CULT FILMS by liuqingyan

VIEWS: 24 PAGES: 25

									             UNIVERZA MARIBOR
FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO
               IN INFORMATIKO




            KULTNI FILMI




        Mentor: dr. MARIO PLENKOVIĆ
        Avtor: GREGOR KONTESTABILE
              Šolsko leto: 2004/2005
                                                                    KAZALO




POVZETEK: ......................................................................................................................................................... 2

ABSTRACT: ......................................................................................................................................................... 3

TEORETIČNI OKVIR IN VSEBINSKA ANALIZA: ....................................................................................... 4
   KAJ SO KULTNI FILMI IN KAKO JIH OPREDELIMO: ................................................................................................. 4
   KRITERIJI KULTNIH FILMOV: ................................................................................................................................ 5
ZGODOVINSKI OKVIR IN VSEBINSKA ANALIZA: ................................................................................... 6
   KULTNI MUZIKALI: .............................................................................................................................................. 6
   DRUGI CENJENI KULTNI FILMI: ............................................................................................................................. 6
   KULTNI REŢISERJI: ............................................................................................................................................... 8
     Ed Wood mlajši: .............................................................................................................................................. 8
     David Lynch: ................................................................................................................................................... 9
     John Waters: ................................................................................................................................................... 9
     Sam Raimi: .................................................................................................................................................... 10
     Brata Coen: ................................................................................................................................................... 10
     Roger Corman: ............................................................................................................................................. 10
     Russ Meyer:................................................................................................................................................... 11
     Drugi kultni režiserji: .................................................................................................................................... 12
   TROMINI NAMERNO NETAKTNI KULTNI FILMI: .................................................................................................... 14
   NEAMERIŠKI KULTNI FILMI: ............................................................................................................................... 14
   BRITANSKI KULTNI FILMI: .................................................................................................................................. 15
   IZBRANE RECENZIJE: .......................................................................................................................................... 17
     TETSUO: THE IRON MAN (1989) ............................................................................................................... 17
     THE TOXIC AVENGER (1985) .................................................................................................................... 18
     BRAZIL (1985) .............................................................................................................................................. 19
     MADE IN BRITAIN (1981) ........................................................................................................................... 19
LASTEN KOMENTAR: .................................................................................................................................... 20

SEZNAM PETDESET NAJBOLJŠIH KULTNIH FILMOV: ....................................................................... 21

ZAKLJUČEK: .................................................................................................................................................... 24

LITERATURA: ................................................................................................................................................... 24




                                                                                  1
                                    POVZETEK:
V pričujoči seminarski nalogi vam bom predstavil večini dokaj neznano filmsko področje. Iz
naslova je razvidno, da bo beseda tekla o kultnih filmih, ki so razmeroma obseţen in izredno
vpliven filmski fenomen. Govoril bom o tem kaj so kultni filmi, kateri so njihovi kriteriji oz.
kaj je pravzaprav tisto kar jih navsezadnje določa, če jih konec koncev sploh lahko
uokvirjamo ali ukalupljamo.
Skozi različne primere vam bom skušal ilustrirati njihove najpomembnejše in najbolj tipične
lastnosti. Izvedeli boste zakaj so dosegli tako močno priljubljenost, nekateri izmed njih pa
celo fanatično oboţevanost. Omenjal bom filme, ki so bili milo rečeno obsojeni na začetni
polom, ali je bila za neuspeh odgovorna njihova, za običajnega gledalca, pretirana
nenavadnost, slaba medijska pokritost ali pa je bil razlog za fiasko poceni produkcija.
V teoretičnem okvirju bom skušal te filme definirati in jih na splošno opisati. Navedel bom
tudi značilne odnose filmskih privrţencev do teh filmov in odnose med samimi skupinami,
katere tem filmom zvesto sledijo. V nadaljevanju bom skušal določiti standarde in okvirje
katerih se naj bi ti filmi ohlapno drţali. Sledila bosta zgodovinski in analitični okvir, kjer bom
našteval in opisoval vse vrste kultnih filmov začenši z muzikali, katerim sledijo filmi, ki so si
status kulta pridobili šele zelo pozno, nato pridejo na vrsto satire, znanstvene fantastike in še
nekateri za svoje ţanre neznačilni filmi. Potem bom govoril o kultnih reţiserjih, katerih filmi
niso nujno kultni, o Edu Woodu mlajšemu, Davidu Lynchu, Johnu Watersu, Samu Raimiju,
bratoma Coen, Rogerju Cormanu, Russu Meyerju, in drugih kultnih reţiserjih. Govoril bom
tudi o filmih druţbe Troma, katero je v začetku osemdesetih ustanovil Lloyd Kaufman, ki so
namenoma narejeni, da bi bili čim bolj odbijajoči, brezobzirni in slabega okusa. Nato se bom
lotil neameriške produkcije, kot so avstralska, francoska in britanska. Zatem pridejo na vrsto
subjektivno izbrane recenzije štirih meni osebno najljubših kultnih filmov: Tetsuo: The Iron
man, The Toxic Avanger, Brazil in Made in Britain po tem vrstnem redu. Sledil bo moj
komentar v katerem bom razloţil prej omenjeno izbiro recenzij in moje stališče do takšnih
filmov. Na samem koncu pa bom zaradi preglednosti tematike navedel petdeset vrhunskih
kultnih filmov po izboru revije Entertainment Weekly, izdanega leta 2003.




                                                2
                                     ABSTRACT:
In this project I will present you to the greater part of viewers usually unknown film field. It is
eveident from the title above, that the word will be about cult films, which are relatively
extensive and specially influential film phenomenom. I will talk of cult films and what they
actually are, which are the criteria or what is by right a characteristic that defines them, if only
we may find such attributs.
Trough various examples I will try to ilustrate their most significant and the most tipical
qualities. You will find out why did they achieved such popularity, some of them even
fantatical worship. I will mention films which were to mildly put down, doomed to financial
crash at the very fist showings, the reasons for their fiasco were usually their to regular viewer
exaggerated weirdness, weak marketing or low budget production.
In theoretical sphere I will try to define this kind of films and to describe them in generally. I
will state distinctive relationships of cult followers to those films and relationships between
cult following groups themself. In continuation I will tempt to determine standards which
these movies loosely follow. What comes after is historical and analytical sphere, where I will
list and describe all kind of cult films starting with musicals, which are followed by films that
gained cult status very lately, then satire, science fictions and some nontypical films in ther
genres. After that I will talk about cult film directors, whom movies are not neccesary cult
motion pictures, such as Ed Wood Jr., David Lynch, John Waters, Sam Raimi, Coen brothers,
Russ Meyer and other cult directors. I will also introduce films of Troma company, which was
established in early eighties by Lloyd Kaufman, intentionally made to be offensive and to
provoke disgust among viewers. Afterwards I will take up nonhollywood productions, like
Australian, French and British. Then I will present you subjectively chosen reviews of four of
my personally favorite cult films: Tetsuo: The Iron man, The Toxic Avanger, Brazil and
Made in Britain in this order. In my commentary I will explain why mentioned films were
actually selected and my point of view about cult films. At the very end of the assignment I
will on account of surveying of the topic allege top fifty cult films selected by Entertainment
Weekly magazine, published in 2003.




                                                 3
TEORETIČNI OKVIR IN VSEBINSKA ANALIZA:


Kaj so kultni filmi in kako jih opredelimo:
Kultni filmi imajo omejeno, a izjemno privlačnost. Ponavadi so nenavadni, domiselni,
nekonvencionalni, čudaški, zbadljivi ali nadrealistični s pretiranimi, grozljivimi, edinstvenimi
in karikiranimi karakterji ali zgodbami in kričečimi prizorišči. Pogosto so smatrani za sporne
ali kontroverzne, ker izstopajo iz standardiziranih pripovednih in tehničnih okvirjev oz.
konvencij. Večina teh filmov pripada raznovrstnim ţanrom (znanstvena fantastiki,
grozljivkam, melodramam itd.), čeprav so lahko zelo stilizirani in so često na presenetljiv
način popačeni ali kako drugače nenavadni.

Veliko kultnih filmov odlikuje igra ali pa učinkovit prikaz nastopa novincev ali drugih
nepoznanih nadarjenih igralk in igralcev. Te mnogokrat neznane in pozabljene krasne filme
navadno ustvarijo še neuveljavljeni avtorji, ki so zelo individualistični cineasti z nizkimi
proračunskimi sredstvi in neznatno reklamno podporo. Za te filme večinoma velja, da dobijo
redko, če sploh kdaj, svoja nadaljevanja, kajti v nasprotnem primeru bi dosegli »mainstream«
občinstvo in s tem široko razširjeno, ter priznanje, kar pa zanje nikakor ni značilno.

Mnogo kultnih filmov ob svojem prvem prikazu doţivi finančni polom. A kljub temu, da jim
ni uspelo napolniti blagajn kasneje doseţejo status kultnega filma, ki ga skozi čas ustvarijo
nenehno se razvijajoče skupine lojalnih privrţencev in oboţevalcev, pogosto preko ustnih
priporočil. Tu pa tam so predstavljali revolucionarnost in sijajnost, ko so bili tako rekoč pred
svojim časom (npr. animirana Fantasia (1940)), kar kaţe na dejstvo, da se navadno ne
omejujejo z veljavnimi konvencijami svojega časa.

Pri svojih predanih oboţevalcih lahko izvabijo intenzivno strast in povzročijo, da se
občudovalci zanesenjaško in zvesto zavzemajo za te filme, kar vodi v razna sodelovanja med
privrţenci, ustanavljanja klubov oboţevalcev, ponavljajoča predvajanja in ponovne oglede
filmov. Kultni filmi imajo ogromno različnih ljubiteljskih skupin kot so razne grupacije
študentov, »midnight movie« skupine, neodvisni ljubitelji filmov, itd. Častilci kultne filme
prepričljivo zagovarjajo, ter razpravljajo o njihovih odlikah in vrednosti ne glede na to kaj o
taistih filmih pravijo časopisi ali filmski kritiki.

