Docstoc

Mednarodno gospodarsko pravo - PowerPoint

Document Sample
Mednarodno gospodarsko pravo - PowerPoint Powered By Docstoc
					Mednarodno
gospodarsko pravo
Viri mednarodnega
gospodarskega prava
Viri MGP
 Ohranjanje&moderniziranje tradicionalnih
  področij in ureditev
 Kodificiranje novih pravnih razmerij
 Avtonomno pravo
 Posebne oblike “neobveznega” prava
 Pravo mednarodnih integracij
Viri MGP
   Ohranjanje&moderniziranje tradicionalnih področij in ureditev
   Katera so “tradicionalna” področja MGP?
      mednarodna prodaja blaga
      vrednostni papirji in komercialni krediti,
      zavarovanje,
      transport,
      industrijska lastnina,
      posli dejavnosti, ki so povezane z mednarodno trgovino,
      avtorsko pravo,
      mednarodna trgovinska arbitraža.
Viri MGP
   nosilci, oblikovalci aktov mgp na teh področjih si
    prizadevajo, da bi dosedanji akti sledili razvoju
    gospodarske prakse
   Tipičen primer  MTZ (International Chamber of
    Commerce), Pariz
       Enotna pravila in uzance o dokumentarnih akreditivih (prva
        izdaja 1933, potem več revizij)
            Na začetku prilagajanje posameznim bančnim sistemom  REV
             1962 angleški bančni sistem, REV 1983 US bančni sistem
            Toda: REV 1983 prinese vrsto vsebinskih novosti nova tehnična
             sredstva, razvile so se različne nove oblike prevoza blaga,
             trgovinska tehnika je oblikovala različne nove stike
            Tej dejanskosti se približujejo tudi Enotna pravila
Viri MGP
   MTZ 
       kodifikacija mednarodnih trgovinskih klavzul v zvezi z distančno
        (mednarodno) prodajo blaga
       Kot International Commercial Terms (Incoterms) izdala mtz
        najprej leta 1936
       Revizije: 1953, 1967, 1976, 1980, 1990,…
       So revizije le plod nekreativne zarote birokratov?
       NE: ob reviziji 1990 mtz zapiše, da gre za nujne spremembe
        zaradi 
            prilagoditve klavzul vedno pogostejši uporabi “elektronske
             izmenjave podatkov" (electronic data interchange,
             EDI)
Viri MGP
   Pri zadnjih revizijah MTZ upošteva tudi
    spremembe na področju 
     tehnike   prevoza
        uporaba zabojnikov
        večnačinski (multimodalni) prevoz

