Docstoc

Nasi_koraki_138

Document Sample
Nasi_koraki_138 Powered By Docstoc
					                                                                    138
Poštnina plačana pri pošti 8275 Škocjan

                                                            Številka           Letnik 16
                                                                  Mali srpan - julij 2010




                                            Naši koraki
                                                   Glasilo Občine Škocjan




                                          Knobleharjevo 2010 -
                                          110 let PGD Škocjan
Knobleharjevo 2010




2   Naši koraki   številka 138 - julij 2010
                                                                            Županov govor na slavnostni seji
V dvorani Metelkovega doma potekajoča slavnostna seja pomeni skupaj s Knobleharjevo akademijo, ki je
letos v župnijski cerkvi potekala na predvečer obletnice Knobleharjevega rojstnega dne, vrhunec občinskega
praznika Občine Škocjan. Ob tej priložnosti se ob občinskih svetnikih zberejo tudi številni gostje, častni
občani Občine Škocjan in tudi vsakoletni prejemniki občinskih priznanj in nagrade ter prejemniki naziva
častni občan. Letos smo se z minuto molka poklonili tudi spominu dveh umrlih častnih občanov, in sicer
lani preminulemu g. Jožefu Zrimu in pred kratkim umrlemu g. Alojzu Jeraku. Slavnostni govornik je
bil letošnji prejemnik priznanja Občine Škocjan dr. Marko Frelih. V slavnostnem govoru je opisal svoje
»srečanje« s Knobleharjem in posvetitev svojega dela temu možu. Povedal je, da je bila pred kratkim v
Italiji odprta razstava zgodnjih in kasnejših upodobitev Afrike, ki nikakor ni mogla miniti brez Kno-
bleharja, zato je dr. Frelih ob tej priložnosti Občini Škocjan poklonil monografijo s te razstave, hkrati pa
tudi že napovedal, da bo njegovo delo vsaj do leta 2019, ko bo minilo 200 let od Knobleharjevega rojstva,
posvečeno predvsem Knobleharju in zato to desetletje že imenuje kar »Knobleharjevo desetletje«. Tudi
nas spodbuja, da do takrat namenimo v svojem kraju ustrezen muzejski prostor njemu v čast, kar je nedvo-
mno častna, zahtevna, a tudi lepa naloga za vse nas. Župan je izkoristil priložnost in v nagovoru naredil
povzetek vsega, kar je bilo skupaj z Občinsko upravo in aktualnimi svetniki v iztekajočem se mandatu
postorjenega na območju občine Škocjan. Njegov govor v celoti objavljamo.

»Spoštovani g. Marko Frelih, spoštovane ob-             in ravno v teh dneh smo zaključili še dela za          magistralnih vodovodov in ponekod tudi
čanke in občani, svetnice in svetniki, častni           nekaj zelo dislociranih gospodinjstev, tako            kanalizacije se zdaj vnašajo v projekte ho-
občani Občine Škocjan, spoštovane nagra-                da je vodooskrba tudi za njih urejena. Lo-             dnikov za pešce na regionalni cesti do Za-
jenke in nagrajenci ter dobitniki priznanj              kalna cesta Škocjan–Goriška vas–Zagrad–                vinka, od Grmovelj skozi Dobruško vas in
Občine Škocjan, kolegica županja in kolegi              Klenovik–Velike Poljane–Zbure je tudi                  od GTC-ja do mostu v Dobravi in tudi po
župani, predstavniki države – UE Novo me-               izrednega pomena in tudi izredno velika in-            LC proti Čučji Mlaki.
sto, policije ter ostalih inštitucij, gospodar-         vesticija (2,5 milijona €), ki je trajala nekaj        Zaradi kakovostno izdelanega projekta CČN
stva ter medijev, dame in gospodje!                     let. S preplastitvijo z zaključnim slojem od           (Centralne čistilne naprave) v GTC Škocjan
Lepo vas pozdravljam na slavnostni seji Ob-             Klenovika do Sv. Tomaža in čudovitim ron-              in ker smo tudi lastniki več kot 10 ha ze-
čine Škocjan v sklopu praznovanja KNO-                  dojem ob Dolskem potoku pri Zloganju pa                mljišč v GTC-ju, smo pridobili tudi JZP
BLEHARJEVO 2010, ki ga že 16. leto pra-                 je ta investicija lepo uspela.                         (javno zasebnega partnerja) za investicijo
znujemo ob spominu in v čast dr. Ignacija               Včasih ugotovim, da zelo hitro pozabimo                CČN. Ta je še kako pomembna za ustrezno
Knobleharja, našega izjemnega rojaka, roje-             določene dosežke, za katere smo si skupaj              prodajo zemljišč in prave investicije v GTC-
nega 06. 07. 1819 v Škocjanu.                           zelo prizadevali kar nekaj let, če ne desetletje.      ju. Žal odloka, ki daje JZP ustrezne podlage,
V času od zadnje slavnostne seje do zdaj                Eden takih dosežkov je izgradnja vzporedne             večina svetnikov zaenkrat ni potrdila in je
smo z žalostjo v srcu sprejeli vesti, da sta            oskrbovalne ceste ob avtocesti, ki z dolžino 4         zato malo zavrla investicijo.
dokončala svoj zemeljski tek dva častna ob-             km in štirimi sodobnimi mostovi preko Mla-             Končani so tudi projekti za hodnike za pe-
čana, dobrotnika Občine Škocjan. Preteklo               ke, Radulje, Martinka in Čolniščka predsta-            šce na Bučki, kjer smo v zadnjih letih lepo
poletje je bil v svojem Veržeju pokopan naš             vlja ogromen finančni zalogaj. Tudi saniran             obnovili podružnično šolo in njeno okolico
nekdanji župnik Jožef Zrim, ki je velik del             plaz v Gornji Stari vasi s pomočjo pridoblje-          ter kulturni dom, katerega okolica se bo še
življenja in dela posvetil naši dolini ob Ra-           nih sredstev za škodo po neurju je morda               urejala. Kupili smo novo gasilsko avtocister-
dulji in Krki in predvčerajšnjim, ko so za-             nekoliko dlje od oči javnosti, a ga je bilo po-        no, prizadevni gasilci pa tudi urejajo okolico
doneli njegovi zvonovi na pritrkovalskem                trebno urediti. Seveda je lokacija te vasi ne-         gasilskega doma. Na željo Grmoveljčanov
srečanju, se je gotovo veselil pri Najvišjem te         koliko na obrobju in vaščani niso tako glasni,         bomo v kratkem pridobili tudi gradbeno do-
veličastne pesmi.                                       so pa vseeno občani te Občine in za njih je            voljenje za širitev in rekonstrukcijo mostu,
Pretekli mesec pa je iz Venezuele prišla novi-          bila investicija izredno pomembna. Tudi bi             da bo že skozi večino vasi preplastena cesta
ca v rodno Dobravo, da je umrl Alojz Jerak.             jo Občina brez pomoči države težko izvedla,            lahko tudi na vaškem uvozu zaključena. Ne
Prepričan sem, da mu bo dobri Bog bogat                 ker je bila zahtevna in zato tudi draga. Neko-         smemo pozabiti tudi pridobitve škocjanskih
plačnik za vse, kar je dobrega storil za svoje          liko bolj na očeh je asfaltacija ceste Tomažja         gasilcev – novega prizidka in celostne ureditve
domače kraje. Prosim, da z enominutnim                  vas–Ruhna vas, pa kanalizacija in delno vo-            škocjanskega gasilskega doma, pa nove trgo-
molkom počastimo njun spomin.«                          dovod ter že postavljena zemeljska instalacija         vine v Škocjanu, ki izredno uspešno posluje,
»Slava njunemu spominu!«                                za JR v Dolnji Stari vasi. Pa pomoč pri izgra-         zaključka oz. ureditve preostalega prostora v
»Res je, kot je dejala povezovalka Tanja, tudi          dnji novega gasilskega doma v Dolah, ob-               pritličju Metelkovega doma, ceste, ki se bo
danes v naši občini ne primanjkuje izrednih             nova vodovoda Zagrad–Velike Poljane, ki ga             sočasno z obnovo vodovoda rekonstruirala
mož in žena in resnično sem ponosen na                  bomo ravno zdaj nadaljevali še v Klenovik in           v Škocjanu od regionalke pri cerkvi do šole,
Vas, ki ste danes tukaj, da se Vam zahvalimo            Male Poljane. Dela na OBNOVAH vodovo-                  pa mostu in izgradnjo hodnikov za pešce od
za Vaše izredno delo, ki pa se zelo dobro pre-          dov bomo nadaljevali v Zavinku, Dolnji Sta-            Škocjana in skozi krožišče proti Zloganju.
pleta tudi z delom občinske uprave in mene.             ri vasi, Gorenjih in Dolenjih Dolah in Mač-            Pozabiti ne gre tudi regijskih projektov, ka-
Veliki dosežki so plod dolgotrajnih naporov             kovcu. Sledi obnova vodovoda v Grmovljah,              terih pomembni deležniki smo in se morajo
in prizadevanj, zato je enoletno delo odloč-            Dobruški vasi, Hrastuljah, Škocjanu, Goriški           ustrezno izvesti tudi v korist naših občanov.
no premalo, da bi lahko postavili ceno in               gori in NOVOGRADNJA v Segonjah. Gre                    Še bi lahko naštevali, vendar naj bo dovolj!
vrednost doseženega.                                    za triletno investicijo obnov v obsegu skoraj          MI SMO GARANT, DA BO TO RES
Poskušal bom strniti delo zadnjega manda-               1,6 milijona €, od katerih smo 940.000,00 €            TAKO! HVALA LEPA IN VSE DOBRO
ta. Kot smo dejali, je na vas Jelendol po dol-          pridobili iz strukturnih sredstev.                     OB PRAZNIKU NAŠE OBČINE!«
gotrajnih investicijah in velikih finančnih              Zelo pomembno je, da je izdelana doku-
vlaganjih pritekla voda iz javnega vodovoda             mentacija za GTC in VTK, katerih trase                                           Anton Zupet, župan



                                                                                                          julij 2010 - številka 138   Naši koraki         3
Kronološki pregled dogodkov ob Knobleharjevem 2010