Od kultnih razlikujemo »camp« filme, ki so pravzaprav tako slabi, da so ţe dobri (tako jih je v
šestdesetih definirala Susan Sontag v svoji zbirki esejev Aginst interpretation) in predstavljajo
nekakšen podţanr obravnavanih filmov. So velikokrat slabo narejeni ali celo nesmiselni,
ampak še vedno razveseljivi, zabavni in cenjeni. Kultni filmi načeloma ne sledijo nikakršnim
pravilom ali vzorcem. Nekateri so priljubljeni le med določenimi omejenimi grupami javnosti
ali prijateljev. Ustvarjalci enega izmed najvaţnejših in najbolj znanih kultnih filmov vsekakor
niso imeli namena narediti tako popularnega filma. Gre za nizko proračunski, »dokumentarni«
vladin propagandni projekt iz srede tridesetih let prejšnjega stoletja, ki je bil narejen, da bi
dramatiziral nevarnosti uporabe marihuane, naslovljen kot Reefer madness (1936). Kakorkoli
ţe, groteskni Freaks (1932) reţiserja Toda Browninga je bil preudarno promoviran kot
»najnenavadnejša...najbolj vznemirljiva človeška zgodba kdajkoli posneta na filmski trak,« in
je imel nadomestne naslove med drugimi Forbidden Love, The Monster Show, in Nature's


                                                4
Mistakes. Za igralce so bili uporabljeni resnični pritlikavci, mentalno bolne osebe in drugi
spački, s katerimi se je narava grdo poigrala in so predstavljali stranske cirkuške igralce, da bi
podali pretresljivo pripoved o maščevanju.



Kriteriji kultnih filmov:
Določiti kaj pravzaprav je kultni film je zelo nehvaleţno delo, a kljub temu obstajajo določeni
standardi in okvirji, katerih se ti filmi relativno dobro drţijo:

      Kultni filmi morajo imeti zveste privrţence in oboţevalce.

      Zanesenjaki gledajo te filme vedno znova, pogostokrat se celo sestavijo programi
       predvajanj (enkrat mesečno ali enkrat na leto), kar jim, da obreden oz. ritualen značaj.

      Ponavadi dobijo kultni status filmi, ki so redno predvajani na polnočnih predstavah
       (»midnight shows«) v lokalnih kinih.

      To so filmi katerih gledalci prihajajo na oglede (privatne ali javne) navdihnjeno
       oblečeni v kostume filmskih karakterjev in znajo iz glave citirati dialoge teh igralcev

      Se ne zanašajo na trende, da bi podali svoja stališča, kar jim vdihne brezčasnost..

      Imajo svoje gledalce še leta za tem, ko bi naj ţe bili pozabljeni.

      Lahko imajo svojo ţivljenjsko dobo. To nam lepo ilustrira film Reservoir Dogs, ki je
       uţival ta status, a se dandanes zdi skoraj pozabljen. Poznamo tudi takšne kultne filme
       kot je Repo Man, ki ga najbrţ v celoti razume le generacija za katero je bil ustvarjen.

      Večinoma so uspešni po srečnem naključju. Narejeni brez vsakršnega prepričanja in
       namere, da bodo nekoč popularni. To jim navadno uspe zaradi določene vsebovane
       kvalitete.

      Nekaterim reţiserjem je pripisan kulten status. Specifična njihova dela so tako gledana
       vedno znova in znova v enaki meri kot to velja za kultne filme, čeprav njihovi filmi
       sami tega statusa nimajo.

      So nizko proračunski z zelo majhno marketinško podporo. Status si pridobijo z
       ustnimi referencami (tukaj se zastavlja vprašanje ali lahko status kultnega pripišemo
       filmom kot so Gospodar prstanov, serija Star Wars in nedavnem Tarantinovem Kill
       Billu?).

      Najpomembnejši odliki teh filmov sta inovativnost in izjemna kreativnost. Obstaja
       nekaj v njihovih zgodbah, uporabljeni filmski tehniki, igranju ali reţiserjevem stilu,
       kar poprej še ni bilo videno. Zaradi tega so velikokrat imitirani oz. posnemani s strani
       drugih avtorjev.




                                                5
         ZGODOVINSKI OKVIR IN VSEBINSKA
                   ANALIZA:

Kultni muzikali:
Nekateri filmi so si pridobili status kultnega na podlagi svoje glasbene zasnove. This is spinal
Tap (1984) ameriškega reţiserja Roba Reinerja je primer kultnega glasbenega filma, ki je
povrhu še ironična parodija rok glasbenih dokumentarcev. Dokumentira katastrofalno turnejo
po Zdruţenih drţavah Amerike neke Britanske teţko metalne skupine. Pink Floyd: The Wall
(1982), je bizaren film temelječ na priznanem in popularnem rok albumu. Tommy (1975)
reţiserja Kena Russella pa je pravzaprav rok opera skupine the Who, ki govori o gluhem,
nemem in slepem dečku, ki si z uspešnim igranjem fliperja nakoplje skupino fanatičnih
častilcev, kateri ga proglasijo za svetnika. The Blues brothers (1980), komična muzikal farsa
pa vključuje dva neuspešna glasbenika, ki ponovno oţivita njun stari blues band.


Eden od še dveh bistvenih kultnih rok muzikalov je prav
gotovo The Rocky horror picture show (1975), znamenit po
tem, da je navdihnil pravo manijo »midnight movie« projekcij.
Zgodba je trivialna in se odvija v mističnem gradu z zunaj
zemeljskimi transvestiti iz Transilvanije, dvema v tem kraju
obstalima mladcema in norim znanstvenikom. Drugi je
uporniški najstniški komični muzikal Rock 'N' Roll High
School (1979), ki je vseboval znamenito rok skupino – The
Ramones. Perry Henzellova urbana kriminalna drama The
Harder They Come (1973) z glasbeno zvezdo Jimmyem
Cliffom, se med drugim ponaša tudi z reggae glasbeno
podlago, ter neprijetnim in nerazveseljivim pogledom na
revščino in kriminal v Jamajki.


Drugi cenjeni kultni filmi:
Številni kultni filmi so zelo spoštovani, kot npr. It's a Wonderful Life (1946) narejen pod
taktirko Franka Capre, a to veliko pozornost in popularnost doseţejo šele dokaj pozno, veliko
pozneje po prvotnem predvajanju, to pa zaradi večkratnih televizijskih predvajanj. Prav takšna
usoda je doletela tudi klasično limonado An Affair to Remember (1957). Film je dobil zveste
privrţence (sicer je to na novo posnet Love Affair (1939), kateremu se je poklonil reţiser
filma Sleepless in Seattle (1993) in je bil ponovno narejen, tokrat pod naslovom Love Affair
(1994) z Warren Beatty in Annette Bening).




                                               6
Mednje štejemo tudi znanstveno fantastično klasiko Forbidden Planet (1956), ki je povzročil
                                      razvoj obseţnega kultnega občinstva. Kubrikova
                                      intrigantna Peklenska pomaranča - A Clockwork
                                      orange (1971) je surrealistična zgodba pretirano nasilne
                                      prihodnosti v kateri nam preti nevarnost psihološkega
                                      pranja moţganov s strani vladnih organizacij, ali pa F.
                                      F. Coppolina proti vojna epika, ki prikazuje strašno
                                      potovanje v pekel na zemlji v Apokalipsi zdaj -
                                      Apocalypse Now (1979). Še ena Kubrikova proti vojna
                                      klasika je Dr. Strangelove or: How I Stopped Worrying
                                      and Learned to Love the Bomb (1964). Frank
                                      Darabontova subverzivna, alegorična in pozitivno
                                      ţivljenjsko naravnana zaporniška zgodba, o dveh
                                      doţivljenjskih zapornikih z naslovom Kaznilnica
                                      odrešitve oz. v originalu The Shawshank Redemption
                                      (1994), temelječa na knjigi Stephena Kinga, je prvotno
                                      na blagajnah skrahirala in doţivela neuspeh. Kasneje jo
                                      je uveljavilo močno kultno spremstvo, ki ga je sproţila
                                      video izdaja. George Roy Hill, reţiser z oskarjem
                                      nagrajenega Ţela - The Sting (1973) in hita Butch
Cassidy and the Sundance Kid (1969) je reţisiral tudi komično dramo Slap Shot (1977) z Paul
Newmanom v glavni vlogi, je znan kot eden izmed najbolj pretepaških, provakacij polnih,
mačo športnih filmov kdajkoli narejenih.

Vizualno bogata noir detektivka narejena v stilu Philip-Marlowa reţiserja Ridlejaa Scotta,
Blade Runner (1982), je postavljena v futurističen, cyberpunkovski Los Angeles leta 2019,
govori pa o nekdanjem policistu, igra ga Harrison Ford, kateri lovi odpadniške človeške
replikante. Filmu sledi vedno večje število privrţencev. V zgodnjih sedemdesetih je bil
narejen dandanes priljubljen Hal Ashbjev mračen, ekscentričen in hkrati grozen Harold and
Maude (1971), ki je čudaška tabuistična romanca med dvajsetletnikom (Bud Cortom) in
zabavno, vitalno, ţivljenja polno devetinsedemdeset let staro ţensko (Ruth Gordon). Glasbeno
podlago je ustvaril Cat Stevens, katera je spremljala iznajdljive, a hlinjene prizore spodletelih
poskusov samomorov Harolda, narejene z namenom, da bi vznemiril in prestrašil svojo mater.
Ko je bil film The Sound of Music (1965) ponovno izdan v poznem dvajsetem stoletju je bil
predstavljen kot različica, ki omogoča gledalcem petje pesmi simultano z filmski junaki,
zaradi česar so bili dodani primerni podnapisi, s čimer si je prisluţil kultni status. Ne redko se
zna zgoditi, da gredo oboţevalci teh filmov, npr. Rocky Horrorja, celo tako daleč, da se
oblečejo v kostume nun, osamljenih pastirjev in nacistov, ki sicer nastopajo v omenjenem
filmu.

