faktori na rizik-delink

Document Sample
faktori na rizik-delink Powered By Docstoc
					                   Deca i mladi vo rizik


Faktori na rizik

      Nesporno e deka `ivotot na ~ovekot se karakterizira
so konstantni barawa od individua, grupi i kolektivi.
Nekoi od tie barawa sodr`at seriozni stresori, koi traat
podolg vremenski period taka {to ne e mo`no niz `ivotot
da se odi bez makar i malku bolka, iako te{kotiite
ponekoga{ se karakteristika na pogolemiot del od `ivotot
na nekoi lu|e.
      Faktori na rizik, ili           ,,prekumernite barawa,, koi
predizvikuvaat stres,           mo`at da bidat del od li~na i
socijalna ramka, pri {to moraat da se zemat vo predvid :
pol,       vozrast,          genetska      konstitucija,      li~ni
karakteristiki, sega{no i minato nivo na fizi~ko i
psihi~ko zdravje kako i            istorijata na izlo`enosta     na
travmatskite iskustva vo minatoto.
      Faktori       na    rizik    obi~no   se    definiraat   kako
verojatnost, odnosno izvesnost za idnite problemi (Fraser,
1997). Toa se site onie vlijanija koi ja zgolemuvaat
izvesnosta       za     pojavuvawe    serioznite    pote{kotii   vo
procesot na socijalizacija. Tie variraat od biolo{kite,
semejnite, do po{irokite sredinski vlijanija, vklu~uvaj}i
go u~ili{teto, sosedstvoto i tn.
      Ovie                ,,faktori            na           rizik,,
(varijabli/mehanizmi/procesi) obi~no pretstavuvaat visoko
rizi~en status, odnosno izlo`enosta na te{kotii i traumi
(Masten,Coastqorth, 1998).
      Kako     rezultat         na   30-godi{noto    longitudinalno
istra`uvawe na visoko rizi~nite deca vo Havaji, Emi Werner
gi izdvojuva slednite visokorizi~ni faktori:
    Hroni~na siroma{tija;
    Neobrazovani majki;
    Komplikacii za vreme na bremenost;
    Razvojni problemi;
    Genetski abnormalnosti;
    psihopatologija na roditelite.

   Kako drugi izvori na stres kaj deca i adolescenti taa
   naveduva:

         Prodol`ena separacija od primarnoto semejstvo za
          vreme na prvata godina od `ivotot;
         Ra|aweto na pomal brat/sestra za vreme na prvite
          dve godini na deteto;
         Seriozna bolest ili bolest koja se povtoruva za
          vreme na detstvoto;
         Hroni~na bolest na roditelot;
         Mentalna bolest na roditelot;
         Brat/sestra   so  hendikep    ili  problemite  vo
          odnesuvawe;
         Hroni~ni nesoglasuvawa vo semejstvoto;
         Otsustvo na tatkoto;
         Nevrabotenost ili povremena nevrabotenost na
          roditelite;
         Menuvawe na mestoto na `iveewe;
         Menuvawe na u~ili{te;
         Razvod na roditelite;
         Povtoren   brak  na   roditelite   i   doa|awe an
          o~uv/ma}ea vo semejstvoto;
         Zaminuvawe ili smrt na postar brat ili blizok
          prijatel;
         Smesuvawe vo zgri`uva~ko semejstvo.

     Masten i Coaswort dodavaat i semejno nasilstvo, vojna i
smrt   na roditelite, kako zna~ajni faktori na rizik, a
drugite avtori zboruvaat               i    za konstitucionalna
vulnerabilnost, kako {to se senzo-motorni deficiti,
zgolemena     ~uvstvitelnost,       devijantna   morfologija    na
teloto, karakteristiki na tempetrament, sklonosta kon
pasivnost, insuficientna kontrola na impulsite kako
faktori na rizik. Prakti~no, sostojbi i slu~uvawa koi
mo`at da bidat zakana za sposobnosta na kompetentno
funkcionirawe na edna individua se neograni~eni.
     Poznatao e deka pogolem broj na faktori na rizik ja
zgolemuva mo`nosta li~nosta da stane disfunkcionalna.
     Rutter   so   negovite      kolegi      (Rutter,1975) sprovel
epidemiolo{ka studija za incidencija na psihijatrijski
zboluvawa kaj decata na desetgodi{na vozrast vo London.
Tie identifikuvale 7 semejni faktori na rizik: te`ok
bra~en konflikt, nizok socijalen standard, mnogu~leno
semejstvo, kriminalitet na roditelite, psihijatriska
bolest na majkata i smestvawe vo drugo semejstvo.
     Najdeno e, deka dokolku e prisuten eden faktor na
rizik, mo`nosta za dobivawe na psihijatrijska bolest ne e
pogolema otkolku za deca koi `iveat vo semejstva
neoptereteni so ovie faktori na rizik. Ve}e dva faktori
predizvikuvaat ~etri pati pove}e psihijatriski bolesti,
dodeka ~etri faktori pretstavuvaat desetostruk rizik.
     Ovaa situacija mo`eme da ja sumirame so zborovite:
,, prisustvo na multipli rizik pravi polesno da se
razvijat podocne`nite problemi i           im ote`nuva na decata
da imaat pozitiven oslonec               za ne{to da mo`at da
promenat,, (Radke Sarrow, Brown, 1993).
Protektivni faktori

     Kako {to brojot na faktorite koi ja stavaat
individuata     vo     rizik  i   go   ote`nuvaat  nejzinoto
funkcionirawe e golem, isto taka e golem i broj na onie
karakteristiki na individuata i sredinata koi se povrzani
so kompetencija i dobro psiho-socijalno funkcionirawe za
vreme na te{ki iskustva.
     Masten i Koaswort gi grupiraat protektivnite faktori so
ogled na toa dali pripa|aat na individualni, semejni,
op{testeni ili kulturni na sledniot na~in:

Individualni: dobro intelektualno funkcionirawe;
                Socijabilnost;
                Efikasnost,    verba  vo    sebe,   visoko
samopo~ituvawe;
                Verba.
Semejni: bliska relacija barem so eden od roditelite;
       Avtoritativno    roditelstvo: toplina,   struktura,
       visoki o~ekuvawa;
       Dobar socio-ekonomski status;
       Vrski so po{irokata semejna sredina.