Razstava oljnih slik članov likovne                                       O njem smo prebrali veliko po zapisih
                                                                          njegovih tedanjih prijateljev, nihče pa
sekcije Ambrozzia KD Bučka                                                ga do danes ni upodobil, da bi videli
Razstava oljnih slik članov likovne sekcije Ambrozzia KD Bučka            izraz na njegovem licu.
V soboto, 19. junija, smo člani Ambrozzie ob 20.00 uri odprli raz-        Našega slikarja, umetnika in dobrega
stavo svojih oljnih slik, ki smo jih naslikali pod mentorstvom g.         poznavalca zgodovine g. Ferenca Cser-
Ferenca Csernika od letošnjega marca do junija. Kot rezultat nje-         nika je to navdušilo, zato je naslikal
govega truda in naših z barvo omočenih čopičev smo obiskovalcem           portret glede na njegovo biografijo in
tokrat ponudili obsežen in zanimiv spekter različnih del, ki so za-       zapisano karakteristiko.
jemala pokrajino in stavbno dediščino Bučke in njene okolice. Ob          Na podlagi svojih raziskav je prepričan,
tej priložnosti smo izdali tudi brošuro s kratko predstavitvijo članov    da je naslikani portret devetdesetodsto-
in njihovih slik, ki jo je oblikovala Bernardka Zorko. Večer smo          tno podoben Franu Metelku.
popestrili tudi s kulturnim programom, ki so ga prijetno zaokrožili       Slikar si je v mislih skonstruiral podobo in jo ovekovečil z uteme-
učenci Podružnice Bučka in pevke VS Mesečina.                             ljeno razlago.
                                                                          Glede na to da je bil Fran Metelko zelo inteligenten govornik in
              Bernardka Zorko in Metka Prah Zupet, Ambrozzia              učitelj, pomeni, da je imel visoko izbočeno čelo, plešo in polne
                                                                          ustnice. Zaradi svojih filozofskih sposobnosti je imel široke in za-
Gospod Csernik je ob koncu pripravil posebno presenečenje: javnosti je    megljene oči.
predstavil svojo upodobitev Frana Serafina Metelka, ki jo je simbolno      Ker ni bil popolnoma prepričan v svoje trditve, je slikar upodobil
predal županu, navzočim pa opisal z naslednjim tekstom:                   njegov obraz z izrazom, ki se nagiblje v cinično umetniški čut.
                                                                          Ker »METELČICA« vsebuje preveč zapletenih znakov, po slikar-
Fran Serafin Metelko                                                       jevem mnenju dokazuje, da je na njegovem obrazu morala obsta-
O njem je Anton Martin Slomšek zapisal:                                   jati aroganca, kar upodobi z nestabilnim nasmeškom.
»TIHEMU POTOKU PODOBEN,                                                   Bil je znan tudi po tem, da je tvegal kljub svoji neprepričanosti in
KI LEPE SENOŽETI IN RAVNA POLJA ROSI,                                     slepo šel na dobiček, kar mu pripisuje široko viseči obraz.
JE METELKO DO SVOJE SIVE STAROSTI.                                        Ker je bil dobrega srca, nežen in blag, mu določi topo, široko bra-
BIL JE METELKO VES SLOVENEC,                                              do. Zaradi drugačnosti od takrat živečega in mislečega ljudstva je
PA TUDI DOLENJEC.«                                                        slikar mnenja, da je bil njegov vzornik NAPOLEON.
                                                                          Če trditev drži, potem je bil njegov slogan »TO SEM JAZ«, kar
Fran Metelko je bil učitelj, duhovnik, jezikoslovec, pa tudi pre-         dokazuje, da je bil rad urejen in je nosil čista oblačila, zato ga
vajalec šolskih knjig in nabožnih spisov. Razvijal je svojo pisavo        slikar odene v lepo urejeno podobo.
danes imenovano »METELČICA«. S svojim delom je ogromno
prispeval k lepoti slovenske besede.                                                            Po slikarjevi besedi zapisala Maja Marjetič



Meddruštveno tekmovanje v streljanju z zračno puško in pikadu
V okviru praznovanja praznika Občine                                                              Merčnik DU Škocjan s 753 točkami.
Škocjan KNOBLEHARJEVO 2010 smo                                                                    V streljanju z zračno puško so tekmova-
člani Društva upokojencev Škocjan orga-                                                           le štiri ekipe, in sicer po ena ekipa DU
nizirali meddruštveno tekmovanje v pika-                                                          Šmarjeta in DU Otočec in dve ekipi DU
du in streljanju z zračno puško.                                                                  Škocjan.
V pikadu je tekmovalo devet ženskih ekip,                                                         Prvo mesto je dosegla prva ekipa DU Ško-
in sicer po ena ekipa DU Otočec, DU                                                               cjan - 468 točk, drugo mesto je osvojila
Šentjernej, DU Šmarjeta, DU Suhor, DU                                                             druga ekipa DU Škocjan - 435 točk, tretje
Gabrje in tri ekipe DU Škocjan. Tekmo-                                                            mesto DU Otočec – 431 točk, četrta pa je
vanje pa je popestrila ekipa mladih usluž-         Moških ekip je bilo sedem, in sicer po ena     bila ekipa DU Šmarjeta s 400 točkami.
benk Občine Škocjan.                               ekipa DU Otočec, DU Šentjernej, DU
Prvo mesto je dosegla ekipa DU Otočec              Šmarjeta, DU Suhor, DU Gabrje in dve                      Anton Mojstrovič, DU Škocjan
z 2461 točkami, drugo mesto je osvojila            ekipi DU Škocjan.
ekipa DU Šmarjeta z 2449 točkami, tre-             Prvo mesto je osvojila prva ekipa DU
tja pa je bila ekipa DU Šentjernej z 2413          Škocjan s 3040 točkami, drugo mesto so
točkami.                                           osvojili tudi domačini z 2597 točkami,
Med posameznicami je prvo mesto osvoji-            tretja pa je bila ekipa DU Gabrje z 2506
la Zvonka Žnidaršič DU Šentjernej s 792            točkami.
točkami, druga je bila Zlatka Bele DU              Največ točk je osvojil Franc Šterk DU
Otočec s 680 točkami in tretja Cvetka Er-          Škocjan - 887, drugi je bil Ivan Franko
javec DU Gabrje s 676 točkami.                     DU Gabrje s 760 točkami, tretji pa Drago


  4    Naši koraki         številka 138 - julij 2010
                                                              Knobleharjevo 2010 - prireditve

Šolska prireditev ob dnevu držav-                                Zaključek šolskega leta na
nosti in pozdrav počitnicam                                      Podružnici Bučka
                                                                   Zdaj pa eno za lep konec.
                                                                      Tako pisano, veselo,
                                                                    da srce vam bo zapelo,
                                                                   ko umolkne šolski zvonec,
                                                                       ko ta šola se zapre
                                                                    in drugačna se prične.
                                                                         (Tone Pavček)




                                                                 Šolsko leto se je poslovilo! Učenci Podružnice so pripravili lepo
                                                                 kulturno prireditev ob dnevu samostojnosti in zaključku šolskega
                                                                 leta. Učiteljice so popestrile program s projekcijo. Povabili smo
                                                                 vodstvo šole, starše otrok, sorodnike in zaposlene. Udeležili so se
                                                                 v velikem številu, kar nam je bilo v veselje.
                                                                 Prvi del prireditve je bil namenjen naši lepi Sloveniji, drugi del pa
                                                                 učencem. Skozi vse šolsko leto so si zaslužili spričevala, pohvale,
                                                                 priznanja, diplome in kolajne. Razredničarke so jim vse to z ve-
                                                                 seljem podelile. Za nekaj besed smo prosili tudi župana Občine
                                                                 Škocjan g. Antona Zupeta in ravnateljico šole go. Ireno Čengija
                                                                 Peterlin. Ob končanem uradnem delu smo lahko poklepetali še v
                                                                 skupnem prostoru šole ob obloženi mizi in se poslovili. Sedaj pa
                                                                 le še voščilo: želimo vam dolge, mirne, vesele, zabavne, od sonca
                                                                 obsijane in od morja slane počitnice.
                                                                                                       Urška Rudman, POŠ Bučka

Obisk DU Zagojiči                          Rekreativni turnir dvojk in trojk v odbojki
in tekmovanje v                            na mivki
pikadu                                     V okviru praznovanja Občinskega praznika Občine Škocjan – Knobleharjevo 2010,
                                           je Športno društvo Bučka v soboto, 26. junija, v Športno rekreacijskem centru Dule-
23. 06. 2010 so športnike DU Ško-
                                           Štrit, organiziralo turnir dvojk in trojk v odbojki na mivki.
cjan obiskali športniki DU Zagojiči z
                                           Rekreativnega turnirja dvojic se je udeležilo 6 ekip, popoldanskega dela – rekrea-
Dravskega polja. Ob druženju smo se
                                           tivnega turnirja trojic pa 7 ekip. V obeh delih turnirja so bile ekipe razdeljene na
pomerili v igri pikada. Po pogostitvi
                                           A in B skupino, znotraj katerih se je vsaka ekipa pomerila z vsako, nato pa še med
smo odšli na krajši izlet v Kostanjevico
                                           skupinama. Ekipe so si nadele izvirna imena, ki so jih navijači s pridom uporabljali
in Pleterje. Zadovoljni in polni lepih
                                           za vzpodbujanje.
vtisov smo se dogovorili, da se kmalu
                                           Pokal Občine Škocjan so prejele prve tri ekipe v vsaki kategoriji. Tako so prejele pokal
srečamo na Dravskem polju.
                                           pri dvojicah, ki so jih v večjem delu sestavljali predstavniki močnejšega spola, ekipe
        Anton Mojstrovič, DU Škocjan       Jaka & Nejc iz Šentjerneja za prvo mesto, Bojč & Vuko z Bučke za drugo mesto ter
                                           Marčk & Klemčk iz Šentjerneja za tretje mesto. Trojice so sestavljali po dva fanta in
                                                                        eno dekle. Pokal za prvo mesto je ostal na domačih tleh,
                                                                        saj ga je osvojila ekipa z imenom Bučke. Drugo uvršče-
                                                                        na je bila ekipa Cincarjev in tretje uvrščena ekipa Metka
                                                                        team.
                                                                        Dan je potekal v dobrem vzdušju; ni šlo le za osvojitev po-
                                                                        kalov, pač pa tudi za prijetno druženje v idiličnem okolju
                                                                        ŠRC Dule-Štrit. Igrišče z mivko je bilo v letošnjem letu v
                                                                        celoti prenovljeno, zato vsi še toliko bolj vabljeni, da ga
                                                                        preizkusite.
                                                                                                       Nataša Gradišar, ŠD Bučka



                                                                                    julij 2010 - številka 138   Naši koraki       5
Knobleharjevo 2010

Odprtje obnovljenega prostora                                             Šarkeljada 2010
in razstave – »Mreža regionalnih                                          Šarkeljada, ocenjevanje in razstava šarkljev, je potekala med 23.
muzejev na prostem«                                                       in 25. junijem letos. Izdelke smo članice Društva podeželskih
                                                                          žensk Bučka sprejemale v sredo, 23. 06. 2010, med 20. in 22.
                                                                          uro v Kulturnem domu na Bučki. Našemu povabilu se je od-
                                                                          zvalo 52 posameznikov s 56 šarklji. Posamezni tekmovalec je
                                                                          lahko sodeloval v treh kategorijah, a v posamezni kategoriji le
                                                                          z enim izdelkom.




V okviru praznovanja praznika Občine Škocjan – KNOBLE-
HARJEVO 2010 je v četrtek, 24. junija 2010, v pomožnem pro-
storu v pritličju Metelkovega doma v Škocjanu potekalo odprtje
obnovljenega prostora in razstave – »Mreža regionalnih muzejev
na prostem«. Odprtje smo obeležili s krajšim kulturnim progra-            Prispele šarklje smo razvrstile v naslednje kategorije: kvašeni
mom in slavnostnim prerezom traku. Ob spremljavi kitare so z              šarkelj, umešani šarkelj in biskvitni šarkelj. Naslednji dan, v
recitacijam nastopili učenci Osnovne šole Frana Metelka Škocjan           četrtek, 24. 06., je petčlanska strokovna komisija izvedla oce-
in Pevska skupina Stari prijatelji. G. Simon Udvanc, vodja Skan-          njevanje. Ocenila je vseh 56 šarkljev. Možno je bilo prejeti 40
sna Pleterje, je v okviru projekta »Mreža regionalnih muzejev na          točk, a za priznanje je bilo potrebnih vsaj 32. Trinajstim šar-
prostem« na ogled postavil makete objektov ljudske dediščine              kljem to ni uspelo. Za bronasto priznanje je doseglo dovolj
(kozolci, stanovanjske hiše, skednji, hlevi, sušilnice za sadje ...) in   točk 12 šarkljev, za srebrno 23 šarkljev, za zlato pa 8. Zlato
profesionalne fotografije omenjenih objektov ter razstavne pano-           priznanje so prejeli: Mirko Homar, Ida Šterk, Sonja Pokleka,
je, s pomočjo katerih so obiskovalci razstave spoznali ljudsko de-        Anica Pungeršič, Nataša Pungeršič Kokove, Marija Bozovičar,
diščino Dolenjske in Bele krajine. Na ogled so bile tudi oljne slike      Marija Jakše in Rozika Kržan. Članice DPŽ Bučka vam česti-
s to tematiko avtorja Staneta Udvanca. Razstava je bila odprta do         tamo in se zahvaljujemo za sodelovanje vsem 52 sodelujočim.
srede, 30. junija 2010, ogledali pa so si jo tudi udeleženci kiparske     Podelitev priznaj in razstavo ocenjenih šarkljev si je bilo možno
kolonije ter učiteljice Osnovne šole Frana Metelka Škocjan.               ogledati v sklopu prireditve Semanji dan na Bučki.
                                Tanja Staniša, OU Občine Škocjan




                                                                          Po nekaj letih premora je bilo na sejmu možno obiskati tudi
                                                                          našo stojnico, kjer ste lahko izbirali med tremi vrstami doma-
                                                                          čega kruha, šarklji različnih velikosti, piškoti, rezanci ter novo-
                                                                          stjo - sveže pečeno pico. Pice so pridišale iz naše nove peči, ki
                                                                          smo jo med prireditvijo tudi krstili. Ob nazdravljanju s šam-
                                                                          panjcem smo si zaželele, da bi s pomočjo peči pripravile mno-
                                                                          go dobrot. Morda se ob kakšni zopet kje kmalu snidemo.