Nekateri izmed najbolj poveličevanih kultnih filmov imajo pornografski izvor, tak je Behind
the Green Door (1972), zaradi zvezde Marilyn Chambers, ki je odigrala svojo prvo odraslo
vlogo (poprej je bila nekdanja Vse Ameriška punca in model za Ivory Snow detergente).




                                                7
Kultni režiserji:

Ed Wood mlajši:

                    Večinoma obravnavan kot najslabši reţiser Hollywooda vseh časov, zaradi
                    česar je njegova filmografija polna kultnih klasik. Njegov reţiserski
                    prvenec je bil naslovljen Glen or Glenda? (1953) (znan tudi kot I hanged
                    My Sex, I Led Two Lives, The Transvestite, or He or She). Podajal je
                    zgodbo o transvestitu. Groteskni film Bride of the Monster (1955) se je
                    ponašal z naslednjimi draţilnimi zapisi na reklamnih plakatih: "Filmski
                    mojster nenavadnega v svoji najnovejši in najdrznejši grozljivki!" Film se
                    je postavljal z Drakulo madţarskega naglasa in igro postaranega Bela
                    Lugosija v njegovi prvi (in zadnji) bistveni vlogi za Woodovo produkcijo,
kot Dr. Eric Vornoffom, ruskim izgnanim norim znanstvenikom, ki išče način uporabe
atomskega sevanja, da bi dosegel mutacijo ljudi v nadljudi. Njegovega norega, pošastnega
asistenta Loba je zaigral Švedski rokoborec Tor Johnson. Reţiserju Woodu se je poklonil Tim
Burton, ko mu je namenil biografski film Ed Wood (1994), v katerem s svojo igro blesti
Johnny Depp kot domiseln travestit, ki ima za sabo reţije nekaj kultnih filmov. Martin
Landau je bil nagrajen z nagrado Oskar za dobro zaigrano in upodobljeno ţivljenje legende
grozljivk Bele Lugosija. Burtonov film govori o nastanku treh Woodovih najznamenitejših
filmov v katerih je igral Bela Lugosi: Glen or Glenda?, Bride of the Monster in Plan 9 from
Outer Space. Ted Newsomov prijeten dokumentarec Ed Wood: Look Back in Angora (1994)
je uporabljal Woodove lastne filme, da je tako na avtobiografski način prikazal njegovo
ţivljenje.

Plan 9 From Outer Space (1959), ekscentričen Woodov remek o napadu vesoljcev na
Kalifornijo, ki so oţivljali mrtve, je pogosto obravnavan kot absolutno najslabši ali
najneumnejši film kdajkoli narejen. Posebne učinke so predstavljale med drugimi luči
Cadillaca uporabljene za neznane leteče predmete. V šestdesetih (pred njegovo smrtjo leta
1978 v štiriinpetdesetem letu), ko je izgubil investitorje, podpornike njegovih projektov, se je
lotil pisanja trivialnih erotičnih novel in snemanja kratkih pornografskih filmov za avtomate v
prodajalnah z erotičnimi pripomočki. Mehki pornografski film Orgy of the Dead (1965), ki je
adaptacija Woodove novele za katero je sam napisal oz. priredil scenarij, je še en fantastičen
primer slabega filma, čeprav ga ni reţisiral Wood. Woodov zadnji film (v odjavni špici
podpisan pod psevdonimom Don Miller), je bil nizko proračunski, obscen pornografski film z
naslovom Necromania (1971), podnaslovljen kot »Zgodba o čudaški ljubezni«, ki je bil
posnet v vsega skupaj manj kot enem tednu in izdan v dveh različicah (mehki in trdi). Govori
zgodbo o Danniju in Shirley, mladem paru, ki obišče misteriozno nekromantko Madame
Heles (v njeni seksualni kliniki in pokopališki sprejemnici), da bi jima pomagala glede
Dannijeve impotentnosti. Film je poln čudaškosti, kar dokazujejo naslednje omenjene scene:
lekcij, ki sta jih bila iskalca pomoči deleţna ju je poučeval shod čarovnic, vidimo simuliran
spolni odnos z pobarvanimi lobanjami, pomanjkljivo oblečen pevski zbor in dolgo sceno
občevanja v krsti.




                                               8
David Lynch:

                      Izpiljen reţiser David Lynch in njegova unikatna dela so pogosto
                      obravnavana kot kultna in dostikrat tudi absurdna. Njegov moreč,
                      avantgarden debut Eraserhead (1977) vsebuje mnoge varljive, zavajajoče
                      in eksistencialistične podobe urbanega druţinskega ţivljenja v
                      postapokaliptičnem času. Prikaţe nam človeka z osupljivo pričesko, ki
                      mu ţena rodi mutiranega otroka. Naslednji njegov film je zopet vseboval
                      atipično zgodbo posneto po resničnih dogodkih, Elephant Man (1980), z
                      Johnom Hurtom v glavni vlogi groteskno pohabljenega naslovnega
                      karakterja Johna Merricka v Viktorijanskem Londonu. Kljub osmim
nominacijam je film ostal brez oskarja. Lynchev drzen, a mejni morilski misterij o odrezanem
človeškem uhlju z zgodbo o seksualni izprijenosti in ugrabitvi, Modri ţamet oz. Blue velvet
(1986) je vznemirljiv pogled na prikrit, bizaren svet vse Ameriškega mesta z Denisom
Hopperjem v vlogi zmešanega in sadističnega uţivalca plinov. Lyncheva z seksom obsedena
ljubimca na begu filma Divji v srcu - Wild at Heart (1990), je še en primer mračne atmosfere,
čudaških in nejasnih karakterjev vključno z Nicolasom Cagem kot Sailorjem in Lauro Dern
kot Lulu, ter mnogimi drugimi popačenimi referencami na znamenito Čarovnico iz Oza. V
Cannesu je z njim osvojil zlato palmo na festivalu filma leta 1990. Njegov celovečerec Twin
Peaks: Fire Walk With Me (1992) je kronološko gledano prvi del popularne televizijske serije
istega naslova o zadnjem tednu ţivljenja srednješolske lepotne kraljice Laura Palmer (Sheryl
Lee). Po dolgi odsotnosti je Lynch reţisiral zmeden, vznemirjujoč triler Lost Highway (1997),
noir 21. stoletja, kateremu je sledila tradicionalna drama The Straight Story (1999) o
triinsedemdeset letniku iz Iowe (Richard Farnsworth), ta se je lotil popotne odisejade kar na
kosilnici, da bi videl svojega odtujenega in umirajočega starejšega brata. Lynch se je z
enigmatičnim, mnogo plastnim in nadrealističnim misterijem Mulholland Dr. (2001) vrnil v
vsem svojem edinstvenem slogu. V njem sta nastopali Naomi Watts kot zlatolaska in Laura
Elena Harring kot rdečelaska, ki sta si ţeleli postati starleti Hollywooda, Lychu je film
prinesel nominacijo za najboljšega reţiserja.



John Waters:

                 Naslednji kultni reţiser/scenarist John Waters (znan tudi kot "Princ
                 bljuvanja") je prav tako namensko produciral cel kup edinstvenih, bizarnih,
                 surovih, kičastih in neokusnih kultnih filmov z ekscentričnimi glavnimi
                 karakterji. Reţisiral je vulgaren Pink Flamingos (1972) o groteskni,
                 transvestitki in matroni imenovani Babs Johnson (igra jo Divine), ki ţivi v
                 prikolici in na koncu filma dobesedno poje čisto pravi pasji feces, da ji
                 slučajno ne bi kdo prevzel pridobljenega zloglasnega naslova »Najbolj
                 gnusne ţiveče osebe«. Še eden njegovih neokusnih filmov je Polyester
                 (1981), parodija predmestnih, srednje razrednih limonad in prvi film posnet
po načinu Odor-ama. Hairspray (1988), »campy« satira zgodnjih šestdesetih vsebuje visoko
stoječe pričeske in glasbo in ples šestdesetih let.




                                              9
Sam Raimi:

                  Ena od nedavnih, sveţih, nizko proračunsko nastalih grozljivk z vzdušjem
                  groze in komičnega obenem, polna energičnih scen je bila narejena izpod
                  rok mojstra groze, scenarista in reţiserja Sama Raimija. Njegovi filmi
                  izstopajo po igri priljubljenega kultnega igralca Bruca Campbella (igra
                  nesrečnega uporabnika motorne ţage Asha Williamsa). Njegova Evil Dead
                  trilogija je izjemen primer ironičnosti, burke in kultnih grozljivk. Prvi del je
                  originalen Evil Dead (1983), sledi mu kakovostnejše, manično in še bolj
                  krvavo nadaljevanje Evil Dead II: Dead by Dawn (1987). Tretji del pa je po
                  dogajanju prestavljen v mračnost srednjega veka naslovljen Army of
Darkness (1993). Raimijevi filmi vsebujejo karikirane like, komičnost, grozo, onostranske
duhove, izbruhe krvavih prizorov in neprestano norijo. V neki sekvenci drugega dela trilogije
Bruce Campbell zapade v nasilen spopad z lastno roko, ta ga hoče zadušiti, zato si jo odseka z
ročno sekiro.



