let
imenuje Petra Pogačarja ter Natašo Trček.

Z razveljavitvijo 241. in 242. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in ob
upoštevanju Zakona o gospodarskih druţbah ima Zavod za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje Slovenije kot ustanovitelj in edini druţbenik Nepremičninskega sklada pravice in
obveznosti izvajanja nadzora in imenovanja organov nadzora in vodenja Nepremičninskega
sklada.

V skladu z navedenim je skupščina Nepremičninskega sklada obravnavala in sprejela
spremembe statuta, ki se nanašajo tudi na določbe glede nadzornega sveta Nepremičninskega
sklada. Tako statut določa, da nadzorni svet, ki ima pet članov in ga imenuje skupščina
Nepremičninskega sklada, sestavljajo:
 trije člani, ki jih predlaga Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, od tega
    dva člana predlaga Vlada RS,
 en član, ki ga predlagajo zveze oz. organizacije upokojencev na ravni drţave in
 en član, ki ga predlagajo delavci Nepremičninskega sklada.

Glede na zgoraj navedeno predlaga Vlada RS dva člana nadzornega sveta Nepremičninskega
sklada, ki ga imenuje skupščina Nepremičninskega sklada (funkcijo skupščine opravlja svet
Zavoda).

Vlada je s sklepom v septembru 2009 skupščini Nepremičninskega sklada ţe predlagala, da za
člana nadzornega sveta za mandatno dobo štirih let imenuje Petra Pogačarja in Natašo Trček,
ki sta bila nato tudi imenovana v nadzorni svet Nepremičninskega sklada.

Ministrstvo za delo, druţino in socialne zadeve je ob takratni izbiri kandidatov za člane
nadzornega sveta speljalo postopek z javnim pozivom zainteresiranim, da kandidirajo za člana
nadzornega sveta Nepremičninskega sklada, prispele vloge kandidatov pa je obravnaval
Kadrovsko–akreditacijski svet na področju dela, druţine in socialnih zadev, ki je oblikoval listo
primernih kandidatov. Na podlagi zgoraj omenjene liste je minister za delo, druţino in socialne
zadeve oblikoval predlog kandidatov za dva člana nadzornega sveta Nepremičninskega sklada.
Predlagana kandidata za člana nadzornega sveta Nepremičninskega sklada, Petra Pogačarja in
Natašo Trček, je KAS ocenil kot primerna.


Vlada Republike Slovenije je imenovala nove člane Strokovnega sveta RS za šport

Vlada RS je na današnji redni seji sprejela sklep s katerim se kot člani Strokovnega sveta
Republike Slovenije za šport se z dnem vročitve tega sklepa razrešijo:
 dr. Aleks Leo Vest,
 dr. Bojan Jošt,
 Bruno Parma,
 mag. Drago Balent,
 Jure Košir,
 Nataša Bokal.

Za obdobje do 14. 7. 2011 se za člane Strokovnega sveta Republike Slovenije za šport
imenujejo:
 dr. Boro Štrumbelj, doktor znanosti, docent na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani,
 Iztok Čop, vrhunski športnik, nosilec olimpijskih medalj,
 dr. Marjeta Kovač, doktor znanosti, izredni profesor na Fakulteti za šport Univerze v
   Ljubljani,
 dr. Milan Ţvan, doktor znanosti, redni profesor in dekan na Fakulteti za šport Univerze v
   Ljubljani,
 Rafko Kriţman, dolgoletni športni delavec na področju športne rekreacije, profesor športne
   vzgoje,
 Anton Vogrinec, dolgoletni trener in direktor smučarskih reprezentanc.
Zakon o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 97/01 – ZSDP, 15/03 – ZOPA) v drugem odstavku 13.
člena določa, da člane Strokovnega sveta Republike Slovenije za šport imenuje Vlada RS za
šest let, v prvem odstavku 15. člena pa določa sestavo Strokovnega sveta Republike Slovenije
za šport (v nadaljnjem besedilu strokovni svet). Vlada RS imenuje člane strokovnega sveta
izmed uveljavljenih strokovnjakov s področja športne vzgoje, športne rekreacije, kakovostnega
športa in vrhunskega športa ter iz vrst zasebnikov oziroma podjetnikov na področju športa, od
tega enega na predlog nacionalnih panoţnih športnih zvez, ki niso vključene v Olimpijski komite
Slovenije in sedem na predlog Olimpijskega komiteja Slovenije. Predsednika strokovnega
sveta, na podlagi drugega odstavka 15. člena Zakona o športu, imenuje strokovni svet izmed
svojih članov.