                                                                                                                   Vida Gros, DPŽ Bučka



  6     Naši koraki        številka 138 - julij 2010
                                                                                               Knobleharjevo 2010

                                                Semanji dan na Bučki




25. junij je praznik Krajevne skupnosti         šljiv kramarski sejem, brez katerega prave-     ščenosti in prijetnim druženjem krajanov,
Bučka in takrat na Bučki zaživi sejem.          ga sejma ne bi bilo, in pa obilico pestrega     občanov in drugih.
Semanji dan na Bučki, kot se prireditev         dogajanja na odru in ob njem: predstavi-
uradno imenuje, se je v sedmih letih iz         tev domačih skupin: Mesečina, Bučenski          Fotografije na www.bucka.info.
enodnevnega dogodka razvil v dogajanje          ramplači, Ansambel Korak, Harmonikarji
celega tedna, vsebinsko vse bogatejši pa je     Jelinič, mladih bučenskih harmonikarjev               Jelka Tršinar, Turistično društvo Bučka
tudi sam Semanji dan, zato se s tega vidi-      (Jernej Čarman, Sašo Plut), zabavni pro-
ka uvršča med večje turistične prireditve v     gram s prikazom sejmarjenja, podelitev
Sloveniji (in v sklop škocjanskega občin-       priznanj za najbolje ocenjene šarklje, lici-
skega praznika KNOBLEHARJEVO - op.              tacijo šarklja ter »krst« peči za peko kruha
ur.). Organizatorji so letos ponudili števil-   in peciva, ki jo je pridobilo DPŽ Bučka.
nim obiskovalcem bogat program, veliko          Poleg naštetega je prireditev popestril še
zabave in krasen dan na Bučki. Društva so       mimohod konjenice Konjerejskega dru-
v sklopu Semanjega dne pripravila likov-        štva Škocjan ter konjički drugačne vrste
no razstavo, že tradicionalno šarkeljado,       – jekleni konjički motoristov Divje buče.
razstavo in delavnico “Podeželje in pro-        Semanji dan je bil poln raznovrstnih vse-
sti čas”, predstavitev domačih motoristov       bin, pisan in obogaten z nekaj novostmi,
Divje buče, rokodelsko tržnico, nepogre-        a še vedno z navdihom domačnosti, spro-          Sodoben računalnik za društva na
                                                                                                 Bučki - darilo Občine Škocjan
  Zahvala vsem sodelujočim
  Bučklanarji smo znova dokazali, da nam organizacija velikih prireditev ni tuja.
  Vsako leto se društva in njihovi člani zelo potrudijo, da je obiskovalcem sejma
  lepo. Kako tudi ne, saj je ta dan, verjeli ali ne, na prireditvi delalo več kot 150
  prostovoljcev!
  Nekaj pa jih je takih, ki so v organizacijo vpeti od začetka marca, ko se pripravlja
  prijava prireditve na državni razpis in postavlja zasnova programa, pa tja do konca
  poletja, ko se oddajo vsa potrebna poročila in uredi dokumentacija.                            Zdravica ob krstu akumulacijske peči
  Turistično društvo Bučka, ki zadnja leta koordinira organizacijo prireditve Sema-              DPŽ Bučka
  nji dan na Bučki, se vsem in vsakemu posamezniku, ki je kakor koli s svojim
  delom prispeval k odlično izvedeni prireditvi in podobi Semanjega dne, iskreno
  zahvaljuje.
  Hvala tudi vsem donatorjem in sponzorjem, ki ste nam pomagali s svojim pri-
  spevkom.
                                               Jelka Tršinar, Turistično društvo Bučka



                                                                                           julij 2010 - številka 138   Naši koraki       7
Knobleharjevo 2010

 Razstava konj konjerejskega                                                                               Jubilejni koncert
društva               Škocjan




Konjerejsko društvo Škocjan, ki deluje že 10 let in mu pred-
seduje Niko Oberč, je na Leskovarjem pašniku v bližini prire-
ditvenega prostora pred občinsko stavbo organiziralo že drugo
razstavo konj; prva je bila pred štirimi leti. Domači rejci (dru-
štvo jih združuje 60) in tudi rejci od drugod so pripeljali na      Folklorna skupina Plamen je v soboto, 26. junija 2010, pripra-
ocenjevanje blizu 40 konj, predvsem slovenske hladnokrvne           vila jubilejni koncert ob 10-letnici delovanja skupine. Koncert,
pasme, nekaj pa je bilo tudi kasačev in drugih pasem.               ki je po mnogih letih znova potekal na prostem, je na prire-
Videli smo mnogo lepih živali, za katere so rejci konj lepo po-     ditveni prostor pod lipami kljub deževnemu vremenu privabil
skrbeli z ustrezno ureditvijo privezov, krmo in vodo. Po stro-      množico gledalcev.
kovnem ogledu konj, ki so ga opravili pod vodstvom Jožeta           Folkloristi smo za jubilejni koncert na oder postavili pet spletov iz
Škulja, predsednika rejske organizacije za hladnokrvne konje,       različnih slovenskih pokrajin. Tako smo znova obudili šaljivi šta-
je sledil še sprehod konj v krožni ogradi, kjer smo lahko obču-     jerski splet »Pokop pusta«, ki med gledalci vedno požanje odobra-
dovali tudi njihovo vodljivost in gibanje. Vsak rejec je za po-     vanje in smeh, nikakor pa nismo pozabili na splet »Ramplanje«, s
sameznega konja oz. kobilo prejel priznanje za udeležbo. Rejci      katerim je skupina v preteklih letih dosegla tudi vidnejši uspeh na
konj imajo na območju občine Škocjan okrog 200 odraslih             državni ravni. S spletom goričkih plesov se je skupina prvič pred-
konj, povečuje pa se tudi čistokrvna reja, saj imajo kar sedem      stavila na letnem koncertu pred tremi leti. Vse do tega večera smo
licenciranih plemenskih žrebcev z rodovnikom.                       folkloristi ta splet plesali v izposojenih nošah. Prav na jubilejnem
                                                                    koncertu pa smo našim gledalcem predstavili novo pridobitev –
                                                Metka Prah Zupet    prekmursko narodno nošo, s katero smo dopolnili in popestrili
                                                                    našo garderobo. Plamen je na jubilejnem koncertu izvedel še eno
                                                                    premierno uprizoritev, in sicer smo prvič odplesali splet bojanskih
                                                                    plesov iz vasi Bojanci v Beli krajini. Koncert je popestrila starejša
                                                                    otroška folklorna skupina Osnovne šole Frana Metelka Škocjan in
                                                                    glasbenik Tomaž Podobnikar, ki nam je zaigral na žago in opre-
                                                                    kelj. Koncert je povezoval Marjan Šarec, humorist, bolj znan po




8     Naši koraki        številka 138 - julij 2010
                                                                                                Knobleharjevo 2010

ob 10-letnici delovanja Folklorne skupine Plamen




 imitacijah slovenskih politikov in vlogi Ivana Serpentinška. Tudi        v Beltincih leta 2007, pa nastop na dnevu odprtih vrat Evrop-
 tokrat mu je uspelo do solz nasmejati naše zveste gledalce.              skega parlamenta v Strasbourgu v Franciji leta 2008 ter nastopi
 Folklora ima v Škocjanu še vedno svojo prihodnost. Dokaz za to           na mednarodnih folklornih festivalih v Italiji, Bosni in Herce-
 je, da smo na koncertu v svoje vrste sprejeli 13 novih članov in         govini in na Hrvaškem. Spomine na prvih deset let Folklorne
 članic. Skupini so se pridružili Nika Bratkovič, Vesna Bratkovič,        skupine Plamen smo popisali tudi v zborniku, ki smo ga izdali
 Klemen Žagar, Petra Kic, Anja Cizel, David Kocjan, Jure Jane-            ob 10-letnici delovanja.
 žič, Sašo Plut, Klavdija Ogrinec, Barbara Dolenšek, Ana Lucija           Vsa ta leta Folklorna skupina Plamen deluje ob finančni in moral-
 Hočevar, Matjaž Turk in Franci Bambič. Med nami pa je tudi 10            ni podpori Občine Škocjan, številnih organizacij, podjetij in po-
 takih, ki se s v ljubiteljski folklorni dejavnosti udejstvujejo že pet   sameznikov. Člani Folklorne skupine Plamen se ob tej priložnosti
 ali deset let; ti so prejeli bronaste in srebrne Maroltove značke.       zahvaljujemo vsem sponzorjem in donatorjem, ki ste nam kakor-
 Bronaste Maroltove značke so prejeli Petra Lekše, Jernej Leskovar,       koli pomagali, da smo z uspešno izvedenim jubilejnim koncer-
 Gregor Povše, Marko Vidmar in Simon Rupar. Srebrne Marolto-              tom zaokrožili prvo desetletje delovanja naše skupine. Hvala tudi
 ve značke pa so prejeli Sonja Povše Krmc, Mateja Robek Zaletelj,         vsem tistim, ki nam vseskozi stojite ob strani, nam pomagate in
 Simona Smrekar in Martin Strašek.                                        nas vzpodbujate pri obujanju in ohranjanju starih ljudskih običajev
 V desetih letih delovanja skupine smo folkloristi odplesali ne-          preko plesa in petja.
 šteto nastopov, tako doma kot v tujini. Med najvidnejšimi so                                                     Maja Vidrih, FS Plamen
 prav gotovo uvrstitev na državno tekmovanje folklornih skupin                                            Foto: Viktor Zaletelj in Petra Kic

  Jubilejni koncert ob 10-letnici delovanja Folklorne skupine Plamen so omogočili:




                                                                                            julij 2010 - številka 138   Naši koraki      9
Knobleharjevo 2010




Vse prisotne je z naslednjimi besedami nagovoril tudi župan Občine     Pred sabo imajo tudi že nove ideje. Projekt v teku je izdelava
Škocjan Anton Zupet:                                                   ŠKOCJANSKE KMEČKE NOŠE, ki bo povzeta po freskah po-
                                                                       družnične cerkve v Dolah.
Spoštovane, spoštovani!                                                To so izjemni projekti in le redki so jih sposobni izpeljati. Mi,
                                                                       hvala Bogu, take ljudi imamo in jih bomo tudi v bodoče moralno
Samo folkloristke in folkloristi vedo, kakšna dejavnost folklorna      in materialno podpirali.
dejavnost je. Mi gledalci največkrat vidimo le lepo izpiljene plesne   Na srečanju Škocjanov v začetku junija 2010 v Škocjanu ob Soči
splete, ki jih izvajajo ponavadi zadovoljni in veseli plesalci.        smo se tam predstavili z našo Folklorno skupino Plamen. Tudi
Ne zavedamo se, koliko znoja, koliko vaj, koliko zahtevnega stro-      domačini so se predstavili s svojo folklorno-etnološko skupino
kovnega dela je bilo potrebnega, da je končni izdelek – nastop –       in izvedli lep nastop. Vsi pa so opazili bistveno drugačnost naše
tak, kot je. Koliko je raziskovalnega dela entuziastov in priznanih    folklorne skupine, ki ni otroška in ni upokojenska, ampak je se-
strokovnjakov – tudi akademikov, kot so dr. Bruno Ravnikar, dr.        stavljena iz mladih mamic in očkov, študentov, dijakov, skratka
Marija Makarovič, gospod Vasja Samec ter seveda vsi predsedniki        generacij, ki vstopajo ali so že vstopile v najpomembnejši del ži-
in umetniški vodje skupine, ki so z neutrudnim delom skozi de-         vljenja in dela posameznika.
setletje prispevali k stalni strokovni rasti le-te!                    Večkrat nas je strah, da v sedanjem skomercializiranem svetu take
Folklorna skupina Plamen pa ima še nekaj, kar te pri skupinah,         dejavnosti ne bodo vzdržale. Vsi se zavedamo, da smo ljudje vode-
kjer so vključeni mladi ljudje, navda z zelo prijetnimi občutki.       na bitja. Ves čas smo pod stalnim vplivom reklam. Oglaševanje pa
Gre za vrednote, ji jih ti mladi ljudje prenašajo iz generacije na     ima velik vpliv sploh na mlade ljudi. Zato je izjemno pomembno,
generacijo fantov in deklet. Skrbijo za poštenje, za pozitivne med-    da najmlajše uspemo, kolikor je to mogoče, obvarovati pred po-
osebne odnose, imajo zelo jasen splet pravil, ki bi mu lahko rekli     gubnostjo ekranov vseh vrst. Društva in skupine, kot je FS PLA-
celo kodeks obnašanja, in se ga vsi zelo vestno držijo.                MEN, del tega poslanstva izjemno dobro uresničujejo.
Trdno sem prepričan, da bodo tudi bodoče generacije znale vzdr-        Ko sem v zadnjih dneh prihajal na Občino, me je izredno prese-
ževati takšnega duha. Etnološka in kulturna dediščina, ki jo take      netilo, koliko oblek, koliko rekvizitov, koliko neutrudnega dela
skupine odkrivajo in negujejo, je neprecenljiva, ohranja našo kul-     so ti mladi ljudje vložili v svoje plemenito poslanstvo. Tudi oni bi
turno, narodno in celo državno zavest.                                 lahko rekli NIMAM ČASA ali TO DELO JE PRENAPORNO
Izjemno je tudi dejstvo, da Folklorna skupina Plamen deluje na         ali KDO BO ZBRAL VSA TA SREDSTVA ZA NOVE NOŠE?
tako visoko profesionalni ravni, obenem pa so njeni člani sami         … A preprosto ne tarnajo, lotijo se dela in ga izpeljejo nad vsemi
prostovoljci, ki jih ženejo že omenjene vrednote, ob tem pa            pričakovanji.
ustvarjajo tudi tako neprecenljivo javno korist.                       Naj tudi v bodoče ta duh, ki je v sedanjem svetu tako redek, ne
Devetinšestdeset plesalk in plesalcev je ob druženju, neutrudno-       zamre, da bomo lahko skupaj odkrivali in naslednikom predajali
sti na vajah in ob raziskovalnem delu izjemno veliko naredilo za       bogastvo naše izjemne SLOVENSKE in DOLENJSKE zgodovine
prepoznavnost škocjanske občine, Dolenjske in Slovenije, zato so       in s tem postavljali vedno trdnejše temelje prihodnjim rodovom.
tudi prejemniki priznanja Občine Škocjan in prejemniki priznanj        Občani Občine Škocjan in člani KD dr. Ignacija Knobleharja
Zveze kulturnih društev.                                               Škocjan bodo lahko tudi v prihodnjih desetletjih ponosni na fol-
Veseli me tudi, da se je folklorna dejavnost – zahvaljujoč pobudi      kloro, ki kulturno udejstvovanje pri nas še bolj popestri in naredi
in delu članice FS Simone Smrekar, ki je tudi profesorica na OŠ        raznoliko.
Frana Metelka Škocjan, razvila tudi v osnovni šoli. Kot vidimo, to     VSE NAJBOLJŠE FOLKLORNI SKUPINI PLAMEN TUDI V
delo že kaže sadove, saj danes nastopajo že člani nove generacije,     PRIHODNJEM DESETLETJU!
za katere pravi predsednica Sonja Povše Krmc, da so se glede na
svoje predznanje zelo hitro vključili v vse plese.                                                  Anton Zupet, župan Občine Škocjan


 10    Naši koraki        številka 138 - julij 2010
                                                                                              Knobleharjevo 2010

                  Občinsko praznovanje dneva državnosti na Stopnem
V nedeljo, 27. 06. 2010, je po sv. maši za domovino potekala pred
stopensko cerkvijo proslava ob dnevu državnosti. Vezni tekst za pri-
reditev je napisala v sodelovanju z Marijo Halas Simona Povše, pro-
gram pa so oblikovali povezovalec Matej Krmc, slavnostni govornik
dr. Peter Vencelj, Kvartet Stična, ki je uvodoma zapel slovensko hi-
mno in kasneje še več drugih pesmi, recitatorka Karmen Janežič z
recitacijama Oj, zbogom ti planinski svet! in Slava Slovencem, župan
s svojim nagovorom in čestitko ter člani Društva vinogradnikov Ško-
cjan skupaj z gospodinjami s Stopnega in Stare Bučke, ki so ob koncu
slovesnosti poskrbeli za zdravico z dobro vinsko kapljico ob domačem
pecivu in kruhu.

Slavnostni govornik dr. Peter Vencelj je bil rojen v Stražišču pri
Kranju. V Ljubljani je diplomiral leta 1963 iz tehnične fizike. V
učiteljske vrste je stopil leta 1968 na oddelku za matematiko in fi-
ziko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo kot asistent pri prof.
dr. Antonu Kuhlju, postal docent in redni profesor.
Leta 1985 je prevzel nalogo predsednika Odbora za usmerjeno            odraslih ni prenehala. Kot predsednik društva Slovenskih katoli-
izobraževanje pri Izobraževalni skupnosti Slovenije in se tako vse     ških izobražencev je začel razvijati izobraževanje odraslih v Social-
do ustavnih sprememb 1989 ukvarjal z nalogami in težavami              ni akademiji pod okriljem društva.
celotnega izobraževanja v Sloveniji. Tako ni naključje, da je kot      Dr. Peter Vencelj je aktiven tudi na drugih področjih. Od leta
dober poznavalec področja leta 1990 postal v prvi slovenski vladi      2007 je predsednik Društva slovensko-avstrijskega prijateljstva,
minister za šolstvo in šport. V tem času so se v naš šolski prostor    predstojnik Malteškega viteškega reda v Sloveniji, aktiven član
vrnile gimnazije, privatne šole so dobile javna pooblastila. Ves čas   ŽPS (Župnijskega pastoralnega sveta) kot tudi DKPS (Društva
je poudarjal dvojno poslanstvo šole: vzgojo in izobraževanje ter       katoliških pedagogov Slovenije).
pravico staršev, da odločajo o vzgoji svojih otrok. Boril se je za     V svojem slavnostnem govoru je povzel potek osamosvajanja in
kvalitetno šolo neodvisno od politike in ideologij, katere temelj      demokratizacije Slovenije konec osemdesetih in v začetku devet-
naj bi bil učitelj.                                                    desetih let 20. stoletja in vsem občanom in občankam čestital tudi
Po padcu Demosove vlade ga ob delu na fakulteti politika ni več        ob občinskem prazniku. Posebej je poudaril, da ...
zanimala, vendar je leta 1993 sprejel izziv in postal državni se-      »Ne smemo pozabiti, da človek ni le bitje, ki proizvaja, kupuje in
kretar na Ministrstvu za zunanje zadeve, kjer je bil zadolžen za       troši materialne dobrine, je predvsem bitje razuma in duha, bi-
Slovence izven matične domovine. Na tem področju je uresničil          tje kulturnega ustvarjanja in iskalec smisla svojega bivanja. Ni in
nekaj pomembnih projektov za Slovence po svetu, ki se jih le-ti        ne more biti le predmet tržno-potrošniškega ravnanja. To, kar je
še danes veselijo.                                                     najdragocenejše v človeškem življenju, niso praviloma materialne
V svojem prizadevanju za vsesplošno izobraževanje je izjemno za-       dobrine, so vrednote ter spoznanja, doživetja, odnosi in dejanja,
služen za razvoj izobraževanja odraslih v Sloveniji - med drugim       ki jih lahko le živimo. Ne dajo se kupiti.« Dejal je še:
za ustanovitev Andragoškega centra Slovenije, prve razvojne in         »Proslavljamo praznik naše domovine, rojstni dan slovenske dr-
raziskovalne ustanove za izobraževanje odraslih v Sloveniji, leta      žave. Ko sem premišljeval ali naj vam spregovorim na koncu mo-
1991. Tudi po upokojitvi 1998 njegova podpora izobraževanju            jega govora kot prvi šolski minister nekaj o slovenski šoli ali pa
                                                                       kot Slovenec o našem odnosu do nas samih, sem se odločil za to
                                                                       drugo. Rad bi spregovoril nekaj o našem odnosu do domovine, o
                                                                       našem domoljubju kot vrednoti. Pravo domoljubje pomeni ljube-
                                                                       zen do svojega doma, države, domače dežele, kulture in naroda,
                                                                       ki pa ne izključuje prijateljstva in spoštovanja do drugih narodov,
                                                                       kultur in dežel sveta. To je tudi eden od pogojev za zdrav razvoj
                                                                       posameznika, saj človek brez ljubezni do svojega doma, staršev,
                                                                       naroda in domovine praviloma nima pravih korenin, okrnjena
                                                                       pa je lahko tudi njegova moralna in čustvena podoba. Zato tisti
                                                                       ljudje, ki zavračajo domoljubje in domoljubno vzgojo kot nekaj
                                                                       zastarelega in se zavzemajo le za svetovljanstvo, internacionalizem
                                                                       in multikulturo, ne vedo, da človek, ki ni sposoben imeti rad svo-
                                                                       jih najbližjih in domovine, težko razvije pravi odnos tudi do pri-
                                                                       padnikov drugih narodov in kultur. Razvijanje žlahtnih odnosov
                                                                       do sveta se začne pri starših, v družini, v domačem kraju, v svojem
                                                                       narodu in domovini.«


                                                                                          julij 2010 - številka 138   Naši koraki      11
Knobleharjevo 2010
Naslednje besede povezovalca so se vseh še posebej dotaknile in naj
zaključimo v razmislek s pesmijo Slava Slovencem:                        Kmečke igre v Škocjanu
»Na besedilo Jožefa Virka, ki je nastalo pred letom 1863, so pesem
SLAVA SLOVENCEM uglasbili kar trije slovenski skladatelji: An-
ton Foerster, Anton Hajdrih in Gregor Rihar. Zanimivo ob tem je,
da je to pesem skoraj nemogoče najti v slovenskih pesmaricah. Kljub
temu, bi po vsebini in moči besedila gotovo sodila med pesmi, ki
bi se jih naj učili v osnovni šoli. Očitno je bilo njeno sporočilo, ki
je razvidno že iz naslova, preveč slovensko in zato uradni politiki ni
ustrezalo, ne v avstroogrski in tudi ne v jugoslovanski dobi. Ampak
mi smo vendarle že 19 let v dobi samostojne Slovenije, pa je pesem
prav tako nepoznana. Da nekoliko popravimo to, smo povabljeni,
da prisluhnemo temu besedilu danes, kolikor je mogoče s srcem.«
                                                                         V nedeljo, 27. 06. 2010, so se pri gasilskem domu v Škocjanu
 Slava Slovencem
                                                                         s pričetkom ob 14.00 uri odvijale že 13. tradicionalne kmečke
                                                                         igre. V igrah je sodelovalo 6 ekip iz bližnje okolice Škocjana.
 Naj viharja moč razsaja,            Kadar bliska meč morije,
                                                                         Ekipe so se pomerile v 4 dokaj zahtevnih igrah, in sicer v se-
 hraste cepi, skale taja,            v boju kri junaška lije,
                                                                         stavljanju lojtrnika, prenosu bal, skakanju v jumbo vrečah in
 pahe zemlje naj zdrobi;             kakor hrast Sloven stoji,
                                                                         prenosu vode. Po končnem seštevku vseh točk je zmagala ekipa
 vendar kakor siva skala,            za očestvo se daruje,
                                                                         Prijateljev iz Zagrada. Turistični društvo Škocjan na Dolenj-
 sred viharjev trdna stala,          vso nevarnost zaničuje,
                                                                         skem se zahvaljuje vsem ekipam za sodelovanje na igrah.
 večna bo Slovencev čast!            večna je Slovencev čast!
                                                                         Zahvaljujemo se tudi našim profesionalnim sodnikom Jožetu
                                                                         Zupančiču, Jožetu Korenetu in Slavku Gorencu, ki so ves čas
 Naj se ves svet zoperstavi,         Zato mi Slovenije sini,
                                                                         budno spremljali ekipe.
 narodu pravice davi,                zvesti svoji domovini,
                                                                         Zahvale pa pošiljamo tudi Prostovoljnemu gasilskemu društvu
 in kovati ga želi;                  eno srce bodimo!
                                                                         Škocjan za prostor; obenem pa jim čestitamo ob 110-letnici
 Slave zora bo svetila,              Če nam je ljubezen mati
                                                                         delovanja društva ter obnovitvi gasilskega doma; Petru Bla-
 zlob verige razdrobila,             ino sloga nas pobrati,
                                                                         tniku za povezovanje, Društvu podeželskih žena Škocjan ter
 večna bo Slovencev čast!            večna bo Slovencev čast!
                                                                         Strojnemu krožku.
                                                                                                                Janja Rupar, TD Škocjan
 Naj mrtvaški strup jezika,          (vir: http://www.hervardi.com/
 nas srdito v srce pika,                                himna.php)
 naj le slabo govori;
 vzeti nam ne more slave,               Iz veznega teksta in govora
 ne utajiti bistre glave,                  dr. Petra Venclja izbrala
 večna bo Slovencev čast!              odlomke Metka Prah Zupet