Brata Coen:

                   Brata Joel (navadno podpisan kot reţiser) in Ethan
                   (ponavadi producent) Coen sta naredila nekaj
                   izvirnih, stiliziranih in bizarnih filmov z velikim
                   številom privrţencev. Njuni filmi so:

                    Blood Simple (1985), ki je poln sijajnih zapletov,
                    ter se ponaša z premeteno zgodbo o umoru in
                    dvojni prevari. Njun Raising Arizona (1987) je
»caper«, (kriminalni akcijski film z avtomobilskimi pregoni), o ugrabitvi otroka, kateri
vključuje divje finalno preganjanje. Dober primer kompleksnega stiliziranega gangsterskega
filma in intrigantne črne komedije je Miller's Crossing (1990), v katerem Danny Boy priţge
gramofon, medtem ko mafijskiega šefa Lea (Albert Finney) umorijo z brzostrelkami. Črna
komedija Hollywooda v tridesetih letih dvajsetega stoletja, Barton Fink (1991), je zgodba o
New Yorškem dramskem pisatelju, ki je prišel v Hollywood, da bi napisal scenarij, ampak
nepričakovano dobi kreativno blokado. Vizualno čudovit The Hudsucker Proxy (1994) in
eden njunih zadnjih filmov Fargo (1996) sta jima prinesla »mainstream« uveljavljenost.
Cenjena je tudi kriminalna komedija absurda The Big Lebowski (1998), v kateri blesti Jeff
Bridges kot Dude, ki je leţernega značaja, nezaposlen in nepremišljen kadilec marihuane v
Los Angelesu narejenem v noir stilu Raymonda Chandlerja.



Roger Corman:


                       Neodvisni snemalec Roger Corman, poznan po nizko proračunskih,
                       krasnih eksploatacijskih filmih, ki so popularizirali »drive in«
                       kinematografe. Delal je filme vseh ţanrov od vesternov in mafijskih do
                       znanstvenih fantastik, najstniških in rock 'n' roll filmov. Reţisiral je
                       številne filmske hite z kultnim statusom, med drugimi originalno


                                               10
klasično črno komedijo Mala prodajalna groze, Little Shop of Horrors (1960), z takrat še
dokaj neznanim igralcem Jackom Nicholsonom. Njegov Bucket of Blood (1959) govori o
natakarskem vajencu, ki iz mrtvih ţivali in ljudi, katere na koncu začne sam moriti, dela
skulpture s čimer zaslovi kot ugleden kipar. Corman je naredil veliko filmskih adaptacij
shrljivk Edgarja Allana Poja, v katerih je nastopal znameniti Vincent Price. Ustvaril je tudi
prvi motoristični film The Wild Angels (1966) (z Peterom Fondo in Nanciem Sinatro), enega
prvih psihedeličnih filmov poznih šestdesetih The Trip (1967), (scenarij zanj je napisal Jack
Nicholson) in Frankenstein Unbound (1990) v poznih letih svoje kariere. Leta 1970 je osnoval
New World Pictures (1970-1983), lastno produkcijsko in distribucijsko druţbo, specializirano
za nizko proračunske, eksploatacijske filme.

Producent/reţiser Corman je v filmsko industrijo vpeljal veliko talentiranih igralcev in
reţiserjev s katerimi je tudi pogosto sodeloval:

      Francis Ford Coppola -- The Terror (1963), nepodpisan reţiser; pri filmu Dementia 13
       (1963), pa reţiser in scenarist
      Peter Bogdanovich -- The Wild Angels (1966), nepodpisan scenarist, igralec in
       reţiserjev pomočnik, tudi pri Targets (1968), reţiser, scenarist in igralec
      Bruce Dern -- The Wild Angels (1966), igralec, tudi v The Trip (1967)
      Robert De Niro -- Bloody Mama (1970), igralec
      Stephanie Rothman -- The Student Nurses (1970), reţiser in scenarist
      Martin Scorsese -- Boxcar Bertha (1972), reţiser in nepodpisan igralec
      Jonathan Demme -- Caged Heat (1974), reţiser in scenarist
      Sylvester Stallone -- Death Race 2000 (1975), igralec
      Joe Dante -- Hollywood Boulevard (1976), reţiser in nepodpisan igralec, kakor tudi v
       filmu Piranha (1978)
      Ron Howard -- Eat My Dust! (1976), igralec pravtako v Grand Theft Auto (1977), kjer
       je bil reţiser, igralec in scenarist



Russ Meyer:


                           Mojster samovoljne »seksploatacije« in razkazovanja golih ţenskih
                           igralk z velikimi oprsji je bil Russ Meyer, pogosto imenovan tudi
                           kot »Kralj pohotnih pogledov.« Bil je pionir ţanra »filmi koţe«, ki
                           je eksploatacijski podţanr, z »campy« in pogosto smešnimi filmi
                           šestdesetih in sedemdesetih let, polnih seksualnih prizorov, golote in
                           nasilja, za katere se zdi, da so se osredotočali le na postavne,
                           obdarjene, gospodovalne in osvobojene Amazonske ţenske velikih
                           oprsij (tudi vitkih pasov) v nenamerno komičnih, slabih in
neokusnih filmih. V teh filmih je bilo veliko privlačnih napol porno igralk, kot so: Haji (ki je
igrala v številnih tovrstnih filmih), Kitten Natividad, in Erica Gavin. Meyer je bil po izdaji
filma The Immoral Mr. Teas (1959) proglašen kot »Kralj golote«. Njegov najbolj znan film je
klasika Faster, Pussycat! Kill! Kill! (1966), z opolzkimi, razburjenja ţeljnimi go-go
plesalkami, ki so se namenile v puščavo, da bi divjale in se surovo zabavale. V njem sta igrali
Tura Satana in Haji. Drugi pomembni klasični kultni filmi, ki so prav tako velikokrat
brezsramno razkazovali njegovo fiksacijo na oprsja so: Fanny Hill: Memoirs of a Woman of
Pleasure (1965), Mondo Topless (1966), Beyond the Valley of the Dolls (1970), Supervixens


                                               11
(1975) in njegov zadnji film Beneath the Valley of the Ultravixens (1979), ki je tretji del
trilogije Vixen filmov, z zelo obdarjeno igralko Kitten Natividad. Scenarij je napisal skupaj z
filmskim kritikom Rogerjem Ebertom (ki se je podpisal pod psevdonimom R. Hyde). Vsega
skupaj je Meyer sproduciral, reţisiral, financiral, spisal, montiral in posnel triindvajset
tovrstnih draţljivih filmov.



Drugi kultni režiserji:

V zelo nizko proračunskem filmu, fantomski grozljivki Carnival of Souls (1962), ki jo je
ustvaril Harold (Herk) Harvey, v kateri se mlada ţenska poda v mesto Kansas. Po zanjo skoraj
usodni avtomobilski nesreči (zapeljala je v reko), se sooči z nadvse morečimi okoliščinami -
plešočimi mrtveci. Reţiser Mark Robson je naredil razvpit in vulgaren film Valley of the
Dolls (1967), ki temelji na uspešno prodajani noveli pisateljice Jacqueline Susann. Film je
slaba, nenamerno smešna limonada o ţivljenjih treh ambicioznih ţensk (Barbare Parkins,
Patty Duke in Sharon Tate), katerih kariere so obtičale v drogah in alkoholu.

Re-Animator (1985) je črna komedija oz. pretirana tehno-
grozljivka, kateri ni primere v njenem ţanru. Ta ostuden zombi-
film nam odgovori na vprašanje: »Ali lahko odrezana glava
izkazuje ljubezenska čustva?«. Tobe Hooperjev zgodnji, nizko
proračunski slasher (tako imenovani film poln eksplicitno
grafično prikazanih umorov), The Texas Chainsaw Massacre
(1974), v dokumentarnem slogu dramatizira (sicer posnet na
podlagi resničnih pripetljajev in ţivljenja mnoţičnega morilca Eda
Geina), skupino hipijev, ki jo napade morilsko naravnan
kanibalski klan nakaz (vodi jih Leatherface) v Teksaški puščavi.

Med druge priljubljene kultne filme štejemo tudi izvirno,
nihilistično in blazno komedijo Alexa Coxa, Repo Man (1984).
Govori o najstniškem pankerju iz Los Angelesa, ki po kraji avtomobila zapade v čudaško
okolje. Tim Burtonov reţiserski debi Pee Wee's Big Adventure (1985), je piflarska odisejada
fanta Pee Weeja, kateri išče svoje rdeče ukradeno kolo. Pri filmu Real Genius (1985)
Martheva Coolidga gre zopet za študentske piflarje, tokrat fizike, katerih eksperimente, na
njihovo nevednost, uporablja ameriška vlada za razvoj ubijalskih oroţij. Med kultne filme
spada tudi naivna parodična grozljivka Attack of the Killer Tomatoes (1979).

Muzikal reţiserja Mela Stuarta Willy Wonka and the Chocolate Factory (1971) je bil vedno
smatran kot eden najlepših otroških filmov sploh, z Genom Wilderjem v vlogi ekscentričnega
vodje tovarne sladkarij. The Wiz (1978) Sidneja Lumeta, je nenavadna, kičasta in mračna
adaptacija klasičnega filma Wizard of OZ iz leta 1939, ki je bil uspešen Broadwayev muzikal
v katerem je pela pevka Diana Ross, v filmu poimenovana Dorothy. Film je alegorija na
temačno in negotovo Ameriko. Rob Reinerjev film The Princess Bride (1987) je bil prav tako
neobičajen, ampak kljub temu predstavlja povsem klasično fantastično pravljico (pripoveduje
jo dedek), v kateri nastopa Princesa, njena ljubezen - zloben Princ, gusarji, lovci na glave in
ţidovski šarlatan, ki ga zaigra Billy Crystal.




                                               12
The Best of everything (1959) reţiserja Jeana Negulesca, je sentimentalen »camp« film, z
Joan Crawford (ki igra zloveščo ambiciozno urednico), raziskuje teţavna ţivljenja treh tajnic,
njihova soočenja z moškimi, ter prikaţe kako poteka delo, ki ga opravljajo pri časopisnem
podjetju. Frank Perrijev film Mommie Dearest (1981) v katerem je igrala Faye Dunaway, je
                       bil mišljen kot resna biografija filmske zvezde Joan Crawford. Posnet
                       na podlagi knjiţne predloge Joanine posvojenke Christine Crawford, je
                       to »camp« klasika, ki je najbolj znana po sijajnih dialogih: »Tina! Podaj
                       mi sekiro!«, »Nič… vrvi… zank… SPLOH!« in »Ne se jebat z mano,
                       fantje!«. Film je navdihnil kultne oboţevalce, da so se v javnosti
                       prikazovali z namazanimi obrazi, zankami za obešanje in posodami z
                       čistili. Brian DePalmina gangsterska epika, polna krvi in nasilja,
                       Scarface (1983) (scenarij zanj je napisal reţiser Oliver Stone), je
                       vsebovala izredno igro Al Pacina, ki je zaigral glavnega junaka oz.
                       antijunaka, Kubanskega prebeţnika zabredlega v droge, spotoma pa je
                       postal še premoţen pomembneţ v Miamiju.