Vonsemeen kontekst: vrski so podr`uva~kite vozrasni von
semejstvoto;
                   Povrzanosta    so      prosocijalnite
organizacii;
                   U~ili{teto.

       Kako {to multiplite faktori na rizik go zgolemuvaat
rizikot, taka i multiplite protektivni mehanizmi gi
zgolemuvaat {ansite za pozitiven ishod. Tipi~na situacija
za otporno dete e situacija vo koja pozitivnite faktori
se zajaknuvaat me|usebno, zgolemuvaj}i ja mo`nosta za
uspe{no funkcionirawe.. protektivnite faktori vo i von
deteto deluvaat zaedni~ki za da go zadr`at adaptivnoto
funkcionirawe...Dokolku      edna     oblast      predizvikuva
te{kotii, drugite se tuka da ja popravat ili zamenat.(
Radke, 1993).
       Masten go naglasuva zna~eweto na procenka na pove}e
faktori      koi zaedni~ki   deluvaat    i   ja    zgolemuvaat
otpornosta na individuata.Po nea, kombinacija na visoka
inteligencija,    visok   socijalen   status    i   kvalitetno
roditelstvo e vo pozitivna korelacija so kompetencija i
negativna so izlo`enosta na stresot ( Masten, 1988).
       Vo svojata studija na 200 semejstva od Mineapolis,
Garmezy posvetil golemo vlijanie na objasnuvawe na relacii
pome|u glavnite sredinski i individualni varijabli.
Istra`uvaweto                  poka`alo                  deka:
1. Deca so pogolemo IQ,so povisok socijalen status i
pozitivni semejni atruibuti          (stabilnost i kohezija na
semejstvoto) se poka`ale pokompetentni koga se pod stres
i pove}e socijalno anga`irani so vrsnicite.
2. Povisok socijalen status, IQ, pozitivni semejni
atributi      (kvalitet        na     relacija     roditel-dete,
adekvatnosta      na   semejnata     komunikacija,    stepen   na
roditelskata ~uvstvitelnost za potrebite na deteto i
kompetentnosta na roditelot) se protektivni faktori
protiv neadekvaten odgovor na stres.
3. Kvalitetot na socijalnoto anga`irawe na deteto vo
u~ili{te     e vo odnos ne samo so inteligencijata i
socijalniot status          tuku i so socijalnoto razbirawe-
faktor koj se odrazuva na interpesonalnoto razbirawe ,
sposobnost za re{avawe na problemi, na razbirawe na
humor, uspeh vo u~ili{te i produktivnost. Socijalnoto
razbirawe    e    pozitivno     povrzano      so   vrzanosta   za
u~ili{teto, a negativno so agresivnosta.
4.   Potencijalni      modifikatori       na   stresot   koi   ja
zgolemuvaat kompetencijata             se semejna stabilnost,
organizacija i kohezija. Decata so ovie                   semejni
karakteristiki      bile    pointeligentni,    pokompetentni    i
pomalku skloni na agresija vo situacija na visok nivo na
stres.(Garmezy, 1987).
     Otpornosta ( angl. rezilience) mo`e da se odredi kako
rezultat na interakcija pome|u faktori na rizik i
pozitivnite snagi        (faktori na za{tita ili protektivni
faktori) koi pridonesuvaat za ishodot                    koj {to
pretstavuva zdravo prilagoduvawe. (Garmezzy, Masten, 1991).



      Faktori na rizik i faktori na za{tita                        vo
             maloletni~kata delinkvencija


       So     ogled       na  toa   {to    poremetenoto         odnesuvawe
pretstavuva eden od naj~estite problemi vo detstvoto i
mladosta, posebno kaj ma{kite adolescenti, ovoj problem
privlekuva golemo vnimanie kaj istra`uva~ite.
       Poslednite 20 godine postoi napredok vo odnos na
soznanijata za pri~inite na poremeteno i kriminalno
odnesuvawe          blagodarenie     na    razvojni,       prospektivni,
longitudinalni           istra`uvawa (Loeber, 1999; Farrington, 1995; Bender,
Bliesener i Loesel,1996).
       Verojatno         najpotpolno    sogleduvawe       na     fenomenot
maloletni~kata           delinkvencija    dava    razvoen       model     na
objasnuvaweto na ovaa pojava, koj e povrzan so poimot
razvojna kriminologija, koj prv pat se pojavil vo
po~etokot na 90-tite (Loeber i sor. , 1993 po M.
Ajdukovi}, 2001).
     Vo osnova na razvojniot pristap e odnosot pome|u
~initelite na rizik i za{tita, za koi ve}e govorevme,
odnosno vo koja merka ovie ~initeli se isti ili razli~ni
pri pojavata i eskalacijata, namaluvaweto ili prestanokot
na maloletni~kata delinkvencija.
     Faktori na rizik se varijabli vrz osnova na koi mo`e
da se predvidi zgolemena mo`nost za prestapni{tvo vo
naredniot period (Kadin, Kramer, 1997).
     Protektivnite faktori se na sprotivniot kraj na
skalata od rizi~nite faktori. Kako {to rizi~nite faktori
predviduvaat mo`nost za prestapni{tvo, protektivnite
faktori predviduvaat namalena mo`nost za prestapni{tvo.
     Vo   poslednite     nekolku        godini,   istra`uva~ite
identifikuvale brojni rizi~ni i protektivni faktori koi
se vo relacija so maloletni~koto prestapni{tvo. Ovie
faktori   mo`eme  da     gi   podelime     na   nekolku  nivoa:
individualni, semejni, u~ili{te, vrsnici i faktori na
po{irokata sredina.