        roll-on/roll-off prevoz s cestnimi vozili

        prevoz z železniškimi vagoni v short-sea prevozu
Viri MGP
   Poleg omenjenih aktov se MTZ loti tudi drugih
    področij:
     enotna pravila za   inkaso,
     enotna pravila za   pogodbene garancije,
     vodič za izdelavo   pogodb o trgovskem zastopanju,
     vodič za izdelavo pogodb o mednarodni
      distribuciji,
     publikacija o višji sili in spremenjenih
      okoliščinah,
     publikacija o valutnih tečajih in tečajnem riziku
Viri MGP
   “Tradicionalni” del MGP je nedvomno
    mednarodna prodaja blaga
     vrsta aktov, ki se razlikujejo glede na
      izdajatelje, temelj obveznosti, obseg področja
   Ne gre torej zgolj za “prodajo” “blaga”
    temveč za široko pahljačo področij, ki so
    povezana s prehodom lastninske pravice
    na premičnih stvareh…
Viri MGP
   Viri (akti) MGP o “mednarodni prodajni pogodbi”
   UNCITRAL
      konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (dunajska konvencija,
       leta 1980).
      konvencija o mednarodnih trasiranih in lastnih menicah (gen. skupščina ZN,
       oktober leta 1988)
      konvencija ZN o odgovornosti podjetnikov transportnih terminalov v mednarodni
       trgovini (Dunaj, 1991)
   UNIDROIT (Mednarodni inštitut za unifikacijo zasebnega prava)
        konvencija o mednarodnem finančnem leasingu
        konvencija o civilni odgovornosti za škodo, nastalo s prevozom nevarnega blaga
         (Ženeva, oktober 1989)
   WIPO (Svetovne organizacije za intelektualno lastnino)
        konvencija o intelektualni lastnini na integriranih vezjih (Washington, maj 1989).
Viri MGP
   Na kakšen način takšni akti pridobijo pravno obveznost?
       Stranke jih lahko sprejmejo vnaprej, za vse posle z
        drugimi
            torej v obliki splošnih poslovnih pogojev (na primer pravila o
             dokumentarnem akreditivu),
       Lahko z vključitvijo v vsako posamezno pogodbo
            s posebnim izrecnim dogovorom (na primer uporaba določene
             klavzule Incoterms).
       Pri nekaterih aktih je potrebno močno sodelovanje strank.
            vodiči, priporočila, ki so le pripomoček strankam
            Stranke same spogajajo in kreirajo pogodbeno razmerje
            Vodič jih le opozarja, katera vprašanja morajo urediti in kakšne
             klavzule lahko v ta namen uporabijo.
Viri MGP
   Urejanje novih pravnih razmerij v kodificirani obliki
       Posledica modernizacije tehnologije  infrastruktura,
        telekomunikacije…
       nastajajo povsem nova pravna razmerja ali
       doslej znana se pomembno spreminjajo
       Nacionalni pravni sistemi  reakcija na nastanek novih pravnih
        razmerij
            Sodišča uporaba analogije s že poznanimi pravnimi razmerji.
            Razlike v pojmovanju pravnih razmerij ovirajo njihovo
             uporabo v mednarodni trgovini.
            Težnja nekaterih mednarodnih vladnih ali nevladnih organizacij 
             kodificikacija novo nastalih pravnih razmerij
Viri MGP
   Težave  povsem nova pravna razmerja
       Pri spremembi obstoječih ni večjih problemov (npr. Incoterms…)
   Tipično “nova” področja
       Elektronski prenos denarnih sredstev (Electronic Funds
        Transfer)
       E-Commerce
   EFT
       - avtomatizirani bančnoračunalniški stroji (automated teller
        machines, ATM)
       - elektronski prenos denarnih sredstev na prodajnih mestih
        (electronic Funds Transfer at a Point of Sale - EFTPoS);
       - domači bančni terminal (Home Banking Point)
Viri MGP
   “Avtonomno” mednarodno gospodarsko
    pravo
     Velika prednost pred “konvencijskim” načinom
      urejanja novih razmerij
     Ne gre za harmonizacijo
     Ne gre za unifikacijo
     Gre za sprejemanje novih pravnih režimov
      med uporabniki
Viri MGP
   Zakaj ima “avtonomno” MGP prednost pred
    “Konvencijskim”?
     manjša    odvisnost od nacionalnih pravnih sistemov
     manjši vpliv mednarodnih političnih razmer
     večje upoštevanje strokovnih pravil
     lažji in hitrejši postopek sprejemanja in sprememb
Viri MGP
   Definicija “avtonomnega” MGP:
       Pravna ureditev, ki jo ustvarjajo sami subjekti, ki so naslovljenci te
        ureditve.
       Subjekti si torej sami predpisujejo pravila ravnanja v
        medsebojnih razmerjih.
       Neke vrste lex mercatoria
   Gre res za avtonomno MGP?
       Subjekti res SAMI SEBI predpisujejo ureditev?
       Položaj je ponavadi drugačen:
            pravila sicer oblikujejo gospodarski subjekti
            avtonomnost med ustvarjalci pravil je zagotovljena
            vendar so ta pravila namenjena razmerjem z
             drugimi osebami.
            Zanje (za NAS) pa to pravo ni avtonomno, ampak
             heteronomno.
Viri MGP
   Primer:
       banke prek svojih združenj sprejmejo
        enotna pravila o dokumentarnih akreditivih
       velik del razmerij, ki so urejena s temi pravili, nastaja s podjetji
            nalogodajalci in uporabniki akreditivov
   Podjetja NISO sodelovala pri nastajanju pravil!!
   Težava z “avtonomnim” MGP 
       Lahko tudi enostransko določena ureditev, s katero
        si organizacije izvajalcev (zlasti velikih podjetij oziroma
        podjetij iz razvitih držav) utrjujejo svoj položaj do
        naročnikov, uporabnikov storitev
Viri MGP
   Organizacije, ki se ukvarjajo s
    poenotenjem prava MT
     ICC   (MTZ)  nevladna organizacija
        Ni možnosti prisile svojih članov
        Ni sankcij za neuporabo