 Knobleharjev pohod
 Pohoda po Knobleharjevi poti se je letos 27. junija udeleži-
 lo blizu 20 udeležencev. Spremljala jih je dobra volja in lepo
 vreme. Po pohodu so se okrepčali in večinoma udeležili še sv.
 maše za domovino, po njej pa tudi proslave v čast dneva dr-
 žavnosti.
                                             Metka Prah Zupet



 12    Naši koraki         številka 138 - julij 2010
                                                                                          Knobleharjevo 2010

Sprejem učenih glav Občine                                                   Prireditve ob 110-letnici
Škocjan                                                                            PGD Škocjan
Župan je tako kot pretekla leta ob praznovanju občinskega prazni-
ka v petek, 2. julija 2010, na sprejem povabil Zoisove štipendiste
Občine Škocjan. Letos so se jim na sprejemu pridružili tudi učen-    Leto 2010 je tudi leto visokega jubileja
ci vpisani v zlato knjigo Osnovne šole Frana Metelka Škocjan.        gasilstva v Občini Škocjan
                                                                     V letošnjem letu praznuje Prostovoljno gasilsko društvo Ško-
                              Tanja Staniša, OU Občine Škocjan       cjan 110 let svojega obstoja in delovanja. Prireditve, ki so bile
                                                                     posvečene počastitvi tega visokega jubileja, smo pripravili v
                                                                     času praznovanja Občine Škocjan KNOBLEHARJEVO.
                                                                     V sredo, 30. junija, je bila v farni cerkvi sv. maša v zahvalo ob
                                                                     visokem gasilskem jubileju.

                                                                     Slavnostna seja PGD Škocjan




                                                                     V petek, 02. julija, je bila ob 19.00 uri v prostorih gasilskega
                                                                     doma v Škocjanu slavnostna seja, ki so se je udeležili naši člani,
                                                                     nekateri donatorji ter povabljeni visoki gostje.
                                                                     Ob tej priložnosti smo članicam in članom Prostovoljnega ga-
                                                                     silskega društva Škocjan, ki so na kakršen koli način prispevali
                                                                     k napredku in razvoju društva v preteklem desetletju, podelili
                                                                     priznanja in zahvale. Po končani slavnostni seji so se udeležen-
                                                                     ci zadržali še na zakuski in nazdravili s kozarcem domačega
                                                                     cvička.
                                                                                                        Jože Zupančič, PGD Škocjan




                                                                                      julij 2010 - številka 138   Naši koraki       13
Knobleharjevo 2010


                                                                                             Letošnja prireditev Škocjan poje in igra,
                                                                                             na kateri se predstavijo pevske in glasbe-
                                                                                             ne skupine, ki delujejo na območju naše
                                                                                             občine, je tokrat potekala v dvorani Me-
                                                                                             telkovega doma. V sklopu prireditve so se
                                                                                             tako kot že nekaj preteklih let podelila tudi
                                                                                             priznanja krvodajalcem za jubilejnokrat
                                                                                             darovano kri.




Otroški živ žav                                                                              Uvod v prireditev so ob zvokih harmonike
                                                                                             in ljubkih dekliških glasov naredili Harmo-
Že tradicionalna prireditev OTROŠKI ŽIV ŽAV vsako leto popestri dogajanje prve-              nikarji Jelinič, kjer največ nastopata – igra-
ga tedna v mesecu juliju ob občinskem prazniku Občine Škocjan na prireditvenem               ta in pojeta sestri Kaja in Nika. Skupina
prostoru pred občinsko stavbo. Malčkom in njihovim staršem prireditev ponuja obilo           Jelinič se je predstavila s Slakovima pesmi-
zabave, smeha in ustvarjalnih delavnic.                                                      ma: Glas harmonike in Šmentano dekle.
Živ žav so popestrili otroci iz vrtca in učenci prve triade OŠ Frana Matelka Škocjan s
petjem in plesom. Pester kulturni program pa so zaključile mažorete Mažoretnega klu-
ba Takt iz Novega mesta s svojim edinstvenim nastopom. Celotni program pa sta po-
vezovala prijetna napovedovalca Peter Pristov in Nuša Povše. Nato so se otroci razdelili
v sedem delavnic. Dve delavnici sta se navezovali na odkritje spominskega obeležja
v obliki odprte knjige pred OŠ Frana Metelka, katere napis je zapisan v metelčici in
latinici. Otroci so zato oblikovali iz das mase črke ali pa pisali s tušem in kaligrafskim
peresom črke v metelčici in latinici.
V ostalih delavnicah pa so otroci lahko risali z voščenkami na panojih, izdelovali na-
kit, oblikovali iz gline ali pa barvali s suhimi barvicami morske motive in risali s kre-
dami po asfaltu. OTROŠKEGA ŽIV ŽAVA se veselimo prav vsi in že komaj čakamo                  Z igranjem na rogove so nato nadaljevali
naslednje KNOBLEHARJEVO, ko bo zopet tu.                                                     Lovski rogisti, ki so se predstavili s sklad-
                                                                   Tea Kump, POŠ Bučka       bama Pozdrav rogistov in z Lovsko korač-
                                                                                             nico. Lovski rogisti delujejo od leta 1992,
                                                                                             štejejo 5 članov, vodi pa jih g. Bojan Jer-
                                                                                             man.




                                                                                             V nadaljevanju so se z ljudskimi pesmimi:
                                                                                             Kako bom ljubila in Urca sedem je odbi-
                                                                                             la predstavili Stari prijatelji iz Dobrave, ki
                                                                                             skupaj prepevajo od leta 2008. S svojimi
                                                                                             glasovi so prireditev popestrile tudi leto-


14    Naši koraki        številka 138 - julij 2010
                                                                                                Knobleharjevo 2010

                     Škocjan poje in igra
šnje dobitnice občinskega priznanja, člani-    pajo na srečanjih bolnikov, ki okrevajo po        skupni pesmi pridružil tudi župan Anton
ce Vokalne skupine Mesečina.                   možganski kapi. Predstavili so se z dvema         Zupet, ki je tako pevce kot krvodajalce na-
                                               ljudskima pesmima: Domača hiša in Tam             govoril že med samo prireditvijo.
                                               v štajerski deželi. V drugem delu so bila
                                               podeljena priznanja za 20, 25, 30, 35 in
                                               40-krat darovano kri.




Dekleta skupaj prepevajo že od leta 2000
in so spomladi praznovala jubilejno, 10.
obletnico delovanja skupine. Na prireditvi
Škocjan poje in igra so se prvič predstavile
z novo zborovodkinjo, go. Ano Češnjevar.
Zapele so pesem e rose, skladateljice
Amande McBroom, ki jo je priredil Kirby
Shaw ter pesem z naslovom Si vox est canta     Sledil je nastop ljudskih pevcev Fantov z
v priredbi Damjana Močnika.                    vasi, ki so se predstavili s skladbama Odpi-
                                               raj dekle kamrico in Prstan. Fantje z vasi se
                                               lahko pohvalijo s številno zbirko ljudskih
                                               pesmi, ki so jih zbrali v pesmarici, na 3 vi-     Seveda pa s tem veselo druženje pevk, pev-
                                               deokasetah in tudi 6 zgoščenkah.                  cev in glasbenikov ni bilo končano, saj je
                                               V tretjem sklopu podelitve priznanj krvo-         sledil veseli večer z ansamblom Pogum
                                               dajalcem pa so bila podeljena priznanja za        na prireditvenem prostoru pred občinsko
                                               45, 50 in 70-krat darovano kri. Sledilo je        stavbo v Škocjanu. Pod šotorom so se vsem
                                               skupinsko fotografiranje vseh krvodajalcev         zbranim predstavile še glasbene skupine in
                                               jubilantov, ki so se udeležili prireditve.        s svojim nastopom popestrile že tako pe-
                                                                                                 stro dogajanje pod šotorom.
Pesem pa povezuje tudi člane Cerkvenega
mešanega pevskega zbora Dobrava, ki pod
vodstvom ge. Fanike Martinčič deluje že
od leta 1993. Letos so se nam predstavili z
ljudsko pesmijo v priredbi Franca Cigana,
Ko dan se zaznava ter Dajte mi zlatih strun
Franza Xaverja Engelharta.


                                                                                                 Na odru so se predstavili harmonikarji -
                                               Za piko na i pa so se na prireditvi predstavi-    učenci Janeza Lekšeta. Vsem zbranim so
                                               li tudi Bučenski ramplači, ki skupaj »ram-        zaigrali dve skladbi: Glas harmonike av-
                                               plajo« že od leta 2002 in se tudi lahko po-       torja Lojzeta Slaka in Divja kri avtorja Jo-
                                               hvalijo že z dvema izdanima zgoščenkama.          žeta Umeka. V nadaljevanju smo si lahko
                                               Na prireditvi smo jim prisluhnili v instru-       ogledali tudi nastop Plesne skupine Twist.
                                               mentalni skladbi Ervina Liberšarja Spre-          Dekleta, ki jih vodi Edita Skušek, se skupaj
                                               hod po Slemenu in v pesmi Moj sin, katere         družijo od leta 2009. V novih prekmurskih
Po dobri polovici predstavitve skupin je       avtor besedila je Marjan Roblek – Matevž.         nošah pa so se z odrsko postavitvijo Gorički
sledil prvi sklop podelitve priznanj krvo-     Seveda pa takšna prireditev nima pravega          splet predstavili še člani Folklorne skupine
dajalcem, ki so ga s svojim nastopom po-       zaključka, če ob koncu ne zadoni skupna           Plamen, ki je v sklopu praznovanja občin-
pestrile Stare grče. Skupina šteje 6 članov,   pesem. In letošnja je bila prav posebna, saj      skega praznika obeležila 10. obletnico delo-
ki se družijo že od leta 2007. Vsi člani te    so se pevci prav za ta namen naučili Ven-         vanja skupine.
skupine so tudi člani bolnikov s cerebralno    ček ljudskih, ki so ga zapeli pod vodstvom                              Mateja Robek Zaletelj,
vaskularno boleznijo in največkrat nasto-      ge. Sonje Povše. Pevcem se je v zaključni                                  OU Občine Škocjan