Individualni faktori

     Prestapni{tvoto, kako i site drugi vidovi na
odnesuvawe se rezultat na interakcija pome|u individuata
i sredinata. Individuite se razlikuvaat me|usobno po po
svojot potencijal za izvr{uvawe na antisocijalni i
kriminalni   dejstvija.   Pove}eto   sovremeni   avtori   go
koristat poimot ,,potencijal,, isto kako i ,,tendencija
,, za razlika od ,,predispozicija ,, koja mo`e da uka`uva
na biolo{ki determinizam.
     Va`na pretpostavka je deka individualnite razliki
vo kriminalniot potencijal se relativno stabilni. Imeno,
golem broj na istra`uvawata poka`ale kontinuitet i
relativna stabilnost vo prestapni{tvoto niz vremeto.
     ,,Kriminalniot potencijal mo`e da se razlo`i na
mnogu razli~ni dimenzii. Taka, terminite antisocijalen,
agresiven ili neprijatelski, su{tinski se odnesuva na
lu|e koi se so visok kriminalen potencijal. Konstruktite
kako {to se nemawe na vina, slaba sovest, niska
samokontrola,    visoka    impulsivnost,    nedostatok    na
emocionalna    toplina,   niska    empatija,   bestra{nost,
egocentrizam (naso~enost kon sebe), namalena      sposobnost
za odlo`uvawe na zadovolstvoto i namalena sposobnost za
manipulirawe so apstraktnite koncepti izgleda deka se
pri~initeli na visok kriminalen potencijal,,.1
1
 Farrington,p.D.&Welsh.C.B: Saving children from life of krime, Oxford, University press, 2007, str.
38.
     Me|u najva`nite individualni faktori vrz osnova na
koi mo`e da se predvidi prestapni~koto odnesuvawe se :
niska    inteligencija  i    obrazovanie,     li~nosta,
temperamentot, empatija i impulsivnost.


      Niska inteligencija i        obrazovanie

       Niskata        inteligencija         e   va`en    prediktor      na
prestapni{tvoto. So ogled na toa {to inteligencijata mo`e
da se meri vo ranoto detstvo, prospektivnite studii
poka`uvaat deka deka inteligencija izmerena na vozrast od
3 godini e zna~aen prediktor na prestapni{tvoto na
vozrast od 30 godini. Na ~estite prestapnici ( so ~etiri
ili pove}e prestapi) na vozrast od 3 god prose~nata
inteligencija im bila 88 IQ vo odnos na neprestapnicite
~ia prose~na inteligencija bila 101 IQ (Stattin, Klackenberg-
Larsson, 1993, po Farrington, Welsh, 2007).
       I     drugite        prospektivni       studii    {irum     svetot
poka`uvaat        deka      niskata       inteligencija    izmerena     vo
detstvoto e prediktor na maloletni~kata delinkvencija i
bulingot       vo     period      na    adolescencijata     kako    i   na
zatvorskite kazni zaradi nasilnoto odnesuvawe vo vozrasno
doba. Najdeno e deka vrskata pome|u niskata inteligencija
i nasilstvoto e najcvrsta kaj mom~iwata od poniskata
klasa.
       Niska neverbalna inteligencija e vo korelacija so
niska verbalna inteligencija i u~ili{niot uspeh, a seto
ova zaedno so maloletni~ko prestapni{tvo. Isto taka,
maloletnite prestapnici go napu{taat u~ili{teto najbrzo
{to mo`at , napr. na vorast od 15 godini.
       Delinkventite naj~esto imaat podobri rezultati na
neverbalniot         otkolku       verbalniot     del   od   testot     na
inteligencija, zaradi {to im e polesno da se zanimavaat
so konkretni objekti otkolku so apstraktnite koncepti.
       Vo       osnova        na      povrzanosta     pome|u      niskata
inteligencija i delinkvencija le`i ograni~ena sposobnost
na delinkventite za apstraktno mislewe (niska verbalna
inteligencija) , koja se odrazuva vrz nivnata sposobnost
da gi sogledaat posledicite od svoeto odnesuvawe kako i
da gi pretpostavat ~uvstvata na `rtvata (niska empatija).
Niskata verbalna inteligencija e povrzana i so namalena
sposobnost za             koristewe na ve{tini na re{avawe na
problemi, kako i so nedovolno razbirawe na tu|ite nameri,
emocii i interpersonalnite relacii.
       Niskata inteligencija mo`e da bide element na
kognitiven         i       neurofiziolo{ki       deficit.      Vo     edna
novozelandska             prospektivna studija e najdeno deka
delinkvencijata e povrzana so inegrativen deficit na
verbalno, vizuo-motorno i nivo na pamtewe nezavisno od
socijalna klasa i funkcionalnosta na semejstvoto.
         Neurofiziolo{kite istra`uvawa na mozokot bi mo`ele
da dovedat do napredok vo soznanijata za povrzanosta
pome|u funkcijata na mozokot i prestapni{tvoto.
         Taka napr.,         vo frontalniot del od mozo~nata kora
se locirani funkcii kako {to e vnimanie i koncentracija,
apstraktnoto rezonirawe i planirawe, samokontrola na
odnesuvaweto i inhibicija na impulsivnoto odnesuvawe.
         ,,Vo Montrelskata studuja Seguin poka`al deka merkata
na      ovie     funkcii        koja      se     bazira      na kognitivno-
neuropsiholo{ki test na vozrast na 14 god. se poka`al
kako       najsilen       neuropsiholo{ki           diskriminator    pome|u
                                                  2
nasilnite i nenasilnite mom~iwa,,.
         Kako {to       niskata intligencija e rizi~en faktor za
prestapni{tvo, taka visokata inteligencija mo`e da bide
protektiven faktor. Ova e testirano na uzorakot od 7500
ma`i regruti vo Stokholm , pri {to osven inteligencijata
bile zemeni i drugi faktori na rizik kako {to se:
akademskoto postignuvawe, begawe od doma, zloupotreba na
alkohol i droga, niski primawa, ednoroditelsko semejstvo,
alkoholizam na tatkoto i psiholo{ki problemi. Statin i
negovite kolegi na{le deka pome|u site ovie faktori,
visokata         inteligencija            i      emocionalnata     kontrola
predviduvaat niska prevalencija na prestapni{tvoto.(
Stattin, Romelsjo, Stenbaka, 1997, po Farrington, Welsh, 2007).