        Ponudila v uporabo strankam

        Uspešno!
Viri MGP
   Organizacije, ki se ukvarjajo s
    poenotenjem prava MT
     UNCITRAL
        Komisija v okviru UN
        Medvladna organizacija

        mednarodne konvencije in drugi
         javnopravni, obvezni akti.
Viri MGP
   Organizacije, ki se ukvarjajo s poenotenjem prava MT
       mednarodna
        strokovna združenja
       združenja podjetij določene stroke
            Mednarodna federacija združenj transporterjev in sorodnih podjetij
             (Fédération Internationale des Associations des Transporteurs et
             Assimilés – FIATA)
            Mednarodna federacija svetovalnih inženirjev (Fédération
             Internationale des Ingénieurs-Conseil, FIDIC)  urejanje razmerij
             med svetovalnim inženirjem in investitorjem in med
             investitorjem, izvajalcem gradbenih del, dobaviteljem opreme in
             svetovalnim inženirjem.
Viri MGP
   SOFT LAW
   Ta označba se uporablja pretežno takrat, kadar
    bi se določena organizacija (država,
    mednarodna javnopravna organizacija kot na
    primer OZN ali EU), ki sicer ima zakonodajno
    pristojnost, v določenem primeru odrekla tej
    oblasti in izdala pravila v neobvezni obliki, na
    primer kot priporočila, resolucije,
    deklaracije, smernice, pravne vodiče in
    podobno.
LEX MERCATORIA
Definicija
 Izhodiščno naj bo lex mercatoria
  avtonomno pravo mednarodne trgovine
 Lex mercatoria kot (mednarodno) pravo
  trgovcev kot zbirni pojem označuje pravila,
  ki urejajo mednarodne transakcije med
  subjekti zasebnega prava
LM – za ali proti?
   Zagovorniki se naslanjajo predvsem na to,
    da so se
     praksa,
     države pri kodificiranju in
     sodišča pri sojenju,