                                                                                            julij 2010 - številka 138   Naši koraki     15
Knobleharjevo 2010

                                   Podelitev priznanj krvodajalcem
Z. Š. PRIIMEK        IME                   NASLOV
                     5-KRAT DAROVANA KRI
 1. MARJETIČ         ANICA                 GORIŠKA GORA
 2. CSERNIK          VIKTORIJA             DOLENJE RADULJE
 3. HOČEVAR          MATEJA                BUČKA
 4. MARKOVIČ         SIMON                 ZAGRAD
 5. KORENE           JOŽE                  SEGONJE
 6. BREGAR           MOJCA                 STARA BUČKA
 7. KRMC             MATEJ                 DOBRAVA
                    10- KRAT DAROVANA KRI
 1. ANDREJČIČ        STANISLAV             KLENOVIK
                                                                Na prireditvi Škocjan poje in igra ter podelitvi priznanj krvodajal-
 2. KOMLJANEC        ZDENKA                JERMAN VRH
                                                                cem, ki je potekala v sklopu praznika Občine Škocjan KNOBLE-
 3. POVŠE            ANDREJ                VELIKE POLJANE       HARJEVO 2010, so se v petek, 02. julija ob 19.30 v Metelkovem
 4. ANDERLIČ         FRANCI                STOPNO               domu zbrali krvodajalci. Različne pevske skupine škocjanske ob-
 5. ŠKULJ            JOŽICA                DOLENJE DOLE         čine so se predstavile z ljudskimi pesmimi. Voščilo občanom ob
                    15-KRAT DAROVANA KRI
                                                                prazniku ter pozdrav vsem je namenila sekretarka Območnega
                                                                združenja Rdečega Križa Novo mesto ga. Barbara Ozimek, ki je
 1. KRNC             MATEJ                 ZLOGANJE             poudarila pomembnost krvodajalstva, kot tudi župan Občine g.
 2. ŽUPAN ŽUGIČ      JERNEJKA              DOBRAVA              Anton Zupet. Oba sta podelila vsem prisotnim jubilantom pri-
 3. POGAČIĆ          JOSIP                 KLENOVIK             znanja ter se jim zahvalila za njihovo plemenito humanost, ki jo
 4. ZABUKOVEC        BOŠTJAN               KLENOVIK             izkazujejo z darovanjem prepotrebne krvi. Od 27. junija 2009 do
 5. OBERČ            JANEZ                 GRMOVLJE
                                                                24. junija je kri darovalo 33 jubilantov, ki so navedeni v prilože-
                                                                nem seznamu.
                    20-KRAT DAROVANA KRI                        Svečanost so strnile z venčkom ljudskih pesmi vse skupine, ki so v
 1. POVŠE            ROZALIJA              KLENOVIK             zahvalo od ge. Sonje Povše Krmc, predsednice KD, prejele šopke
                    25-KRAT DAROVANA KRI                        cvetja. Povezovalka programa ga. Tanja Luštek pa je le še dodala:
 1. OBERČ            MARJAN                GRMOVLJE             … »Nihče ni tako reven, da ne bi imel ničesar, kar lahko podari.
                                                                Prav tako bi gorski potoki lahko rekli, da morju nimajo česa dati,
 2. KOLENC           ANICA                 ZALOG PRI ŠKOCJANU
                                                                ker pač niso reke. Darovati moramo tisto, kar imamo, sočloveku
 3. TRAMTE           MARJETA               ŠKOCJAN              je morda tisto vredno več, kot si upamo misliti. Tako nekateri da-
                    30-KRAT DAROVANA KRI                        rujejo svojo kri, drugi se razdajate s pesmijo, mnogi zmorete obo-
 1. ČELESNIK         MIRAN                 STARA BUČKA          je. Če pa smo nocoj še koga izmed vas navdušili, da se pridruži
                    35-KRAT DAROVANA KRI                        poleg svojega poslanstva še krvodajalstvu, naj se vpiše v članstvo
                                                                še danes, da mu jutri pogum ne bo upadel ...«
 1. VENE             ALOJZ                 DULE
                                                                Druženje se je nadaljevalo pod šotorom ob zvokih ansambla Po-
 2. TRAMTE           ANTON                 ZLOGANE              gum, folkloristov, harmonikarjev, plesalcev … Pa seveda ob pogo-
                    40-KRAT DAROVANA KRI                        stitvi, ki so si jo zaslužili tako krvodajalci kot vsi nastopajoči.
 1. HOČEVAR          FRANC                 STARA VAS
                    45-KRAT DAROVANA KRI                                                           Tanja Hočevar, KORK Škocjan
 1. HOČEVAR          JOŽE                  DOLENJE DOLE
 2. ZUPANČIČ         MATJAŽ                TOMAŽJA VAS
 3. VDOVČ            MARJAN                OSREČJE
 4. KNAFELJ          MATJAŽ                GRMOVLJE
 5. OBERČ            MARJAN                GRMOVLJE
                    50-KRAT DAROVANA KRI
 1. KOLENC           JOŽE                  ZALOG PRI ŠKOCJANU
 2. GORNIK           CVETKA                HRASTULJE
 3. ANČIMER          ROMAN                 DOBRUŠKA VAS
                    70-KRAT DAROVANA KRI
 1. ROBEK            ZDRAVKO               DOBRUŠKA VAS



16    Naši koraki     številka 138 - julij 2010
                                           Knobleharjevo 2010

 Večer z ansamblom Pogum



                                                                         podelitev nagrad za 1., 2. in 3. mesto ter predstavitev stojnice
                                                                         Društva podeželskih žena Škocjan, Društva podeželskih žensk
                                                                         Bučka in stojnica Čebelarskega društva Šmarjeta – Škocjan. Po-
                                                                         deželske žene iz Škocjana so se na stojnici predstavile z jedmi iz
                                                                         prosene kaše, podeželske ženske iz Bučka pa z mlečnimi jedmi.
V petek, 2. julija 2010, po prireditvi Škocjan poje in igra, nas         Čebelarsko društvo Šmarjeta – Škocjan je na odru predstavil
je na prireditvenem prostoru pred občinsko stavbo v Škocjanu             njihov član g. Gorenc, ki je na ogled in možen nakup postavil
pozno v noč zabaval domači ansambel Pogum. Potekala je tudi              svoje medene izdelke.
razglasitev rezultatov fotografskega natečaja Občine Škocjan in                                        Tanja Staniša, OU Občine Škocjan




                                                 Proso zopet med nami
Letos smo se v Društvu podeželskih žena Škocjan odločile, da
v sklopu KNOBLEHARJEVEGA 2010 pripravimo razstavo z
etnološko vsebino.
Stojnico na temo »PROSENA KAŠA«, smo uredile na prireditve-
nem prostoru v petek, 02. julija 2010.
Proso – žito naših prednikov – se danes težko najde na polju. Sta-
rejši ljudje pa znajo povedati, da so ga včasih sejali pri vsaki hiši
in ga pogosto uporabljali v svoji prehrani. Nekaj teh pričevanj,
ki so nam jih podali ga. Trbanc iz Stare vasi, ga. Ana Ponikvar iz
Dobrave in g. Alojz Tršinar iz Gorenjih Dol, smo zapisale. Vsem
trem se zahvaljujemo, da so nas obogatili s svojimi izkušnjami.
Za razstavo smo poleg zapiskov o prosu članice DPŽ Škocjan pri-
pravile še stare jedi iz prosa, in sicer: pečeno kašo v latvici, bujto
repo s krvavico, kašo s sadjem, kuhano kašo s slivami, proseno so-
lato, proseni zavitek ter proseni kruh. Da so jedi iz prosa res oku-
sna hrana, so se obiskovalci lahko prepričali tudi sami, saj so lahko    Priprava: Zavremo mleko z malo soli in vmešamo oprano proseno
pečeno kašo, zavitek iz prosa in proseni kruh tudi poizkusili.           kašo. Po cca 20 minutah kuhanja na blagem ognju odstavimo in
Upamo, da se bo proso zaradi njegovega zdravilnega in hranil-            pustimo, da se malo ohladi. Medtem namastimo pekač, naredimo
nega učinka ponovno vrnilo na naše njive in mize. Proso namreč           sneg iz dveh beljakov in stepemo sladko smetano. V ohlajeno kašo
pospešuje odvajanje vode iz telesa, koristi zobni sklenini, trdnosti     vmešamo dva rumenjaka, sladkor po okusu, sneg iz beljakov in
nohtov in čvrstosti las, je primerno živilo za občutljive želodce,       stepeno smetano. Maso vlijemo v pekač, nato pa po njej razpore-
izboljšuje vid, je izjemno učinkovito naravno zdravilo pri kožnih        dimo še suhe slive. Pečemo približno 45 minut pri 2000 Celzija.
težavah in s tem povezanimi alergijami, zavira kopičenje holeste-        Kašo lahko ponudimo tako toplo kot hladno.
rola in tvorbo žolčnih kamnov ter zdravi črevesne bolezni.               Proso je bilo v starih časih ena glavnih jedi. To nam pove tudi
Da boste lahko poizkusili najljubšo otroško jed iz petdesetih let še     pregovor:
vi, vam podajamo še recept za MLEČNO KAŠO S SLIVAMI.                     “Mlečna kaša, mati naša in otročja sladka paša.”
Sestavine: 1 l mleka, 20 dkg prosene kaše, malo soli, 1 dcl sladke
smetane, 2 jajci, sladkor po okusu ter suhe slive brez koščic.                                           Mojca Ponikvar, UO DPŽ Škocjan