Vlada RS je s sklepom z dne 14. 7. 2005 za člane strokovnega sveta imenovala dr. Aleksa Leo
Vesta, Andreja Jelenca, Andreja Karničarja, Bogdana Gabrovca, dr. Bojana Jošta, Branka
Ţnidariča, Bruna Parmo, mag. Draga Balenta, mag. Janeza Sodrţnika, Janka Dvoršaka,
Jaroslava Kalana, Jureta Koširja, dr. Mateja Tušaka, Natašo Bokal, dr. Petra Kukovico, Rudija
Zavrla in Toma Česna. Teţave pri takšni sestavi strokovnega sveta so se pokazale ţe na
ustanovni seji dne 31. 8. 2005, ko člani strokovnega sveta niso mogli izvoliti svojega
predsednika. Zaradi ponavljajoče se neudeleţbe nekaterih članov strokovnega sveta in zaradi
teţkega doseganja potrebne večine za sprejemanje posameznih odločitev se je oteţeno
delovanje strokovnega sveta nadaljevalo tudi na naslednjih sejah in se nazadnje izrazilo v
odstopu predsednika strokovnega sveta na 27. seji dne 16. 12. 2009. Po odstopu predsednika
strokovnega sveta je strokovni svet v letu 2010 v celoti izvedel le eno redno sejo. Na zadnji seji,
dne 22. 6. 2010, strokovnemu svetu najprej ni uspelo izvoliti novega predsednika, nato pa
zaradi nesklepčnosti strokovni svet ponovno ni mogel veljavno odločati. Prisotni člani
strokovnega sveta so zato sami podali predlog za zamenjavo tistih članov strokovnega sveta, ki
se sej ne udeleţujejo. Iz pregleda udeleţbe na sejah strokovnega sveta je razvidno, da se
skoraj tretjina članov strokovnega sveta ni udeleţila niti polovice vseh sej v celotnem mandatu.
V letu 2010 zaradi nesklepčnosti tako ni bilo izvedenih kar tri četrtine vseh sklicanih sej.

Zaradi prenehanja veljavnosti Nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji Vlada
Republike Slovenije pripravlja nov nacionalni program, pri čemer pa strokovni svet v tej sestavi,
po mnenju Vlade RS, ne bo mogel zagotavljati strokovne pomoči, kot je določena v prvem
odstavku 13. člena Zakona o športu.

Zaradi zgoraj opisanih teţav pri delovanju strokovnega sveta, zaradi odprave nezdruţljivosti
funkcij oziroma spremembe funkcij posameznih članov strokovnega sveta ter za omogočanje
zagotavljanja strokovne pomoči pri sprejemanju odločitev, kot to določa prvi odstavek 13. člena
Zakona o športu, se je Vlada RS odločila za zamenjavo članov strokovnega sveta.


Vlada imenovala nove člane Sveta za integracijo tujcev

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji sprejela sklep o razrešitvi in imenovanju novih
članov Sveta za integracijo tujcev.

Svet za integracijo tujcev, ki je bil ustanovljen z namenom medinstitucionalnega sodelovanja,
skrbi za usklajeno in učinkovito izvajanje ukrepov za integracijo tujcev. Namen razrešitve petih
in imenovanje treh novih članov je smotrnejše delovanje in imenovanje članov, ki bi lahko
aktivno prispevali k vsebini in oblikovanju mnenj in priporočil h ključnim dokumentom iz področja
integracije tujcev.

Svet sestavljajo dva predstavnika Ministrstva za notranje zadeve in po en predstavnik
Ministrstva za delo, druţino in socialne zadeve, Ministrstva za šolstvo in šport, Ministrstva za
visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Ministrstva za javno upravo, Ministrstva za kulturo,
Ministrstva za zdravje, Ministrstva za finance, nevladnih organizacij, Skupnosti občin Slovenije
in Zdruţenja občin Slovenije.
V Svet za integracijo tujcev se imenuje tri nove člane, in sicer predstavnico Ministrstva za delo,
druţino in socialne zadeve Sonjo Malec, predstavnico Ministrstva za javno upravo Tatjano
Verbič in predstavnika Ministrstva za kulturo Ivana Ovna.