Li~nost

     Antisocijalno odnesuvawe e ne{to {to e konzistentno
kaj    edna    individua.    Psiholozite     smetaat   deka
konzistentnosta na odnesuvaweto zavisi od prisustvoto na
tendenciite koi pretstavuvaat osnova da se odnesuvame na
odreden na~in vo odredeni situacii. Takvite tendencii
kako {to se impulsivnosta, tragawe po zadovolstvo,
umerenost i sl.        se narekuvaat crti na li~nosta.
Po{irokite dimenzii na li~nosta kako {to se ekstravernost
i introvertnost, se sostojat od pove}e crti na li~nosta.
     Do 1990 god. najpoznatoto istra`uvawe za povrzanosta
na tipot na li~nosta i kriminalnoto odnesuvawe e
istra`uvaweto na britanskiot psiholog Ajzenk. Toj        na
prestapni{tvoto gleda kako na prirodno, pa duri i
racionalno,   bidej}i    lu|eto    se   hedonisti,   baraat
zadovolstvo i izbegnuvaat bolka. Za da objasni zo{to site
lu|e    ne   se    kriminalci,    Ajzenk    sugerira   deka
hedonisti~kite tendencii da se izvr{i prestap, se
sprotrivni na sovesta za koja smeta deka pretstavuva
odgovor na strav koj se javuva za vreme na detstvoto, a
kako posledica na procesot na uslovuvawe. Po Ajzenkovata

2
 Farrington,p.D.&Welsh.C.B: Saving children from life of krime, Oxford, University press, 2007, str.
42
teorija, lu|e koi vr{at kriminal se onie koi ne ja
razvile sovesta,           kako rezultat na slaboto uslovuvawe.
      Bidej}i         ekstravertnite     li~nosti     imaat    slaba
ekscitacija, a jaka kortikalna inhibicija uslovuvawe
(socijalizirawe)            i  vnesuvawe     (internalizacija)    na
op{testvenite         normi    e   mala.   Za    razlika   od   niv,
introvertnite li~nosti imaat jaka ekscitacija, a slaba
kortikalna inhibicija taka {to pove}e se skloni na
uslovuvawe (socijalizacija).
      Osven ovie dve dimanzii na li~nosta, Ajzenkoviot
test ima u{te dve: neuroticizam (N) i psihoticizam (P).
      Lu|e koi imaat visok ajtem na N dimenzija, isto taka
se    uslovuvaat          te{ko,   bidej}i    nivnata    anksioznost
interferira so uslovuvaweto. Ajzenk predviduva deka lu|e
so visok psihoticizam (P dimenzija) imaat tendencija da
bidat prestapnici, bidej}i ovaa dimenzija na li~nosta
vklu~uva        emocionalna       ladnotija,      niska    empatija,
neprijatelstvo, nehumanost).
      Od 1990 god., naj{iroko prifaten koncept na li~nost
stanuva pet-faktorijalen model, ili NEO-PI-R ,razvien od
strana na McCrae i Paul Costa (1997, 2003). Ovoj model
sugerira pet klu~ni dimenzii na li~nosta: nevroticizam ,
ekstraverzija, otvorenost, slo`uvawe i sovesnost.
      Faktorot         otvorenost    uka`uva    na   kreativnost   i
originalnost, otvorenost za novi idei, slo`uvawe se
odnesuva na empatija, osetlivost za drugite, a sovesnost
na razviena sovest, potreba od red isl.
      Bidej}i ovoj instrument na li~nosta e relativno nov,
malku e koristen za istra`uvawe na kriminalitetot. Sepak,
najdeno e deka psihopatijata e vo negativna korelacija so
slo`uvawe i sovesnost, odnosno so empatija i razviena
sovest. (Hart, Hare, 1994, po Farrington, Welsh, 2007). Do sli~ni
rezzultati do{la i Heaven vo Avstraliskata studija .
(Heaven, 1996, po Farringt).


     Temperament


      Temperamentot e biolo{ki odreden , taka {to vo
ranoto detstvo temperamentot e identi~en so li~nost.
Istra`uvaweto na detskiot temperament vo Wujor{kata
longitudinalna studija , kade temperamentot e podelen vo
tri kategorii: lesen, te`ok i usporen do topol poka`uva
deka decata koi od roditelite se staveni vo kategorija
,,te`ok temperament,, na vozrast od 3-4 god, }e imaat
slaba adaptacija na vozrast od 17-24 godini (Chess, Thomas,
1984,po Farrington, Welsh, 2007).
      Te`ok       temperament     se definira kako ~esto i
intenzivno poka`uvawe na negativni emocii u{te od najrana
vozrast. I drugi istra`uvawa poka`uvaat deka decata koi
se oceneti so te`ok temperament , na 6 meseci, poka`uvaat
problemi vo odnesuvawe na vozrast od 3-6 godini, i imaat
tendencija da bidat agresivni na 6-7 godini. Isto taka,
decata koi od majkite se oceneti so te`ok temperament, od
u~itelite pokasno se oceneti kako deca so antisocijalno
povedrnie.
     ,,Caspi (2000), psiholog od Londonskiot Univerzitet,
smeta deka najva`nata dimenzija na detskiot temperament
koj e nadvor od kontrola (nemirnost, impulsivnost, slabo
vnimanie) e ona {to pretstavuva prediktor za agresija i
prestapni{tvo na vozrast od 18-21 dodina.,, 3