Nadrealističen film z kultnimi privrţenci, Trust (1991), reţiserja Hala Hartleja, je njegov
drugi ciničen, zajedljiv film in neobičajna »romantična komedija« o osovraţeni, razočarani
nosečnici in iz šole vrţeni dijakinji. Zapletla se je v »zaupanja polno razmerje« z starejšim, k
samomorom nagnjenim, labilnim ekspertom elektronike. They live (1988) reţiserja in
scenarista Johna Carpenterja, je kultna znanstvena fantastika z rokoborcem Roddjem
Piperjem, ki je teţaški gradbeni delavec in opazi, da so deţelo poselila bitja podobna
kuščarjem, ko si je prvič nataknil posebna očala.
Reţiser in scenarist Todd Solondz, sicer priljubljen kultni
reţiser, je prvič poţel večji uspeh z svojo črno komedijo
Welcome to the Dollhouse (1995), z zoprno odkritim pogledom
na preganjanje in znašanje sošolcev nad mlado dijakinjo (k tej
temi se je avtor vrnil leta 2004 z filmom Palindromes). Njegov
naslednji film je bila izzivalna, kontroverzna črna komedija o
spolnosti in perverznosti, nenavadno poimenovana kot
Happiness (1998). Zgodba teče o grabeţljivem, predmestnem
očetu pedofilskih nagnjenj Billu Maplewoodu (Dylan Baker),
psihiatru po poklicu, kateri v vznemirljivi sceni posneti v
pribliţanem počasnem posnetku bolšči v enajstletnega dečka,
sinovega sošolca, med nepomembno baseball tekmo. Še en
kultni reţiser, Darren Aronofsky, je ustvaril Kafkovsko vzdušje
v svojem matematičnem filmu Pi (1998). Pi je njegov debi,
posnet v črno beli tehniki, govori pa o počasni potopitvi v blaznost paranoičnega in
nevrotičnega matematičnega genija. Njegov naslednji zopet vizualno osupljiv film je bil
Requem for a dream (2000), nominiran za najboljšo igralko igralske veteranke Ellen Burstyn.
Sicer pa je film adaptacija novele Huberta Selbija.




                                               13
Tromini namerno netaktni kultni filmi:

Studii Trome, ustanovljeni v zgodnjih osemdesetih
prejšnjega stoletja, so ali sproducirali ali pa
distributirali nekatere od najbolj presenetljivih,
surovih, neokusnih filmov kdajkoli narejenih. Ţanra
grozljivk in znanstvene fantastike so ponovno oţivili
z svojevrstnimi »camp« komedijami. Ena
najuspešnejših, neokusnih, nizko proračunskih filmov je parodija na herojske pošastne filme,
pod reţijo Michaela Herza in Lloyda Kaufmana The Toxic Avanger (1985). Film je
pripovedoval zgodbo o slabiču padlemu v zelene strupene radioaktivne odpadke zaradi česar
je bil preobraţen v maščevalno, besno in proti kriminalu borečo se kreaturo. Med gledalci je
bil dobro sprejet, tako da so mu sledila tri nadaljevanja mutiranega superheroja: Toxic
Avenger II (1989), Toxic Avenger III: The Last Temptation of Toxie (1989) in Citizen Toxie:
The Toxic Avenger IV (2000). Botroval je tudi nastanku vedre, a kratko trajajoče risane serije
imenovane The Toxic Crusader, o Toxiju in njegovih mutiranih prijateljih s katerimi se skupaj
bori proti kriminalcem.
Tromini ikonoklastični filmi so premišljeno izdelani, da bi bili smešni, ţaljivi, absurdni,
odbijajoči, polni drzne sexploatacije, kljub temu jih je veliko postalo kultnih med »midnight
movie« gledalci: Jim Mallonov parodičen »slasher« Blood Hook (1986), Class of Nuke 'Em
High (1986), ki je kombinacija najstniške seksualne komedije z pošastjo v glavni vlogi
(sledila sta mu dve nadaljevanji: Class of Nuke 'Em High II: Subhumanoid Meltdown (1991)
in Class of Nuke 'Em High III: The Good, the Bad and Subhumanoid (1995)), Surf Nazis
Must Die (1987), govori o nasilnem rivalstvu uličnih band, Fortress of Amerikkka (1989) Sgt.
Kabukiman N. Y. P. D. (1991), Tromeo and Juliet (1996), pa je Shakespearjeva pripoved,
ekranizirana na neposredno perverzen način. Terror Firmer (1999), je film o snemanju nekega
drugega filma temelječ na knjigi reţiserja Kaufmana iz leta 1988 v kateri je opisoval kariero v
svoji druţbi Troma, All I Need To Know About Filmmaking I Learned From The Toxic
Avenger.

Neameriški kultni filmi:
Francoski nemi film Louisa Bunuela in Salvadorja Dalija,
Andaluzijski pes, z originalnim naslovom Un Chien
Andalou (1928), je zgodnji primer pretresljivega filma, ki je
osupnil gledalce z prizori neposrednega nasilja, v eni je
britev zarezala v oko ţive mladenke. Michelangelo
Antonioni je reţisiral Blow-up (1966), skozinskoz izzivalen,
zanimiv film (z intrigantnim umorom) o percepciji in
voajerizmu v Londonu sredi šestdesetih. Scenarist in reţiser
Roger Vadimov »campy« psihedelične znanstvene
fantastike iz šestdesetih, Barbarella - Queen of the Galaxy
(1968), ki bazira na Francoskem stripu (Jeana-Clauda
Foresta), v kateri je igrala Jane Fonda kot seksapilna ţenska
iz enainštiridesetega stoletja. Avstralski postapokaliptični,
akcijski avanturi Mad Max (1979) in njegovo nadaljevanje
The Road Warrior: Mad Max 2 (1982), sta dva izmed
najbolj cenjenih in priljubljenih kultnih filmov. Prelomni Japonski anime (takozvani animirani
filmi iz vzhodnih deţel z specifičnim prepoznavnim risanim slogom) Akira (1988), je


                                              14
postavljen v vizualno fantastičen Novi Tokyo leta 2019, v čas po tretji svetovni vojni. Sredi
kinetičnih akcijskih sekvenc, animirane kultne klasike so se pojavili razni liki med drugimi
mutirani najstnik (Tetsuo), motorist, podkupljeni in pokvarjeni policisti in ostali liki
cyberpunk kulture.
Rafiniran, vizualno stiliziran in napet Francoski film Diva (1982), debi Jeana-Jacquesa
Beineixa, govori o mlademu Francoskemu poštnemu slu (in ljubitelju opere), ki je skrivoma
in ilegalno posnel nastop sopranista črne opere, zatorej postane vmešan v svet kriminalnega
podzemlja. Prvi angleško govoreči film reţiserja Percija Adlona, je bila nenavadna komedija
Bagdad Cafe (1988) o čudaškem, propadajočem hotelu sredi od civilizacije oddaljene puščave
Mojave. Ponaša se z številnimi neobičajnimi karakterji, vključno z Jackom Palancem, ki igra
čudnega umetnika z ţivo pisano ruto in čevlji iz kačje koţe.
                    Pretirana absurdna Francoska črna komedija Delicatessen (1992), debut
                    reţiserjev Jeunota in Cara, je vsebovala čudaške najemnike bednega
                    stanovanjskega bloka v postapokaliptičnem Parizu enaindvajsetega
                    stoletja, kjer stanovalce z sveţim mesom zalaga mesar iz pritličja.
                    Kulten, B-movie (navadno film Ameriških kinematografov iz petdesetih
                    in šestdesetih let, ki je nizko proračunski in so jih v tistem času delali kot
                    po tekočem traku, da bi zadovoljili povpraševanju »drive-in«
                    kinematografov, sicer zelo slabo narejen), limonada, Danska TV mini-
                    serija (dolţine štirih ur in pol) je socialna satira z naslovom The
                    Kingdom (1995) izpod rok Larsa von Trierja. Lars je z njo kombiniral
                    moderno bolniško okolje Copenhagena poseljeno z duhovi, zavito v
okultizem in scenami z krvavimi medicinskimi posnetki.



Britanski kultni filmi:
                        Ljubitelji Britanske blaznosti originalne BBCjeve televizijske serije
                        Monty Python's Flying Circus lahko najdejo divji Pythonski humor v
                        raznih filmih, med drugimi v zbirki klasičnih skečev And Now for
                        Something Completely Different (1972), v srednjeveški farsi
                        imenovani Monty Python and the Holy Grail (1974), netaktni parodiji
                        krščanstva Life of Brian (1979), in v omalovaţujoči satiri The
                        Meaning of Life (1983). Terry Gilliamova popularna in izvirna epika
                        Brazil (1985), je zgodba postavljena v Kafkovsko, birokratično
                        prihodnost z nadrealnim in totalitarnim terorjem. Nicolas Roeg je
                        ustvaril kontroverzno, bizarno znanstveno fantastiko The Man Who
                        Fell to Earth (1976) povedano iz ust neţnega, a inteligentnega
                        vesoljca. Bruce Robinsonov debi, je prav tako kultna klasika drugače
                        naslovljena Withnail and I (1987). To je črna komedija in ustvarjalna
                        študija dveh nezaposlenih karakterjev.