                                                                                           julij 2010 - številka 138   Naši koraki    17
Knobleharjevo 2010

Fotografski natečaj Občine Škocjan 2010
Občina Škocjan je ob praznovanju občinskega paznika KNO-                 je svojevrstno dokumentiranje tega sakralnega objekta, saj avtor
BLEHARJEVO 2010 objavila fotografski natečaj na temo: »Na-               uspe izostriti vse fronte, zanimiva in tehnično zahtevna pa je tudi
ravna in kulturna dediščina Občine Škocjan«.                             nočna fotografija Geoss-a.
Ideja natečaja je bila poskušati s svojimi fotoaparati ujeti v večnost
in zapisati trenutke, motive, razglede in druge zanimivosti, značil-
nosti in lepote naravne in kulturne dediščine Občine Škocjan.
Fotografski natečaj je bil odprt od začetka maja do 11. junija
2010, objavljen je bil v občinskem glasilu Naši koraki, na sple-
tni strani Občine Škocjan ter promoviran preko spletnih obvestil
TIC-a Škocjan.
Fotografije je petčlanska komisija ocenjevala glede na tehnično
dovršenost, izvirnost in vsebinsko povezanost s temo natečaja.
Razglasitev rezultatov Fotografskega natečaja je potekala v petek,
2. julija 2010, na prireditvenem prostoru pred občinsko stavbo v
Škocjanu.
Utemeljitev za podelitev nagrad na fotografskem natečaju Občine
Škocjan 2010 na temo »Naravna in kulturna dediščina Občine               Drugo nagrado v vrednosti 150 EUR se je komisija odločila po-
Škocjan« je sledeča:                                                     deliti avtorju Gregorju Povšetu za sliko Križ na veliki ponedeljek,
Komisija za pregled in oceno prispelih fotografij se je sestala v         na kateri tvori križ skupaj z neponovljivo svetlobo sončnih žarkov
ponedeljek, 14. junija 2010, v sejni sobi Občine Škocjan. Z ude-         izza oblaka zanimivo kompozicijo in simboliko.
ležbo na fotografskem natečaju, na katerem je vsak avtor lahko
sodeloval z največ petimi barvnimi ali črno-belimi fotografijami,
so bili člani komisije zadovoljni in so ugotovili naslednje:
Med prispelimi fotografijami, ki so vse ustrezale temi natečaja, so
kompozicijsko, predvsem pa po tehnični dovršenosti izstopale vse
fotografije enega avtorja, zato smo se odločili, da ga izpostavimo,
ker bi sicer drugi udeleženci ne bili deležni nagrad in s tem tudi
potrebne spodbude za delo naprej.
Komisija v sestavi:
predsednika Petra Giodanija – amaterskega fotografa in pozna-
valca izvedb fotografskih natečajev, članov: Metke Prah Zupet
– arhitektke, Ferenca Csernika – umetnika, Andreja Herakoviča
– amaterskega fotografa in sodelavca Občinske uprave ter Mateje
Robek Zaletelj – sodelavke Občinske uprave Občine Škocjan se             Tretjo nagrado v vrednosti 50 EUR pa je prejela Petra Kic, in sicer
je tako odločila, da prejme:                                             za fotografijo Leteča štorklja. Fotografija predstavlja zanimiv in za
                                                                         fotografiranje težak motiv, saj je avtorici uspelo »ujeti« štorkljo v
                                                                         letu precej od blizu. Tehnično je slika nekoliko šibkejša, vendar
                                                                         smo ob enkratnosti motiva upoštevali, da vsi fotografi nimajo vr-
                                                                         hunske fotografske opreme.
                                                                         Izmed vseh fotografij sodelujočih avtorjev je komisija naredila tudi
                                                                         širši izbor in predstavila vse najboljše izdelke, ki si jih je možno
                                                                         ogledati tudi v novo obnovljenem prostoru Metelkovega doma.
                                                                         Nagrajene fotografije pa si lahko ogledate v barvah na predzadnji
                                                                         strani Naših korakov. Avtorji izbranih fotografij, ki so objavljene
                                                                         na razstavi, so prejeli praktično nagrado, in sicer:
                                                                         Petra Lekše za fotografiji z naslovom Lastovka razpeta med ne-
                                                                         bom in zemljo in Sončni zahod nad Vinjim vrhom, Sandra Mur-
prvo nagrado v vrednosti 300 EUR za serijo slik Slavko Jalovec,          gelj za fotografijo z naslovom Načenjanje časa in Helena Murgelj
pri čemer je bila komisija mnenja, da je zmagovalna fotografija           za fotografijo z naslovom Lepota škocjanske noči.
fotografija Jezero Štrit, ki nas je navdušila s svojo preprostostjo in    Vsem sodelujočim se zahvaljujemo za sodelovanje in za možnost,
čistostjo kompozicije, izostrenostjo in lepoto samega motiva.            da z njihovimi deli razpolagamo za promocijske namene Občine
Občudovanja vredne pa so tudi fotografije z drugimi zgodbami:             Škocjan. Že zdaj pa vse, posebej pa že udeležene, vabimo k po-
Novo leto, na kateri je avtor enkratno ujel neponovljiv trenutek         novnem sodelovanju tudi v prihodnosti.
novoletne noči na Bučki, Cerkev sv. Kancijana, kjer vidimo ne-
verjetno svetlobo cerkvenega korpusa, svetlobo sveč in cerkveni          Mateja Robek Zaletelj, OU Občine Škocjan in Metka Prah Zupet
odsev v modrini večera. Fotografija Cerkev sv. Matija na Bučki                                    Foto: Tanja Staniša OU Občine Škocjan


 18    Naši koraki         številka 138 - julij 2010
                                                                           Knobleharjevo 2010 - šport

Ribiško tekmovanje za pokal                                        Srečanje rokometašic
Občine Škocjan
V soboto, 03. julija 2010, smo ribiči pod pokroviteljstvom
Občine Škocjan organizirali že 13. tekmovanje v lovu rib, ki
je potekalo na Radulji. Zbrali smo se ob 7.00 uri na bencinski
črpalki v Dolnji Stari vasi, kjer smo opravili žrebanje lovnih
mest in bili deležni kratkega pozdravnega nagovora župan Ob-
čine Škocjan g. Antona Zupeta. Tekmovanja se je udeležilo
21 tekmovalcev, samo tekmovanje pa je trajalo od 8.30 ure
do 11.30 ure. Po končanem tekmovanju smo opravili tehtanje
ulova, nato pa smo se vsi odpravili na prireditveni prostor pod
šotorom, kjer smo dobili malico. Ob 13.30 uri je sledila še raz-
glasitev rezultatov; pokale najboljšim sta podelila župan Obči-    V okviru občinskega praznika »Knobleharjevo 2010« je Rokome-
ne Škocjan g. Anton Zupet in predsednik pododbora Kronovo          tni klub Škocjan pripravil in izpeljal aktivno športno srečanje ro-
RD NM g. Franc Liberšar. Prehodni pokal Občine Škocjan je          kometašic – članic kluba. Na igrišču Osnovne šole Frana Metelka
tako letos osvojil Robert Metež. Po razglasitvi najboljših pa      Škocjan se je v sobotnem dopoldnevu zbralo preko dvajset igralk
smo ob hladni pijači nadaljevali druženje.                         iz selekcij, ki so za RK Škocjan nastopale v tekmovalnih sezonah
                                                                   od leta 1996 do leta 2006. Ker večina ni več tekmovalno aktivna,
                                                                   so v medsebojnem merjenju ekip mešanih generacij obudile pri-
                                                                   tajeni tekmovalni duh ter izkazale, da še vedno dobro obvladajo
                                                                   rokometna znanja in tehniko.
                                                                   V ekipnem duhu je športnim aktivnostim sledilo popoldansko
                                                                   druženje, ki je omogočilo medsebojno spoznavanje, bolje rečeno
                                                                   obujanje nekdanjih skupnih ciljev in želja na športni poti, ki se pri
                                                                   nekaterih že prepleta z družinskim življenjem in materinstvom.
                                                                   Druženje je dalo tudi podlago za dogovore o nadaljnjem delo-
                                                                   vanju Rokometnega kluba Škocjan, ki je v petnajstem letu od
                                                                   formalne ustanovitve na prelomnici v smislu oblikovanja nove
                                                                   igralske baze, kar pomeni delo z mladimi. To pa je področje, kjer
                                                                   udeleženke srečanja lahko v veliki meri mladim podajo svoje zna-
1. mesto – Robert Metež (4700 gramov),                             nje in izkušnje.
2. mesto – Rafko Teropšič, ml. (1970 gramov),                                                              Stane Čelesnik, RK Škocjan
3. mesto – Anton Mojstrovič (400 gramov).

      Franc Liberšar, predsednik pododbora Kronovo RD NM
                      Foto: Tanja Staniša OU Občine Škocjan


Nogometni turnir Občine Škocjan
Športno društvo Škocjan (NK Jurij in NK Grmovlje) je za
praznik Občine Škocjan v soboto, 03. 07. 2010, organiziralo
nogometni turnir na igrišču v Grmovljah. Sodelovalo je le 5
ekip, a dobrih tekem v duhu fair playa kljub temu ni manjka-
lo. Sodelovali sta domači ekipi iz Grmovelj, NK Jurij in NK
Grmovlje, ŠD Bučka, Bučka veterani ter ekipa ŠD Asi Bramac
90-Instalacije Dulc.
Vse ekipe so igrale z vsako in po napetih ter izenačenih tekmah
je največje število točk osvojila ekipa ŠD Asi Bramac 90-Insta-
lacije Dulc, ki so tudi obranili lanskoletni naslov. Drugo mesto
je osvojila ekipa NK Grmovlje, tretje pa ekipa NK Jurij. Vse
tri ekipe so prejele pokale, prvouvrščena ekipa pa še Prehodni
pokal Občine Škocjan.
Vsem udeležencem se zahvaljujemo za sodelovanje in dobro
družbo!
                                      Boris Cvelbar, ŠD Škocjan



                                                                                      julij 2010 - številka 138   Naši koraki      19
                                                      koledar prireditev

                                                                 Koledar prireditev in dogodkov v OBČINI ŠKOCJAN
                                                                              za JULIJ in AVGUST 2010
ORGANIZATORJI SI PRIDRUŽUJEJO PRAVICO DO SPREMEMBE.




                                                      NAZIV PRIREDITVE       DATUM IN          KRAJ IZVAJANJA          ORGANIZATOR              INFORMACIJE         OPIS PRIREDITVE
                                                                             URA
                                                      PRIKAZ ORANJA          julij 2010        Osrečje                 Konjerejsko društvo      Nikolaj Oberč:      Prikaz oranja z več pari konj.
                                                      S KONJI NA STAR                                                  Škocjan                  040 200 706
                                                      NAČIN
                                                      KRVODAJALSKA           četrtek,          telovadnica OŠ          Območno združenje
                                                      AKCIJA                 22. 07. 2010,     Frana Metelka           Rdečega križa Novo
                                                                             od 8.00 do        Škocjan                 mesto - KORK Škocjan
                                                                             12.00 ure
                                                      PRVI NOGOMETNI         sobota,           igrišče na Štritu       ŠD Bučka                 Bojan Arh:
                                                      TURNIR ZA POKAL KS     31. 07. 2010,                                                      040 530 370
                                                      BUČKA                  ob 8.00 uri
                                                      GASILSKA VESELICA      sobota,           igrišče pri gasilskem   PGD Dobrava              Vinko Gradišar:     Vrtna veselica z dobro glasbo in
                                                                             31. 07. 2010,     domu v Dobravi                                   041 392 341         hrano, ansambel Rubin.
                                                                             ob 20.00 uri
                                                      MLAČEV ŽITA            sobota,           Zagrad, park            Turistično društvo       Franci Kocjan:      Etnološka kulturna prireditev,
                                                                             07. 08. 2010,     Zagraški log            Zagrad                   031 658 114         tradicionalni način mlačenja žita.
                                                                             ob 7.00 uri
                                                      POHOD S KONJI NA       sobota,           Škocjan - Trdinov       Konjerejsko društvo      Franci Zupančič:    Pohod s konji.
                                                      GORJANCE               14. 08. 2010      vrh                     Škocjan                  031 575 161


                                                           OSNOVNA ŠOLA FRANA METELKA ŠKOCJAN                                           OSNOVNA ŠOLA FRANA METELKA ŠKOCJAN
                                                                                                                                                PODRUŽNICA BUČKA




                                                                     OBVEŠČA VSE UČENCE                                                            OBVEŠČA VSE UČENCE
                                                                                                                                                    2., 3., 4. in 5. razreda,

                                                                    DA SE BO POUK PRIČEL                                                DA SE BO POUK NA PODRUŽNIČNI
                                                                                                                                               OŠ BUČKA PRIČEL
                                                                v sredo, 01. 09. 2010, ob 8.00 uri.                                            v sredo, 01. 09. 2010, ob 7.30 uri.
                                                            Prvošolci začnejo s poukom ob 10.00 uri.                                        Prvošolci začnejo s poukom ob 9.00 uri.
                                                      Učenci vozači se pripeljejo v šolo z drugimi vožnjami šolskega              Učenci vozači se pripeljejo v šolo z drugimi vožnjami šolskega
                                                      avtobusa, ki bo vozil po enakem voznem redu kot preteklo                    avtobusa, ki bo vozil po enakem voznem redu kot preteklo
                                                      šolsko leto.                                                                šolsko leto. S seboj prinesite šolske copate.

                                                      Prvi šolski dan bo pouk trajal do 11.25 ure.                                Prvi šolski dan bo pouk trajal do 11.25 ure.
                                                      Podaljšanega bivanja ta dan ne bo.                                          Podaljšanega bivanja ta dan ne bo.


                                                                             Učiteljice in ostali delavci Podružnične                                      Učiteljice in ostali delavci Podružnične
                                                                                                   osnovne šole Bučka                                                            osnovne šole Bučka



                                                      20   Naši koraki        številka 138 - julij 2010
                                                                             Knobleharjevo 2010

Praznovanje praznika Občine Škocjan KNOBLEHARJEVO 2010 so
poleg Občine Škocjan omogočili:
• OSNOVNA ŠOLA FRANA METELKA ŠKOCJAN,                    • EMJ, Elektroinštalacije, d. o. o.,
  Škocjan 51                                             • VRTNARSTVO IN CVETLIČARSTVO
                                                            Irena Zupančič Cemič, s. p.,
                                                         • VEOLIA TRANSPORT SLOVENIJA,
                                                         • TISKARNA JORDAN, Krško,
                                                         • ANNI d. o. o.,
                                                         • LESTRA STRAŽA, d. o. o.