        Empatija

     Postoi ra{ireno veruvawe deka niskata empatija e
zna~ajna   crta   na      li~nosta        koja          e    povrzana    so
prestapni{tvoto, a se zasnova na pretpostavka deka lu|eto
koi mo`at da se so`iveat so ~uvstvata na drugite se
pomalku podgotveni da gi povredat drugite.
     Razlikuvame      kognitivna          empatija        (razbirawe      i
procenuvawe na ~uvstvata na drugite) i emocionalna
empatija (aktuelno do`ivuvawe na ~uvstvata na drugite).
Meta analiza na 35 studii na sporeduvawe na onie koi
vr{at krivi~ni dela so nivnite rezultati na pra{alnici za
empatija poka`ala deka niskata kognitivna empatija e
cvrsto   povrzana     so     prestapni{tvoto,            dodeka     niskata
afektivna empatija e slabo povrzaana so vr{eweto na
krivi~ni dela (Jollife, Farrington, 2004, po Farrington, Welsh, 2007).


              Impulsivnost

Impulsivnosta e najva`nata dimenzija na li~nosta vrz
osnova na      koja mo`e da se predvidi delinkventnoto
odnesuvawe.    Postoi    golem   broj   na   osobini   koi   se
odnesuvaat    na    slabata    sposobnost   na   kontrola    na
odnesuvawe. Tuka spa|aat: impulsivnost, hiperaktivnost,
nemir, namalena sposobnost za rasuduvawe za posledicite
na    deloto,     namalena      sposobnost    za     planirawe,
ograni~enost, niska samokontrola, barawe na vozbuda,
rizi~no odnesuvawe, slaba sposobnost za odlo`uvawe za
zadovolstvoto.
     Mnogu studii poka`uvaat deka hiperaktivnosta vo
detstvoto   e    povrzana    so   delinkventnoto   odnesuvewe.
,,Taka, istra`uvaweto na psiholozite Brennan i Mendick&Mendick

3
 Farrington,p.D.&Welsh.C.B: Saving children from life of krime, Oxford, University press, 2007, str.
47.)
otkriva deka hiperaktivnost (nemir i slaba koncentacija)
na vozrast od 11-13 god zna~ajno predviduva zatvorska
kazna zaradi nasilstvo na vozrast do 22 godini posebno
kaj mom~iwata,,. 4.
     Pove}eto    teorii   se   obiduvale    da    ja   najdat
povrzanosta pome|u impulsivnosta i kriminalitetot. Edna
od najpopularnite sugerira deka impulsivnosta se javuva
kako rezultat na deficit na funkciite na mozokot,
locirani vo frontalnata regija (Moffitt, 1990). Li~nosti so
takov neuropsiholo{ki deficit }e imaat tendencija da
vr{at krivi~ni dela zaradi slabata kontrola na svoeto
odnesuvawe, slabata sposobnost za razbiraweto na mo`nite
posledici na svoeto odnesuvawe i zaradi        nemo`nosta za
odlo`uvawe na zadovoluvawe na potrebite.
     Impulsivnosta e povrzana so nesposobnost da se
predvidat   posledicite,   {to   pak,   e   povrzano   i   so
inteligencijata, za {to ve}e zboruvavvme.
     Nekoi avtori kako klu~na , ja istaknuvaat ,,niskata
samokontrola,, koja se odnesuva na stepenot do koj
individuata mo`e da se kontrolira vo momentot. Lu|e so
niskata samokontrola se impulsivni, vleguvaat vo rizi~ni
situacii,    imaat   niski       kognitivni    i    akademski
sposobnosti, naso~eni se kon sebe, imaat niska empatija
i sposobnost za predviduvawe.


        Socijalno-kognitivni ve{tini


     Pove}eto     istra`uva~i    se    soglasuvaat         deka
prestapnicite imaat slaba sposobnost za re{avawe na
problemi vo interpersonalni situacii. Ova e povrzano so
nivnata niska empatija, odnosno so nemo`nosta da se
razberat drugite i da se predvidi kako nivnoto odnesuvawe
}e vlijae vrz drugite lu|e.
     Prestapnicite se skloni da imaat nadvore{en lokus na
kontrola: tie smetaat deka ona {to im se slu~uva zavisi
od sudbinata, od {ansite ili sre}ata , a pomalku od
nivnata aktivnost. Zaradi toa, tie za svoite neuspesi gi
okrivuvaat drugite namesto da prevzemat odgovornost za
svoeto odnesuvawe.
     Vakov deficit vo socijalno-kognitivnite ve{tini kaj
prestapnicite   se   povrzani  so   konkretnoto,       nasproti
apstraknoto mislewe i nivnata namalena spobnost za
manipulirawe so apstraktnite koncepti (Ross, Ross, 1995).




4
 Farrington,p.D.&Welsh.C.B: Saving children from life of krime, Oxford, University press, 2007, str.
49
     Od site individualni faktori najva`nite faktori na
rizik za prestapni{tvoto se: niskata inteligencija,
niskata empatija i impulsivnost.