                                                15
Drugi priljubljeni filmi z kultnimi privrženci:
George Lucasov tribut k klasičnim znanstveno fantastičnim filmom prejšnje ere, Star Wars
(1977) trilogija, je razvila lojalno kultno spremstvo. Kultni Star trekovi »trekkies« imajo ţe
dolgo časa trajajočo serijo filmov Star Trek filmov z ţe iz TV nadaljevanke znanimi elementi
zgodbe in igralci. »campy« parodija nizko proračunskih znanstveno fantastičnih filmov je bila
odkrito neumno naslovljena z Attack of the Killer Tomatoes! (1978), govori o zlobni morilski
zelnjavi iz samega naslova.
Določene najstniške komedije so si sčasoma pridobile kultne statuse. V zgodnjih šestdesetih
nastal film izpod taktirke Georga Lucasa American Graffiti (1973), postreţe nam z prikazom
adoloscentnega ţivljenja. Njegov anarhičen dvojnik je Animal House (1978), poln
obmetavanj z hrano, zabav, popivanja in rock 'n' rolla. Walter Hillov nasilen film The
Warriors (1979), je stilizirana zgodba o spopadih New Yorških skupin v nadrealističnem
nočnem času. To je film po odprtju katerega se je celo povečalo dejansko nasilje resničnih
podobnih skupin.
W. D. Richter je še en reţiser, katerega film je zaslovel kot kulten, gre za osupljiv znanstveno
fantastični film. The Adventures of Buckaroo Banzai Across the 8th Dimension (1984), ki je
domiselna zgodba o herojskem glavnem junaku, nevrokirurgu, teoretičnem fiziku in rokerju
Hong Kongških Cavalirjev, kateri razkrijejo veliko zaroto rase Red Lectroids from Planet 10
(planet vodi zlonameren John Lithgow). Lectroidi pobegnejo iz zapora v 8mi Dimenziji, z
namenom vniti se na lasten planet in ga osvojiti. Čeprav nenamerno sijajen kultni film, Paula
Verhoevna, je Showgirls (1995), sicer smešen prikaz Las Vegasovih slači punc, animatork
raznih plesalk, kateremu je uspelo nabrati veliko nagrad za najslabši igrani film kdajkoli
narejen. Mystery Science Theater 3000: The Movie (1996), je novejši televizijski program , ki
je prav tako privabil velike mase oboţevalcev kot sta jih niti ne tako daleč nazaj klasična
televizijska programa Comedy Central (in kasneje Sci-Fi Network). MSTK3000 predvaja
oddaje enakega imena, v katerih nastopata dva robota. Predvajane filme med našimi ogledi
glasno komentirata (Tom Servo in Crow T. Robot) skupaj z človeškim druţabnikom Mikom
Nelsonom.
Črna komedija in satira na tekmovalnost glede najstniške socialne
popularnosti v srednjih šolah je mračno zabavni film Heathers
(1989) z Winono Ryder in Christianom Slaterjem v glavnih
vlogah. Med kultne filme, katere je cenila Generacija X (otroci
otrok šestdesetih) spadata najstniška komedija Richarda
Linklaterja, Dazed and Confused (1993), avanturistična zgodba
študentov v poznih sedemdesetih (z zvezdami: Benom Affleckom
in Matthewom McConaughejem) in Reality Bites (1994) sodobna
pripoved o skupini nedavnih univerzitetnih diplomirancev, ki
iščejo svoj prostor pod soncem. Neodvisni reţiser Jim Jarmusch je
kreiral nenavaden, absoluten, »road movie« (tako imenovan
avanturističen film, katerega prizorišče je navadno cesta, pot ipd.),
Stranger Than Paradise (1984). Odraţa ga minimalističen pristop z počasnim ritmom, kljub
temu je gledalce prevzel z svojo vizijo in pogledom na Ameriško druţbo v osemdesetih letih.
Debi igralca in scenarista "Weird" Al Yankovicha je bila izvirna satira UHF (1989), zabavna
pripoved o piflarju (mahnjen na Indiana Jonsa), kateri postane novator, ter glavni urednik
Kanala 62, prizadevne UHF televizijske postaje.




                                               16
Kevin Smithov nizko proračunski, črno beli debi, Trgovci oz. Clerks
(1994), je realističen portret dneva dveh trgovcev (eden dela v
samopostrţnici drugi pa v videoteki). Doug Limonovi prijeten in
spretno napisan film Swingers (1996) je odkritosrčno prikazal
medsebojna razmerja, posebej med hitro govorečimi fanti iz Los
Angelesa. Wes Andersonov Rushmore (1998) govori o ljubezenskem
trikotniku med nedavno ovdovelo učiteljico (Olivia Williams),
petnajstletnim dijakom privatne šole (Jason Schwartzman), in
premoţnim, a potrtim industrialcem (Bill Murray). Nekonvencionalna
komična drama reţiserja in scenarista Henrija Hartleja Henry Fool
(1997) pripoveduje neobičajno zgodbo o plahem smetarju in
misterioznem, alkoholiku, samozvanem profesionalnem romanopiscu.
Hong Konški akcijski kung-fu in drugi filmi borilnih veščin so si pridobili veliko privrţencev.
John Woojev intenzivni policijski thriller ni izjema. Govori o Hong Konški mafiji in je
imenovan Hard-Boiled (1992), kjer Chow Yun Fat zaigra hladnokrvnega policista. Ne smemo
izpustiti Chang Chehov film Five Deadly Venoms (1978), v katerem umirajoči mojster
Venom pošlje mladega, ampak zvestega učenca ubiti pet drugih Venomovih zlonamernih
učencev, ki so izurjeni v borilnih veščinah (temelječih na petih pogubonosnih zvereh stonogi,
kači, kuščarju, ţabi in škorpijonu).




Izbrane recenzije:

TETSUO: THE IRON MAN (1989)

Reţija: Shinya Tsukamoto
Ţanr: grozljivka

Povzetek zgodbe:
Uro dolga senzacija Japonskega reţiserja nam podaja grozljivo
futuristično pripoved o spajanju človeka in postindustrijske
tehnologije. Glavni junak je povprečen Japonski uradnik, kateri
je zaradi beţnega srečanja z metalnim fetišistom, ki si namerno
v telo vsadi kovinske delce, radikalno preobraţen. Uradniku
kmalu na različnih delih telesa začnejo rasti kosi kovine,
sprememba kateri sledijo vedno bolj moreče vizije in bizarne,
metalne fantazije z seksualno konotacijo. Med samo preobrazbo
v nenavadnega hibrida med človekom in strojem, razvije tudi telepatski stik z svojo vrsto,
taistim ţe omenjenim fetišistom, ki je bil podvrţen podobni transformaciji in je najbrţ vzrok
metamorfoz uradnika. Oba se spopadeta v nasilnem, uničevalnem boju na ulicah Tokija.

Recenzija:
Študija urbanih mor in grotesknih preobrazb, Tetsuo, je nenehno naporen in nadrealističen v
sluţbi analize paranoje pred industrializacijo. Konstantno manipuliranje skozi različne
filmske tehnike, med drugimi z nenehnim menjavanjem hitrih in počasnih posnetkov,


                                              17
zdruţenih z ostrim napadom na čute, ustvari konsistentno neugodno vzdušje preteče pogube,
spominjajoč na atmosfero filma Eraserhead (1977). Zadelan z blazno estetiko Sama Raimija
in zaokroţen z intenzivno psihično grafično odraţajočo grozo, kakršno najdemo tudi pri
Cronenbergu. Enako neuglašenost izraţa rezka, prasketajoča in impulzivna zvočna shema,
udarjajoča z škripajočimi zvoki kovin in trgajočih tkiv, ki je enako agresivna sluhu kot je
vizualna shema vidu. Ogled je teţko končati v enem kosu toda nemogoče ga je pozabiti.
Gledalce podvrţene srhljivkam bo film trajno impresioniral in se vtisnil ne samo v spomin
ampak v celotno zavest.



THE TOXIC AVENGER (1985)


Reţija: Michael Herz, Lloyd Kaufman
Ţanr: groteska

Povzetek zgodbe:
V tej blazni parodiji filmov z pošastjo, kateri so sledila tri
nadaljevanja, o preobrazbi olikanega koščenega mladeniča v
strašnega, mišičastega heroja, ki se bori za pravičnost in
moralnost. Melvin (Mark Torgl) je hišnik telovadnice, kjer z
njim ravnajo nadvse poniţujoče, ko Melvinu prekipi in
skoči skozi okno. Pristane v strupenih odpadkih naloţenih
na tovornjak, nakar je po čudnem naključju preobraţen v
mišičavo pošast poimenovano Toxic avenger (Mitchell
Cohen). Od tega trenutka naprej začne pomagati gospodičnam in drugim ljudem v teţavah, z
pohabljanjem in predvsem surovim ravnanjem z nepridipravi. Najde pa tudi svoje trenutke
osebne izpolnitve.

Recenzija:
Eden radostno najbolj nasilnih in netaktnih superherojskih filmov, ki so kdajkoli zašli na
celuloidni trak. Zasluţen, da je druţba Troma zaslovela kot center brezobzirne in prikupne
zabave. Občutljivim gledalcem in tistim, ki so hitro uţaljeni ogled strogo odsvetujem ne glede
na vse. Kajti v nasprotnem primeru boste soočeni z nekaterimi dokaj krvoločnimi prizori, kot
je na primer posnetek v katerem vidimo v otroka uperjeno puško ali pa fanta, katerega glava
je večkrat zdrobljena (kar je grafično prikazano) pod avtomobilskim kolesjem, ki ga v smehu
povozijo vinjeni študentje. Vzete izven konteksta bi se te prizore lahko jemalo kot ene moţno
celo najkrutejših, a kombinirani z slabim igranjem, poceni posebnimi učinki in učinkovitim
smislom za nered in anarhijo, ustvarijo atmosfero v kateri so ti drugače nesprejemljivi
dogodki prikaţejo tako neverjetni, da postanejo nezaslišano smešni in absurdni. Baje sta bila
reţiserja za pričujoč film navdihnjena, ko sta slišala, da je ţanr grozljivk izumrl, Kaufmanu
samemu oţivitev najbrţ ne bi uspela, kljub temu je nedvomno kreiral nekaj najvplivnejših vaj
slabega okusa po razvpitem filmu Pink Flamingos.