   v vrsti zadev naslonili na “naravo
    stvari”, ki je pri podobnih dejanskih
    stanovih podobna v vseh ureditvah.
Razvoj
   Gospodarsko in posebej mednarodno
    gospodarsko pravo sta se razvijala v treh
    stopnjah.
   Prva je stopnja srednjeveškega prava
    trgovcev, ti. old lex mercatoria,
   druga je inkorporacija srednjeveške lex
    mercatoria v nacionalne sisteme prava med
    sedemnajstim in devetnajstim stoletjem,
   tretje pa je povojno obdobje sodobne lex
    mercatoria.
Prvo obdobje
   lex mercatoria izrazito mednarodna.
    Sestavljena je bila iz
     prakse   in običajev, ki so jih mednarodni
      trgovci razvili v Evropi, iz katerih je nastalo
      običajno pravo ter so bili enaki po vsej Evropi,
      saj so jih trgovci uporabljali ne glede na to, kje
      so trgovali
Prvo obdobje
   Zakaj so si bila pravila trgovcev tako
    podobna?
     harmonizirajoči vpliv obstoja vedno enotnejših
      sejemskih pravil,
     univerzalnost pomorskih običajev
     obstoj posebnih trgovinskih sodišč in
     notariata
   Stara lex mercatoria je bila torej
    kozmopolitska in popolnoma drugačna
    od prava, ki so ga uporabljali ostali sloji
Drugo obdobje
   mednarodna lex mercatoria z inkorporacijami v
    kodekse trgovinskega prava se inkorporira v
    kontinentalne nacionalne ureditve
     Ordonance   sur la commerce 1673, Ordonance de la
      marine 1681, Code de commerce 1807; Zollverein
      1834 in izenačeno menično pravo, HGB 1879
   v Angliji pa so to storila sodišča in srednjeveška
    lex mercatoria je postala del Common Law
     Razlog  za inkorporacijo je ekonomski, pa tudi pravila
      dokazovanja so zahtevala, da se trgovski običaj
      dokazuje kot splošno sprejet običaj in to vsakič
      znova, kar je ogrožalo pravno varnost in zaviralo
      trgovino
Tretje obdobje
 Ponovna internacionalizacija
 Odstop od uporabe LM s pomočjo pravil
  MZP
 Zavesten, strokoven razvoj LM
     Organizacije
     Agencije
     Posamezniki
Viri lex mercatoria
   pogodba
   praksa, ki sta jo stranki vzpostavili doslej,
   splošni pogoji poslovanja,
   Mednarodne in nacionalne uzance
   konvencije mednarodnega gospodarskega
    prava,
   splošna načela iz določene konvencije,
   Kogentna pravila nacionalnega prava
    (pridržek ordre public),
   sodne in arbitražne odločbe in
   dosežki pravne znanosti.
Viri lex mercatoria
 Viri so hierarhično postavljeni
 Zakaj hierarhija?
     Smisel hierarhiziranja je v napotitvi sodišča ali
     arbitraže na relevantni vir
Načela v lex mercatoria
   pacta sunt servanda,
   rebus sic stantibus,
   abus de droit,
   culpa in contrahendo,
   good faith & fair dealing,
   podkupnina povzroči ničnost ali
    izpodbojnost
   država se ne more izogniti obveznostim z
    razglasitvijo, da je pogodba nearbitrabilna,
   kontrolni interes skupine podjetij je
    pogodbena zaveza za vse subjekte,
Načela v lex mercatoria
   veljavnost zlate ali devizne klavzule,
   razbremenitev stranke, če je druga bistveno kršila
    dogovor,
   tribunal je vezan z naravo pogodbe, ki izhaja iz volje
    strank,
   odškodnina je vezana na predvidljivost,
   obveznost izogibanju škode,
   škoda za neizročitev se izračuna na podlagi tržnih
    cen ali cen iz kritnega kupa,
   ut res magis valeat quam pereat,
   neodgovor na pismo kot dokaz o strinjanju z
    vsebino.
Značilnosti lex mercatoria
 Njena pravila so po naravi dispozitivna,
  razen specifičnih splošnih načel, ki stranke
  vežejo ne glede na izrecno ali
  konkludentno podreditev.
 Podreditev pravilom iz sklopa lex
  mercatoria ni obvezna, vendar subjekta
  to ne razreši
     lahko  in mora pričakovati, da se bodo norme
     iz tega sklopa uporabile za posle, ne glede na
     to, ali so se jim stranke podredile ali ne.
Značilnosti lex mercatoria
   Pravila posegajo na področja
     prodaje blaga,
     trgovskega zastopanja,
     posredovanja,
     distribucije,
     komisije,
     špedicije in transportnega prava,
     bančnih poslov,
     zavarovalnih poslov,
     intelektualne lastnine,
     arbitražnega reševanja sporov.
   Druga področja civilnega prava so izključena
Značilnosti lex mercatoria
 Gre domala izključno za pravila
  materialnega prava, ki je avtonomno,
  transnacionalno in precej unificirano.
 Lex mercatoria izhaja
     iz vrste pojavnih oblik
     iz različnih virov različne moči zavezovanja,
          ki prihajajo od vrste kreatorjev
Značilnosti lex mercatoria
 večobličnost,
 nepopolnost,
 nesistematičnost,
 nehierarhiziranost in
 dispozitivnost
     So lastnosti ki pripeljejo do sklepa, da v lex
     mercatoria še ni zaslediti temeljnih
     atributov pravnega sistema.
Avtonomnost
   Država kot zakonodajalec ni udeležena, čeprav
    je veljavnost posameznega pravila ali sklopa
    pravil lex mercatoria odvisna od njegove
    manifestacije.
   Zato je avtonomnost relativna:
     konvencije,   ki so vir lex mercatoria, sprejema državni
      zakonodajalec,
     za MGP specifična splošna načela tako izhajajo iz
      splošne pravne dediščine civiliziranih narodov,
     stranke, ki delujejo po pravilih iz lex mercatoria veže
      javni red, ki je nacionalni atribut,
     države pravila iz modelnih zakonov, zbirk ali vzorcev
      tolerirajo
Anacionalnost
 Lex mercatoria ni nadnacionalna, ker
  njena pravila ne nastanejo kot posledica
  delno prenesene suverenosti države.
 Kolizij med lex mercatoria in
  nacionalno zakonodajo ni in področji sta
  komplementarni.
Anacionalnost
   nacionalna zakonodaja upošteva
    specializacijo v gospodarstvu, vendar ji ne
    more slediti
     kodifikacija  je presplošna,
     sprejemanje področnih predpisov razvodeni
      preglednost sistema,
     tudi pravno in gospodarsko najbolj razvito
      nacionalno okolje ni sposobno reagirati na
      trende na posameznih področjih v tempu, ki
      jih trendi diktirajo.

				
DOCUMENT INFO
Shared By:
Categories:
Tags:
Stats:
views:130
posted:8/10/2011
language:Slovenian
pages:39