     Semejstvoto   kako   faktor   na   rizik   i   protektiven
faktor


     Semejnite faktori koi se klu~ni za antisocijalno
odnesuvawe na   maloletnite prestapnici se: zanemaruvawe
/zlostavuvawe na deca; nisko nivo na vklu~enosta na
roditelite; visoko nivo na konflikt, neprijatelstvo i
agresija vo semejstvoto; kriminalitetot na roditelite;
semen konflikt; neadekvatno nadgleduvawe na roditelite;
ran gubitok na roditelite i emocionalno li{uvawe.
     Od semejnite faktori na rizik najgolemo prediktivno
zna~ewe za maloletni~ka delinkvencija imaat semejnoto
nasilstvo, slabo nadgleduvawe na roditelite i roditeli so
antisocijalno povedenie. Vo nekolku studii, ovie tri
faktori se postojano povrzani so idno antisocijalno
odnesuvawe na maloletnicite ( Hawkins, 2000) .
     Zna~aen broj na istra`uvawata bile posveteni na
agresivnoto odnesuvawe na mladite. Po Pattersen,( 1982) ,
agresivnite deca gi imitiraat agresivnite roditeli , a
agresivnite roditeli na agresivnoto odnesuvawe na decata
odgovaraat so vnimanie i odobruvawe.
     Patterson sugerira deka agresijata pome|u adolescentite
e   rezultat      na         slabo roditelsko  nadgleduvawe,
nekonzistentno odnesuvawe kon decata kako i silno fizi~ko
kaznuvawe (Patterson, 1982).
     Drugite   avtori    kako   Huzinga i    sorabotnicite
naglasuvaat    deka     delinkventnoto    odnesuvawe     e
multideterminira~ki fenomen. Vsu{nost, toa e rezultat na
interakcijata pome|u razli~ni faktori na rizik.
     Kriminalitetot vo semejstvoto e zna~aen faktor na
rizik. Da se ima majka, tatko, brat, sestra koi vr{at
krivi~ni dela, pretstavuva faktor vrz koj mo`e da se
predviduva i kriminalitetot na decata, osobeno ma{kite.
Pri toa,~lenot na semejstvoto koj najmnogu vlijae vrz
kriminalitetot na decata e tatkoto. Najdeno e deka 63% od
mom~iwata koi imaat tatko koj vr{i krivi~ni deka i samite
vleguvaat vo kriminal.