                                              18
BRAZIL (1985)


Reţija: Terry Gilliam
Ţanr: znansteno fantastična satira

Povzetek zgodbe:
V tej moreči futuristični satiri reţiserja Terrja Gilliama,
Jonathan Pryce zaigra Sama Lowreja, vladinega statistika,
ţivečega v iluziji, katera ga varuje pred razpadajočim
svetom okolji njega. Kadarkoli resničnost postane zanj
preveč zatiralna, začne fantazirati (na glasbo hita iz
štiridesetih »Brazil«), da je superheroj v vzporednem svetu
in rešuje prelepo Jill Layton (Kim Greist). Računalnik
katerega naloga je obča kontrola realnega sveta naredi napako, zaradi katere se zgodi
zamenjava identitet naročenih umorov. Posledično umre nedolţen civilist. Medtem, ko Sam
rutinsko preiskuje napako, sreča Jill, ţensko svojih sanj. Izkaţe se, da je pomočnik terorista
(igra ga Robert De Niro), katerega usmrtitev je bila prvotno mišljena. Cena, katero plača Sam
zaradi slednjega dejstva je soočenje z človekom, ki stoji za vsem tem (Michael Palin) in
odreja imena nezaţeljenih drţavljanov.

Recenzija:
Reţiserjeva fantastična mora slika prihodnost v kateri nas »Veliki brat« absolutno nadzoruje.
Film nam izrecno ne nakaţe časa dogajanja, sicer narejen v retro stilu, kar mu pripiše
pričujočo brezčasnost. Prav tako kot Blade Runner Ridleja Scotta ali film A Clockwork
Orange Stanleja Kubricka uspe predvsem zato, ker predstavlja nezaţeljeno prihodnost z
resničnimi podobnostmi z sedanjostjo, kjer tehnologija in njena učinkovitost povzročata
vedno večjo vladno vmešavanje v individualnost in birokracijo. Brazil prav tako vsebuje tudi
elemente komičnosti, nekatere najbolj smešnih scen odigra prav Robert De Niro, ki je drugače
terorist Harry Tuttle. Vizualno je film domala psihedelično čudo, z številnimi nepozabnimi
prizori. Brazil je sicer dostikrat kritiziran kot predrzen in ta njegova nepovezanost, je razlog
za občasno teţje razumevanje zgodbe, a te malo nekoherentnosti je relativno majhna cena za
drugače vznemirljiv in domiseln film.



MADE IN BRITAIN (1981)


Reţija: Alan Clarke
Ţanr: kriminalna drama

Povzetek zgodbe:
Vplivna televizijska drama reţiserja Alana Clarka,
Made in Britain, je začela kariero igralca Tima
Rotha. Roth igra Trevorja, gologlavega nacista z na
čelu tetovirano svastiko, ki se verbalno in včasih
psihično znaša, ter kritizira praktično vse kar ga


                                               19
obkroţa. Snemalec Chris Menges je med Trevorjevo kazensko obravnavo lovil in snemal
ravno njegov renčeč in godrnjajoč obraz. Obtoţen zaradi fizičnega napada na Pakistanca in
vandalizma postorjenega v njegovi trgovini, Trevor ne pokaţe niti kanček obţalovanja, ko
prizna, da je vedel, da bo ţrtev zaradi utrpelih poškodb hospitalizirana. Socialni delavec
zadolţen za Trevorja opazi mladostnikovo inteligentnost, toda uporablja povsem napačen
pristop, da bi prepričal Trevorja v drugačen, bolj sprejemljiv odnos do svojega ţivljenja in
okolja. Pošlje ga v zavod za mladoletne prestopnike zaradi napada, katerega je bil izvršil. Tam
Trevor nemudoma ţaljivo odkloni avtoriteto Petra (igra ga Bill Stewart), odgovornega
nadzornika tega centra. Spozna se z temnopoltim sostanovalcem Errolom (Terry Richards),
katerega kmalu prepriča v dnevni potep, kjer sta si dovolila krajo avtomobila, duhanje lepila
in uničevanje prostorov centra za delo, nakar sta se v ukradenem vozilu vrnila v zavod. Trevor
sčasoma razjezi Petra do te mere, da ga ta zaklene v razred, kamor ga pride pomirjati
policijski inšpektor in mu na trd način razloţi brezupnost poti, ki jo Trevor ubira. Trevor
silovito zavrača druţbeno sprejete norme »dobrega obnašanja«, z razlago, da druţba od
vsakega zahteva pokornost in poslušnost glede upoštevanja njenih pravil, hkrati pa mora vsak
posameznik drţati jezik za zobmi. Scenarij za film je napisal David Leland (reţiral Wish you
were here), glasbeno podlago pa je prispeval anarhistični pankerji skupine The Exploited.

Recenzija:
Gre za neusmiljen, neprizanesljiv pogled na nezadovoljno mladino Thatchterjeve Anglije.
Film se postavlja z divjo in neukrotljivo igro debitanta Tima Rotha (kasneje igral v znanem
kultnem filmu Reservoir dogs). Prav kakor reţiserja Mike Leigh in Ken Loach, je bilo tudi
Clarku najprej ponujeno delo televizijskega reţiserja, z njima pa si poleg tega deli zanimanje
in interes v razkrivanje šibkih točk socialnega ţivljenja v Britaniji. Za razliko od njiju Clarku
nikoli zares ni uspelo svojega energičnega in vplivnega dela na televiziji prevesti v uspešno
filmsko kariero. Film nepopustljivo sledi ţivljenju mladega obritoglavca Trevorja od sodišča,
skozi dom za prestopnike, ulično ţivljenje do kaznilnice. Roth je izjavil, da se je o igranju
veliko naučil na podlagi del reţiserja Chrisa Mengesa. Takoj po otvoritveni sekvenci filma,
Menges v objektiv ujame Trevorjevo svastiko, za njo pa njegov nasmešek, bahaško usmerjen
proti kameri, s čimer igralec naredi neverjetno močan vtis. Made in Britain je izzivalen film,
sličen Leighovemu filmu Naked, v katerem se glavni akter obnaša nesprejemljivo, začinjeno z
sovraţnim in ţaljivim govorjenjem, vse to pa počne z neprijetno bistroumnostjo, ki je ne
moremo enostavno zanemariti. Trevor je rezultat moreče in represivne druţbe, tega se zaveda
in poskuša to tudi razjasniti tistim, ki jih spozna kot zatiralce njegove svobode. V dolgem
času, ki ga preţdi v zavodu, sliši vse argumente potrebne za »izboljšanje« njegovega ţivljenja
in da medtem vsem vedeti, da je sam s sabo povsem zadovoljen. Edina lekcija, ki se je Trevor
nauči je ta, da ga bo ne glede na to kako močno verjame v svoje besede in stališča na koncu
kruto utišala surova represivna sila.




                          LASTNI KOMENTAR:
Za tovrstnimi kultnimi filmi mi je vzbudil zanimanje prijatelj Nejc pred dobrima dvema
letoma. Potem pa sem imel še to srečo, da sem se spoznal z široko pasovnim internetnim
priključkom, ki mi je na steţaj odprl vrata temu prej skoraj nedostopnemu ţanru. Sprva me je
pri teh filmih privlačila njihova nenavadnost in neposrednost. Sedaj, ko jih spremljam ţe
nekaj časa pa v njih opaţam in občutim tudi nekakšen čar, ki ga ostali filmi ne premorejo.
Osebno sem nad njimi zelo navdušen. Zanima me svet bizarnega, ironičnega, groteske in


                                               20
nerazloţljivega, temna stran ţivljenja in dostikrat tudi gola nesmiselnost. Ravno v te in njim
podobne teme pa se velikokrat podajajo prav kultni filmi. Nisem pa povsem nekritičen do
njih. Predvsem ne maram muzikalov, saj se mi zdijo nadvse dolgočasni in polni pretirane
vznesenosti, ter akcijskih filmov (mišljeno tudi širše), ki doseţejo napetost le s pomočjo hitre
montaţe in nebrzdanih rezov, s čimer gledalca zmedejo in ga s tem prisilijo v pozorno
gledanje. Ti pa potem navadno obupno poskušajo ugotavljati kaj sploh praktično vidijo, saj je
zaradi »videospotovske« montaţe velikokrat sledenje glavnim igralcem in sami zgodbi
dobesedno onemogočeno. Prav tako se dostikrat z določenimi prikazanimi temami v kultnih
filmih ne strinjam in jih v realnem ţivljenju nikakor ne odobravam, na tem mestu mislim
predvsem na vse vrste nasilja. Pri filmih, v katerih se zavedam njihove fikcijske zasnove in
neresničnosti, nasilje dopuščam, če ne za v opomin, da se kaj takega še kdaj ne bi zgodilo, kar
je seveda dokaj illuzorno razmišljanje, pa zaradi tistih majhnih umišljenih sadističnih uţitkov,
za katere sem prepričan, da si jih vsake toliko časa dovoli vsak izmed nas, kot tedaj ko na
primer neupravičeno stresamo svojo jezo na našo okolico ali, ko komu le v mislih zaţelimo
nekaj slabega. Pri kultnih filmih mi je všeč njihova logika, ki nam sporoča, da so pravzaprav
pravo nasprotje Hoolywoodske produkcije, ter se upirajo njenim etičnim, moralnim in
estetskim vrednotam in tudi drugim neomenjenim normam. Nadalje mi je všeč samo širjenje
teh filmov večinoma temelječe na ravni ustnih priporočil, kar je zopet v navzkriţju z
standardnimi reklamnimi postopki drugih, večjih produkcij. Nasploh ne maram marketinških
manipulacij in vsiljivih, vedno bolj agresivnih reklam, s katerimi nas bombardirajo od
vsepovsod in se jim, če le imam moţnost izogibam na vse moţne načine. Ne morem si
pomagati, sem pristaš tradicionalnega širjenja reklam - od ust do ust, ki me ne zavaja. Na nek
čudaški način me navdušuje dejstvo, da z kultnimi filmi avtorji ne morejo (oziroma se
ponavadi to ne zgodi) obogateti, kar jim po mojem dviguje vrednost, saj me to znebi občutka,
da gledam delo narejeno iz drugih in ne pridobitniških vzgibov. Resnično je dejstvo, da je
dandanes njihov status pridobil na vrednosti, sploh z pojavom novih tehnologij, kot so na
primer zapisi DVD plošč. Tako so dostopni vsakemu prebivalcu naše oble, če si jih seveda
lahko privošči. Mnogokrat lahko iz njih celo vlečemo vzporednice z kruto realnostjo, kjer je
sama grotesknost dostikrat docela prikrita, če navrţem le par meni najočitnejših primerov:
sama nesmiselnost, ter grotesknost vojn in sovraštva, druţinskega nasilja pa tudi revščine,
katero bi jo z pravilno razporejenostjo kapitala zagotovo ţe lahko odpravili. Da ne bom
preveč zastranjeval, naj nadaljujem z razčlembo čemu je botrovala moja izbira štirih filmov,
katere sem obširneje predstavil v recenzijah. Hotel sem orisati kar se da različne kultne filme,
da bi njihov svet nepoznavalcu tem bolj pribliţal in mu ustvaril, čim širši vpogled v to
področje.