Vlada ustanovila delovno skupino za revizijo uvrstitev delovnih mest in nazivov v plačni
skupini C3 v policiji

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji sprejela sklep o ustanovitvi delovne skupine za
revizijo uvrstitev delovnih mest in nazivov v plačni skupini C3 ter odpravo ugotovljenih anomalij.

Policijski sindikat Slovenije in Sindikat policistov Slovenije sta v skladu z določili Zakona o stavki
napovedala stavko ter Vladi Republike Slovenije in Ministrstvu za notranje zadevo predloţila
stavkovne zahteve. Med njimi je bila tudi zahteva, da začneta vlada in sindikati javnega sektorja
usklajevanje glede odprave anomalij in pomanjkljivosti plačnega sistema. Znotraj teh
usklajevanj bo ponovno opravljena revizija uvrstitev delovnih mest in nazivov v plačni skupini C
in delovnih mest v plačni skupini J, poseben poudarek bo na reviziji ustreznega vrednotenja
pooblaščenih uradnih oseb in iskanju moţnosti uvrstitev delovnih mest in nazivov pooblaščenih
uradnih oseb v posebni kolektivi pogodbi ali uredbi. Zaključek usklajevanj in pogajanj ter
priprava potrebnih pravnih aktov se predvidi najkasneje do konca leta 2011.

Vlada in Policijski Sindikat Slovenije sta 4. 11. 2011 podpisala Sporazum o reševanju
stavkovnih zahtev. Ta v 3. točki določa, da bo Vlada RS predlagala spremembo ZSPJS tako, da
bi plače pooblaščenim uradnim osebam v policiji (plačna skupina C3) uredila bodisi z uredbo
bodisi s kolektivno pogodbo najkasneje do 31. 12. 2011. V uredbo oziroma kolektivno pogodbo
bo vključila odpravo vseh ugotovljenih anomalij iz druge alinee 2. točke tega sporazuma, pri
čemer bo teţila, da vzpostavi razmerje med plačami policistov in povprečno plačo v drţavi, kot
je doseţeno v povprečju Evropske unije.

Predlog uredbe oziroma kolektivne pogodbe bo pripravila delovna skupine sestavljena iz
predstavnikov Ministrstva za notranje zadeve, Policije, Ministrstva za javno upravo in
reprezentativnih sindikatov policistov, ki s svojim delom začne najkasneje 30. 11. 2010. Z
uredbo oziroma kolektivno pogodbo se ne bo poseglo v ţe pridobljene pravice.

Delovna skupina mora nalogo opraviti najkasneje do 31. 12. 2011. Ob prenehanju delovanja bo
vodja delovne skupine vladi predloţila poročilo o izpolnitvi naloge.


Vlada ustanovila delovno skupino za celovito obravnavo problematike izbrisanih

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji sprejela sklep o ustanovitvi delovne skupine za
celovito obravnavo problematike izbrisanih.

Po uveljavitvi novele Zakona o urejanju statusa drţavljanov drugih drţav naslednic nekdanje
SFRJ v Republiki Sloveniji pričakujemo, da se bodo odprla številna vprašanja glede socialnega
statusa izbrisanih, ki niso v pristojnosti Ministrstva za notranje zadeve.

Da bi reševanje številnih odprtih problemov laţe in hitreje steklo, je vlada ustanovila
Medresorsko delovno skupino za celovito obravnavo problematike izbrisanih. Skupina naj bi
ocenila trenutno stanje na posameznih področjih reševanja izbrisanih in predlagala vladi
nadaljnje ukrepe. Pri tem bo posebej osredotočena na ureditev nastanitve, zaposlitve ter
reševanja socialne problematike izbrisanih.


Vlada odklonila reševanja spora z mediacijo pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela Sklep o odklonitev reševanja spora
z mediacijo pred Okroţnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. III P 1848/2010 zaradi
nedopustnosti zavarovanja denarne terjatve.
Reševanje spora z mediacijo toţeče stranke Minke Tomič iz Ljubljane proti toţeni stranki
Republiki Sloveniji, ki se vodi pri Okroţnem sodišču v Ljubljani pod opr. št. III P 1848/2010,
glede na okoliščine konkretnega primera ni primerno. Drţavno pravobranilstvo RS naj
Okroţnemu sodišču v Ljubljani sporoči, da se soglasje k začetku postopka mediacije umakne in
odkloni.

								
To top