     Zo{to kriminalitetot se prenesuva transgeneraciski?
         Prvo, postoi kontinuirano izlo`uvawe na faktori na
rizik.
         Na pr., siroma{tijata, konflikti vo semejstvoto,
ednoroditelsko semejstvo, maloletni roditeli, siroma{no
sosedstvoto. Roditelite koi koristat fizi~ka kazna pravat
da i nivnite deca go ~inat istoto koga }e stanat
roditeli. Edna od najva`nite zaklu~oci na Kembrixskata
studija e deka konstelacijata na semejnata situacija kako
{to e siroma{tija, mnogu~leno semejstvo, roditelska
disharmonija, zanemaruvawe na deca, kriminalitet na
roditelite, vodat kon konstelacija na antisocijalni
pojavi koga decata }e porasnat, pri {to kriminalitetot e
samo eden element (West, Farington, 1977).
         Ma`i i `eni skloni kon kriminalnoto odnesuvawe imaat
tendencija da se biraat edni so drugi za bra~ni partneri,
a decata na dvaica kriminalni roditeli imaat golemi {ansi
da stanat kriminalci.
         Postoi       i     vzaemno      vlijanie     na     ~lenovite      na
semejstvoto eden na drug. Taka, pomalite bra}a/sestri se
skloni da gi imitiraat postarite bra}a /sestri vo odnos
na      kriminalnoto         povedenie.       Vo   Kembrixskata        studija
najdeno e deka 20% od maloletnicite koi imaat brat na
bliska vozrast so kriminalno odnesuvawe i samite vr{at
krivi~ni dela            zaedno so bratot (West, Farrington, 1977).
         Pove}e~leno semejstvo               (golem broj na decata vo
semejstvoto) e relativno silen prediktor na delinkvencija
( Ellis,1988;Fisher, 1984).
         Pogolemiot broj na decata e povrzan so namaleno
vnimanie koe roditelite mo`at da im posvetat na decata,
kako i so siroma{tija i lo{i uslovi na `iveewe.
         Metodite na odgleduvawe na decata vlijaat vrz
delinkventno           odnesuvawe.       Tuka     spa|aat:      roditelskoto
nadgleduvawe, disciplinirawe na decata kako i vklu~enosta
na roditelite vo aktivnostite na decata.
         Roditelskoto nadgleduvawe se odnesuva na stepenot na
nadgleduvawe na aktivnostite na deteto. Taka, slaboto
nadgleduvawe           e     povrzano      e    najsilen     prediktor      na
delinkvencijata            (Farrington, Loeber,1999;Smit, Stern,1997).   Mnogu
studii poka`uvaat deka roditelite koi ne znaat kade im se
decata koga se nadvor od domot kako i roditelite koi gi
pu{taaat svoite deca na ulica bez pratwa od mala vorast
~esto imaat deca delinkventi.
         Roditelskoto disciplinirawe se odnesuva na toa kako
roditelite           reagiraat        na     odnesuvaweto      na      decata.
Istra`uvawata           poka`ale       deka     kaznuvaweto      na     decata
(osobeno fizi~ko) e prediktor za delinkvencija.
         Nekonzistentna disciplina e isto taka prediktor za
delinkvencija.              Toa zna~i deka roditelite na lo{o
odnesuvawe          nekoga{       se    indiferentni,      dodeka       istoto
povedenie drug pat ostro go kaznuvaat. Nekonzistentnosta
se odnesuva i na razli~en odnos na dvaica roditeli kon
disciplinirawe: edniot roditel e poustliv, drug roditel e
sklon kon kaznuvawe. Emocionalno ladni, otfrluva~ki
roditeli ~esto imaat deca delinkventi. Roditelskata
toplina deluva kako protektiven faktor.
     Nedovolnata    vklu~enost    vo     detskite     aktivnosti,
siroma{na komunikacija pome|u roditelite i decata kako i
nizok stepen na semejnata kohezija pretstavuvaat faktori
na rizik.
     Decata    koi    se     fizi~ki     zloupotrebuvani      ili
zanemaruvani od strana na roditelite imaat tendencija da
stanat prestapnici vo podocne`niot `ivot. Vo poznatata
prospektivna studija sprovedena od strana na Cathy Widom
(1989)   opfateni se     900 deca koi bile zlostaveni ili
zanemareni do 11.ta godina i sporedeni so kontrolnata
grupa izedna~ena po vozrast, pol, obrazovanie i mesto na
`iveewe. Sledeweto za vreme na period od 20 godini,
poka`alo deka decata koi bile zlostaveni i zanemareni
mnogu po~esto bile osuduvani kako delinkventi ili
vozrasni vo sporedba so kontrolnata grupa, i po~esto bile
osuduvani zaradi nasilstvoto (Maxfield, Widom, 1996).
     Sli~ni rezultati se dobieni i vo drugite studii.
Taka, najdeno e deka okolu polovina od zloupotrebeni ili
zanemareni deca izvr{ile seriozen kriminal, stanale
alkoholi~ari ili mentalno bolni, ili po~inale na vozrast
pod 35 godini (McCord, 1983).
     Nekolku   teorii     ja   objasnuvaat       vrskata   pome|u
zloupotrebata/zanemaruvawe na decata i kriminalitetot.
Teorijata na socijalno u~ewe sugerira deka decata u~at da
go prifa}aat odnesuvaweto na vozrasnite (roditelite)
preku imitacija i modelirawe.
     Teorijata    na    vrzuvawe     (attachment)    trgnuva   od
pretpostavka deka decata ne postignuvaat emocionalna
vrzanost za roditelite koi gi zloupoterbuvaat             i imaat
niska samokontrola.
     Teorijata     na    frustracija       pretpostavuva     deka
negativnoto tretirawe od drugite rezultira so negativnite
emocii i frustracija, {to sozdava `elba za osveta i ja
zgolemuva agresivnosta.
     Jon Bolbi   (1951)    ja   populariziral       tezata   deka
,,rastureni semejstva,, se pri~ina za delinkvencija.Toj
smetal deka ona {to e najva`no za deteto e iskustvo na
qubov, toplina i kontinuiran odnos so maj~inskata figura.
     Dokolku deteto podolgo vreme za prvite pet godini na
`ivotot e bez maj~inska gri`a toa bi mo`elo da ima
ireverzibilni negativni efekti, vklu~uvaj}i ,,laden,,
afekt i delinkvencija.
     Najgolem broj na studii se fokusirani na gubitok na
tatkoto, bidej}i toa po~esto se slu~uva otkolku gubitok
na majka.
      Kolvin i sorabotnicite (1988)     otkrile deka ma{kite
deca koi do`iveale razvod na roditelite vo prvite pet
godini na `ivotot se vo dvoen rizik za vr{ewe krivi~ni
dela do vozrast od 32 godini (53% nasproti 23%).
      Joan McCord (1982) na{la     deka   prevalencijata   na
prestapni{tvo e pogolema kaj mom~iwata od razvedeni
roditeli koi nemaat topla majka (62%) i kaj onie od
potpolni semejstva, no so konfliktot pome|u roditelite
(52%). Prevalencijata e niska kaj mom~iwata od potpolni
semejstva bez konflikt (26%) i kaj onie na razvedeni
roditeli , no so topla majka (22%).Ova poka`uva deka
razvodot sam po sebe ne e faktor na kriminalitet. Ona {to
najverojatno ja predizvikuva deklinkvencijata vsu{nost e
roditelskiot konflikt. Isto taka, neguva~ka i topla majka
mo`e da bide protektiven faktor vo situacija na gubitok
na tatko.
      Roditelskiot konflikt i nasilstvoto me|u roditelite
e prediktor za antisocijalno povedenie kaj decata (Buehler,
1997). Onie koi bile svedoci na nasilstvoto pome|u
roditelite, se pove}e skolni da vr{at krivi~ni       dela na
nasilstvo i protiv imotot.
      Te{ko e da se odredi koj od semejnite faktori e
klu~en za pojavata na delinkvencijata, ne samo zaradi
interakcijata pome|u niv, tuku i zaradi interakcijata so
drugi rizi~ni      faktori kako {to se   niski primawa, lo{i
uslovi na `iveewe, impulsivnost, niska inteligencija,
nisko obrazovanie.
      Sepak,    se    smeta  deka   najsilen   prediktor   se
kriminalni i antisocijalni roditeli, potoa mnogu~leno
semejstvo, slabo roditelsko nadgleduvawe , riditelskiot
konflikt.     Zloupotrebata   na   deca   e  relativno   slab
prediktor.


     Koi se protektivni semejni faktori?


     Pred se, se naglasuva otsustvo na seriozni semejni
voznemiruvawa.   Skora{nite      istra`uvawa    poka`ale   deka
unapreduvawe na topli semejni odnosi, neagresivni semejni
modeli,   vospostavuvawe     na      cvrstata     vrska  pome|u
roditelite i decata,               zgolemuvawe na roditelsko
nadgleduvawe i vospostavuvawe na jasni i postojani normi
na odnesuvawe mo`at da pomognat vo preveniraweto na
maloletni~kata delinkvencija (Melton, 1997). Eden            od
najsilnite protektivni faktori e bliskata relacija so
barem eden podr`uva~ki vozrasen. Isto taka, istra`uvawata
poka`uvaat deka bezuslovnata qubov e najva`niot faktor
koj pridonesuva za otpornosta na deteto nasproti multipli
faktori na rizik (Werner, 2000).
     Ovoj protektiven faktor e generalno efektiven, bez
ogled na toa dali se raboti za roditel, u~itel, ili duri
i volonter.
     Vlijanieto na vrsnicite