Seznam petdeset najboljših kultnih filmov:
Revija Entertainment Weekly je objavila seznam petdesetih najboljših kultnih filmov v
številki, ki je izšla 23. maja leta 2003.

   1.   This Is Spinal Tap (1984)
        «It's such a fine line between stupid...and clever.«
        «He died in a tragic gardening accident... Authorities said... it's best to leave it... unsolved.«
   2.   The Rocky Horror Picture Show (1975)
        «Hi, my name is Brad Majors...« (Asshole!) »...this is my fiancee, Janet Weiss.« (Slut!)
   3.   Freaks (1932)
        «Gobble gobble, gobble gobble... We accept her... One of us, one of us...«




                                                         21
4.    Harold and Maude (1971)
      Harold: »You sure have a way with people.«
      Maude: »Well, they're my species!«
5.    Pink Flamingos (1972)
      «Filth are my politics! Filth is my life.«
6.    The Texas Chainsaw Massacre (1974)
      «Hey, Grampa, we're gonna let you have this one!«
7.    Repo Man (1984)
      «Let's go get sushi and not pay!«
8.    Scarface (1983)
      «Shay 'jello to my wittle vrend!«
9.    Blade Runner (1983)
      «Wake up. Time to die.«
10.   The Shawshank Redemption (1994)
      «Get busy livin' or get busy dyin'.«
11.   Five Deadly Venoms (1978)
      «Hwayiii!«
12.   Plan 9 From Outer Space (1959)
      «All you of Earth are IDIOTS!«
      «Greetings, my friends. We are all interested in the future, for that is where you and I are going to spend
      the rest of our lives. And remember, my friends, future events such as these will affect you in the
      future.«
13.   Brazil (1985)
      «That is your receipt for your husband...and this is my receipt for your receipt.«
14.   Eraserhead (1977)
      (A pervasive hiss of unsettling white noise.)
15.   Faster, Pussy-Cat! Kill! Kill! (1966)
      «Honey, we don't like nothing soft. Everything we touch is hard.«
16.   The Warriors (1979)
      «Warriors come out to plaaay.« or
      «Can...you...dig it?«
17.   Dazed and Confused (1993)
      «That's what I love about these high school girls, man: I get older, they stay the same age.«
18.   Hard-Boiled (1992)
      «There's no room for failure now. The innocent must die!«
      «Give a guy a gun, he thinks he's Superman. Give him two and he thinks he's God.«
19.   Evil Dead II: Dead by Dawn (1987)
      «Groovy« or
      «I'll swallow your soul!«
      «Let's head on down into that cellar and carve ourselves a witch.«
20.   The Mack (1973)
      «We can settle this like you got some class, or we can get into some gangster s---.«
21.   Pee-Wee's Big Adventure (1985)
      «I know you are, but what am I? Infinity!«
      «There's a lot of things about me you don't know anything about, Dottie, things you wouldn't
      understand, things you couldn't understand.«
22.   Un Chien Andalou (1928, France)
      (It's a silent movie, but shrieks and gasps can often be heard in the audience.«
23.   Akira (1988)
      «Tetsuoooooo!«
24.   The Toxic Avenger (1985)
      «They're going to nuke the monster!«
25.   Willy Wonka and the Chocolate Factory (1971)
      «What is this, Wonka, some kind of fun house?«
      «Why? Having fun?«
26.   Stranger Than Paradise (1984)
      «It's Screamin' Jay Hawkins, and he's a wild man, so bug off!«
27.   Dawn of the Dead (1978)
      «They kill for one reason: They kill for food!«




                                                     22
28. The Wiz (1978)
    «Ease on down the road.«
29. Clerks (1994)
    «I'm not even supposed to be here today.«
30. The Harder They Come (1973)
    «Don'... f--- ... wit' ... me.«
31. Slap Shot (1977)
    «Old-time hockey!«
32. Re-Animator (1985)
    «You steal the secret of life and death, and here you are trysting with a bubbleheaded coed!«
33. Grey Gardens (1976)
    «In dealing with me, the relatives didn't know that they were dealing with a staunch character...S-T-A-
    U-N-C-H.«
34. The Big Lebowski (1998)
    «The Dude abides.«
35. Withnail and I (1987)
    «I demand to have some booze!«
36. Showgirls (1995)
    «I'm not a whore, I'm a dancer!«
37. A Bucket of Blood (1959)
    «I've never seen anything like it before...and I hope I never see anything like it again.«
38. They Live (1988)
    «I have come here to chew bubble gum and kick ass...I'm all out of bubble gum.«
39. The Best of Everything (1959)
    «Here's to men! Bless their clean-cut faces and dirty little minds!«
40. Barbarella (1968)
    «I'd better adjust my tongue box.«
41. Heathers (1989)
    «Did you have a brain tumor for breakfast or something?«
    «Hey Ram, doesn't this cafeteria have a no-fags-allowed rule?«
42. Rushmore (1998)
    «She's my Rushmore, Max.«
43. The Adventures of Buckaroo Banzai Across the 8th Dimension (1984)
    «...No matter where you go, there you are.«
    «Laugh-a while you can Monkey-Boy!!«
44. Love Streams (1984)
    «Life is a series of suicides, divorces, promises broken, children smashed, whatever.«
45. Superstar: The Karen Carpenter Story (1987)
    «I will not wear that hip-hugger thing. Mother. It makes me look really fat.«
46. Aguirre, The Wrath of God (1972)
    «I am the Wrath of God!«
47. Walking and Talking (1996)
    «Do we really have to listen to this vagina music all the way there?«
48. The Decline of Western Civilization II: The Metal Years (1988)
    «I'm the happiest son-ofabitch, motherf---er there ever was.«
49. Friday (1995)
    «It's Friday... You ain't got s--- to do.«
50. Faces of Death, Vol. 1 (1978)
    «Banned in 46 countries!« (Tagline)




                                                  23
                                  ZAKLJUČEK:
Skozi seminarsko nalogo sem ugotovil in si hkrati razbistril predstavo, kaj naj bi kultni filmi
bili, ter kaj je tisto kar jih vsaj pribliţno določa.
Drţi, da kultni občudovalci oz. razne skupine teh privrţencev oboţujejo, včasih pa lahko
govorimo celo o čaščenju, zelo različne filme. Tako smo postavljeni pred dejstvo, ki govori v
prid raznovrstnosti in mnogoplastnosti obravnavanih filmov, saj definicijo kultnega filma
vsaka od teh skupin razlaga drugače in si jo po svoje interpretira. Nadalje si poprej sploh
nisem predstavljal, da so tako številni ter, da najdemo privrţenost in fanatičnost določenih
gledalcev razvito celo do te mere, da s sabo v javnosti nosijo zanke narejene za obešanje.
Mogoče bi bilo smiselno poudariti izrabljanje in izkoriščanje kultnega statusa v reklamne
namene, kar dandanes počnejo marketinške hiše. Tako na primer na plakatih in reklamnih
kratkih filmih opozarjajo na to, da je novo nastali film delo kultnega reţiserja in podobno. Ti
filmi ţe po utečeni definiciji ne morejo biti kultni, če ne zaradi česa drugega, pa zaradi
samega oglaševanja, ki v teh primerih vsekakor ni ustno in se zanj porabi velike vsote denarja.
Na tem mestu lahko še enkrat poudarim, da kultni filmi kot takšni postanejo sčasoma, po več
letih od prve izdaje ali projekcije.
Kakšna bo njihova prihodnost pa lahko le sklepamo. Če upoštevamo, da se bo bodo prej
omenjene marketinške poteze uporabljale vse bolj intenzivno, kar je po svoje logično, saj
bodo z njimi pritegnili več občinstva kot sicer, bomo imeli hitro rastoče število kultnih filmov
s čimer se bodo posledično zniţali standardi in kriteriji, ki veljajo zanje.
In naj zaključim z svojim kratkim upanja polnim razmišljanjem. Menim, da sem se skozi
nalogo naučil veliko novega, sočasno pa se nadejam, da sem v komu vzbudil zanimanje in ga
mogoče celo navdušil, da bo še sam stopil na to od večine včasih neodobravajočo in tudi sicer
ne preveč obljudeno pot spoznavanja kultnih filmov.




                                 LITERATURA:
Aleš Blatnik: Napad radio aktivnih filmov - Znanstveno fantastični filmi petdesetih
Peary Danny: Cult movies - The Classics , the sleepers, the weird and the wonderful
http://www.jahsonic.com/CultMovies.html
http://www.geekroar.com/film/archives/000217.php
http://www.allmovie.com/




                                              24

								
To top