     Za vreme na adolescencijata, vrsnicite ~esto imaat
pogolemo vlijanie od semejstvoto.
     Kako vrsnicite vlijaat vrz prestapni{tvoto? Dali
pripadni{tvoto na delinkvtentnata grupa e pri~ina za
prestapni{tvo    ili    ednostavno         odi       naporedo    so
delinkvencijata?
     Zabele`ano se deka adolescentite do 17 godini vr{at
prestapi vo grupi, dodeka onie nad 17 godini po~esto
sami. Mom~iwata imaat tendencija da vr{at krivi~ni dela
so drugi mom~iwa na ista vozrast i od sosedstvoto.
     Dali vrsnicite go potiknuvaat vr{eweto na krivi~nite
dela, ili, vo ovoj period, site aktivnosti se slu~uvaat
vo grupa i nadvor od domot
( {to e karakteristi~no i za delinkventite i za
nedelinkventite).
     Edna od mo`nostite e deka mladite prestapnici se
grupiraat zaradi sli~nosta, no i zaradi i stigmatizirawe
i izolacija od strana na instituciite.
     Dru`eweto   so   drugari-delinkventi          do   14   godini
pretstavuva va`en prediktor na kriminalitetot vo periodot
na mlado vozrasno doba (Farrington, 1986). Prodol`enoto dru`ewe
so drugari delinkventi mo`e da bide kqu~en faktor vo
odreduvawe dali maloletniot prestapnik }e prodol`i da
vr{i   krivi~ni   dela   i    kako      mlad     vozrasen.    Nekoi
istra`uva~i velat deka adolescentite so delinkventni
drugari imaat 10 pati pove}e {ansi da bidat vovle~eni vo
seriozno delinkventno povedenie otkolku nivnite vrsnici
koi ne se dru`at so delinkventni vrsnici (Bilchik, 1999).
     Istra`uvawata    poka`ale       deka      adolescentite     so
negativni odnosi so vrsnicite se pove}e skloni kon
delinkventno i antisocijalno povedenie (Hawkins, 2000). Isto
taka, adolescentite koi se socijalno izolirani ili
otfrleni i koi ne se vklu~eni vo tradicionalni socijalni
aktivnosti se vo zgolemen rizik da se odnesuvaat nasilno.
     Agresivnite deca imaat tendencija da bidat otfrleni
od svoite vrsnici. Vo edna skora{na studija najdeno e
deka otfrlenosta od vrsnicite na vozrast od 9-10 godini
zna~ajno go predviduva antisocijalnoto povedenie na
vozrast od 23-24 godini (Nelson, Dishion, 2004).
     Agresivnosta i otfrlrnosta od vrsnicite e prediktor
za vr{ewe na krivi~ni dela i izdr`uvawe na zatvorska
kazna vo vozrasno doba (Coie, Miller-Johnson, 2001).
     Od druga strana vrsnicite mo`at da bidat zna~aen
protektiven faktor. Imeno, vo interakcijata so vrsnicite
decata u~at da delat, da pomagaat, da bidat vo empatija
so drugite, {to se mnogu va`ni kompetencii za niven
kognitiven i socijalen razvoj. Isto taka, vo dru{tvoto na
vrsnici se u~i         kontrola na    impulsite,  komunikaciski
ve{tini, kreativno i kriti~ko mislewe.
       Avtorite naveduvaat deka nedostig na ovie ve{tini se
mo}en i doka`an ran prediktor na                 delinkvencija,
zloupotreba na supstanci i psihi~ki te{kotii.
       Pozitivnite relacii so vrsnicite se povrzani so
pozitiven stav kon u~ili{teto, posetuvawe na u~ili{te i
podobar uspeh (Ladd, 1990;Bukowski, Hoza, 1989).
       Vrsnicite pridonesuvaat za razvojot na moralnosta,
bidej}i decata imaat mo`nost da se sretnat so pravilata
na op{testvoto, no ne diktirani od avtoriteti, tuku kako
produkt koj proizleguva od grupnoto soglasuvawe (Demon,
Phelps, 1989).
       Nakratko, odnosite so vrsnicite imaat mo}no vlijanie
na razvojot na detskiot identitet i avtonomija. (Ladd,
1990;Bukowski, Hoza, 1989).


Faktori na sredinata (sosedstvoto i u~ili{teto)

      Pojavata na kriminalitetot e povrzana i so mesto na
`iveewe.      Pove}e   studii   poka`ale   deka  vo  Amerika
maloletni~kata delinkvencija e najgolema vo onie delovi
na gradot koi se karakteriziraat so dezorganizacija na
sosedstvoto i po~esto menuvawe na mestoto na `iveewe.
Golem del na kriminalitetot poteknuva od najdepriviarnite
urbani naselbi.
      Najva`nite     prediktori   na   sredinata  se  pove}e
koncentrirani nepovolni faktori kako {to se: siroma{tija,
ednoroditelsko semejstvo, koncentracija na imigranti,
~esto menuvawe na mestoto na `iveewe, , nizok nivo na
socijalna kontrola i socijalna kohezija. Od druga strana,
,,kolektivna efikasnost,, na sosedstvoto, mo`e da deluva
kako protektiven faktor protiv kriminalitetot.
      Prisustvoto na kriminalitetot e povrzana i so
u~ili{te, osobeno sredno. Poedini u~ili{ta imaat poviska
incidencija na kriminalitetot i nasilstvoto me|u decata .
Toa se obi~no u~ili{ta kade {to doverbata pome|u
u~enicite i nastavnicite e niska, izostanocite se po~esti
i postojat nejasni i nekonzistentni pravila. Isto taka,
u~ili{tata vo koi ima pove}e delinkvencija se povrzani i
so poniska socijalna klasa na semejstavata od koi
poteknuvaat u~enicite.
      Rutter vo svoeto istra`uvawe zaklu~il deka u~ili{nite
faktori koi se povrzani so delinkvencijata se ~esto
kaznuvawe i retko pofaluvawe od nastavnicite vo klasot.
Rutter (1983) smeta deka dobro upravuvawe so klasot,
vnimatelno koristewe na nagrada i kazna i u~estvoto na
sredno{kolcite se va`ni faktori za uspe{no u~ili{te.

				
DOCUMENT INFO
Shared By:
Categories:
Stats:
views:168
posted:6/2/2011
language:Serbian
pages:17