• INVEST BIRO, Novo mesto, d. o. o.,
• AVTOPREVOZNIŠTVO ŠRAJ FRANC, s. p.,
• M OZAIK IVAN AVGUŠTIN, s. p.,
• REKLAMNA AGENCIJA NOUA, d. o. o.,
• IKA-UM, Kamnoseštvo, Franc Kocjan, s. p.,




Izvedbo Kiparske kolonije Škocjan 2010 je
omogočila Občina Škocjan


in sponzorji




Zahvala
Zahvaljujemo se sponzorjem in vsem, ki ste sodelovali pri organizaciji prireditev v okviru praznika Občine Ško-
cjan – KNOBLEHARJEVO 2010. Vsem, ki ste nastopali, delali, organizirali in pomagali pri izvedbi številnih kul-
turnih, športnih in zabavnih prireditev, se zahvaljujemo za vaš čas, trud in angažiranost. Dobra udeležba občank
in občanov Občine Škocjan na prireditvah je potrdila, da so prireditve ob prazniku Občine Škocjan lepo uspele.

                                                                    Župan in Občinska uprava Občine Škocjan


                                                                         julij 2010 - številka 138   Naši koraki   21
Knobleharjevo 2010

Odprtje prvega rondoja v Občini in odkritje reliefa
V soboto, 3. julija, je v krožišču Goriška vas – Zloganje – Ško-
cjan potekalo odprtje prvega rondoja v Občini Škocjan. Odprtje
smo obeležili s krajšim kulturnim programom, blagoslovom in
slavnostnim prerezom traku. Kulturni program so poleg učencev
Osnovne šole Frana Metelka Škocjan, ki so se predstavili z reci-
tacijami, popestrili tudi harmonikarji Glasbenih storitev TINA.
Občini Škocjan je uspelo evropska sredstva sofinanciranja prene-
sti v leto 2010, tako je bila omogočena izgradnja krožišča v okviru
projekta Rekonstrukcije ceste v Goriško vas–Zagrad–Velike Polja-
ne–Zbure. Izvajalec Jakl, d. o. o., je z deli po projektu BTI Roga-
ška Slatina pričel 02. 04. 2010 in končal 20. 05. 2010. Velikost
celotne investicija je 93.000,00 €.




                                                                      Natečaj Kiparske kolonije
                                                                      Škocjan 2010
                                                                      Občina Škocjan je ob praznovanju občinskega praznika KNO-
                                                                      BLEHARJEVO 2010 v sklopu izvedbe Kiparske kolonije Ško-
                                                                      cjan 2010 razpisala kiparski natečaj na temo: »Ukles reliefa s
                                                                      krajevno tematiko za krožišče Goriška vas – Zloganje – Ško-
                                                                      cjan«.
                                                                      Ideja natečaja kiparske kolonije je bila poiskati krajevno tema-
                                                                      tiko za ukles le-te v kamen pri krožišču Goriška vas – Zloganje
                                                                      – Škocjan.
                                                                      Natečaj je bil objavljen v občinskem časopisu Naši koraki in na
Odprtje rondoja je bilo še dodatno kulturno obarvano, saj smo         spletni strani Občine Škocjan ter promoviran preko spletnim
na kamnitem masivu ob krožišču odkrili v masiv vklesani relief,       obvestil TIC-a Škocjan.
na katerem so upodobljeni konji slovenske hladnokrvne pasme.
Relief je plod dela udeležencev letošnje Kiparske kolonije Škocjan
2010.
                                                                      Obrazložitev komisije za izbor motiva za relief
Po odprtem in blagoslovljenem krožišču so se prvi zapeljali v         ob krožišču:
družbi zapravljivčka in konjske vprege župan, udeleženci kiparske     Komisija v sestavi Francija Kocjana, Ferenca Csernika in Metke
kolonije in gostje, ki so se udeležili odprtja krožišča.              Prah Zupet je do 21. junija 2010 prejela dva predloga in še enega
                                                                      po preteku roka, vse predlagateljice (Maja Tramte, Metka Prah
                               Tanja Staniša, OU Občine Škocjan       Zupet in Vida Andrejčič) pa so za ukles predlagale različne mo-
                                                                      tive s konji, za poživitev pa ga. Vida tudi ptice. Ker na kamnito
                                                                      steno, kot se nahaja v naravi, noben motiv ne bi bilo možno
                                                                      glede na napake v kamnitem masivu neposredno umestiti ali pa
                                                                      sama risba motiva ni bila tehnično zadostno izpiljena in dode-
                                                                      lana, se je komisija odločila, da se z ustrezno risbo avtohtonih
                                                                      konj slovenske hladnokrvne pasme le-te primerno predstavi zna-
                                                                      čajsko in tudi glede na telesne značilnosti. Za ustreznost izrisa
                                                                      večkrat predlaganega motiva je prevzela odgovornost komisija
                                                                      in po predlogah Ferenca Csernika in Metke Prah Zupet izdelala
                                                                      osnutek z motivi konj. Le-tega se je prerisalo na prosojnico in
                                                                      s pomočjo grafoskopa na predvečer začetka Kiparske kolonije
                                                                      Škocjan 2010 preneslo na kamniti masiv ob krožišču. Nagrada,
                                                                      ki je bila razpisana, se zato ni podelila, so pa udeleženke natečaja
                                                                      v zahvalo za udeležbo prejele praktično nagrado.

                                                                                          Mateja Robek Zaletelj, OU Občine Škocjan
                                                                                                               in Metka Prah Zupet



 22    Naši koraki        številka 138 - julij 2010
                                                                        Knobleharjevo 2010 - kultura

                                     Kiparska kolonija Škocjan 2010




Ob praznovanju občinskega praznika smo v Občini prvič v ta-           Rudi Škof pa njegovo družico, razpelo … Garač in njegova ženica
kšnem obsegu organizirali in tudi uspešno izvedli kiparsko ko-        bosta dobila ustrezno mesto v etnološkem parku Zagraški log.
lonijo, ki smo jo poimenovali Kiparska kolonija Škocjan 2010.         Ob tej priložnosti je izšla tudi brošura z istoimenskim naslovom Ki-
Na pobudo Turističnega društva Zagrad in njihovega predsednika        parska kolonija Škocjan 2010, v kateri so zajeti vsi podatki o ko-
Francija Kocjana, ki je že nekaj preteklih let organiziralo kamno-    loniji, navedeni udeleženci kolonije in sponzorji. Podane pa so tudi
seško-kiparsko delavnico, se je letos porodila ideja, da se izvede    zelo zanimive ocene del, ki jih je naredil umetnostni zgodovinar in
kiparska kolonija, v okviru katere se naredijo izdelki, ki bodo       muzejski svetovalec Dolenjskega muzeja g. Jožef Matijevič in so ob-
ostali v lasti Občine Škocjan. Tako je bila v času od torka, 29.      javljene v nadaljevanju ter nagovora ravnateljice OŠ Frana Metelka
junija 2010, do sobote, 3. julija 2010, v sodelovanju s Turističnim   Škocjan Irene Č. Peterlin in župana Antona Zupeta, ki je zapisal:
društvom Zagrad in OŠ Frana Metelka Škocjan izvedena kiparska
kolonija.                                                             »Spoštovane, spoštovani!
Teme kolonije so bile:
- spominsko obeležje Franu Metelku (kamen),                           Pri gradnji šole v letu 2005 smo predvidevali spomenik Franu
- ukles reliefa s krajevno tematiko v krožišču Goriška vas –          Metelku, vendar smo naleteli na navidez nepremostljivo oviro,
  Zloganje – Škocjan (kamen) in                                       saj takrat in vse do zdaj še ni bila odkrita kakršnakoli njegova
- hribovski garač (les – oreh).                                       upodobitev. Kljub temu smo že pri zunanji ureditvi okolice šole
                                                                      predvideli in uredili temeljni podstavek za njegovo obeležje.
Tako so kamnoseki in kiparji ustvarili na podlagi ideje ge. Kristi-   Letos, ko teče 150 let od Metelkove smrti, pa so bile na videz
ne Resnik, grafičnih predlog Vide Cizel in načrta Francija Kocja-      nepremostljive ovire premagane, samo dva prava vrelca idej sta se
na spominsko obeležje Franu Metelku v obliki odprte knjige, na        morala »pojaviti«. Prvi je g. Franci Kocjan, ki je že nekaj let pri-
kamniti masiv ob rondoju izklesali relief z motivom avtohtonih        rejal kamnoseške delavnice ob občinskem prazniku – KNOBLE-
konj po izdelani predlogi Ferenca Csernika in Metke Prah Zupet,       HARJEVEM. V njem je namreč dozorela ideja, da bi kamnoseške
kipar Alojz Rak pa je iz oreha ustvaril kip Hribovskega garača,       delavnice lahko prerasle v kiparsko kolonijo, v okviru katere bi




                                                                                         julij 2010 - številka 138   Naši koraki     23
Knobleharjevo 2010
umetniki in kamnoseki upodobili odprto knjigo z vklesano zna-
čilno Metelkovo mislijo (po ideji ge. Kristine Resnik). Izbrano je
bilo njegovo življenjsko vodilo oz. izrek: »VSE ZA LJUBO SLO-
VENŠČINO«, in sicer zapisano v metelčici in latinici.
Drugi vrelec idej je g. Ferenc Csernik, ki je kot slikar in pozna-
valec človeške duše in značajev na podlagi opisov in zapisov o
Metelku naslikal njegov portret, sedaj pa ima veliko željo, da bi
iztesal tudi njegov spomenik iz posušenega kostanja, ki še sto-
ji pred Metelkovim domom. Njegovo snovanje z navdušenjem
spremljam in podpiram.
Včasih smo ujetniki svojih predstav, da je samo določena pot mo-
žna, ko pa vstopimo v svet umetnosti, je možnosti bistveno več,
ker je umetnost bližje Bogu. Gospod Csernik je zelo enostavno
pojasnil, da tudi Jezusa ni nihče upodobil za časa življenja, a pri
vseh upodobitvah vsakdo ve, kdo je upodobljen.
V krožišču cest so se za ukles v kamen v vseh poslanih predlogih
pojavili motivi konj in samoumevno je postalo, da bo reliefna
upodobitev predstavljala konje, ki nekako skrivnostno povezuje-
jo Zloganje s Tičnico, dolino ob Dolskem potoku ter cerkvico v
Goriški vasi, kjer vsako leto na Štefanovo blagoslavljamo konje
... Ko se je iskala rešitev za upodobitev konj, kar ni lahka naloga,
je s svojimi predlogi prav tako pomagal g. Csernik. Nenadoma
je postalo jasno, da moramo upodobiti avtohtono slovensko hla-         Za uspešno izvedbo kiparske kolonije Škocjan 2010 gre posebna
dnokrvno pasmo in kar se da dobro pokazati telesne značilnosti in      zahvala Franciju Kocjanu, duši in motorju kiparske kolonije, ki
značaj tega konja: delavnost, krotkost, razum, ljubeznivost …          je tokrat pustila Občini Škocjan poseben in trajen pečat. Ob za-
Spoštovani in spoštovane, naj vam bodo omenjena dela v veselje         ključku Kiparske kolonije Škocjan 2010, ki smo jo obeležili na
in spodbudo, da tudi mi včasih prestopimo magično mejo, ko             prireditvenem prostoru pred občinsko stavbo v Škocjanu v sobo-
začutimo, da smo ujetniki materialnega in znanega.«                    to, 3. julija 2010, smo se s skromno pozornostjo zahvalili vsem
                                                                       udeležencem kolonije, ki se jim za njihov trud in vztrajnost ter
                                                 Anton Zupet, župan    vzdržljivost (sonce je namreč v tistih dneh zelo pripekalo) zahva-
                                                                       ljujemo tudi na tem mestu. Da so izdelki dobili končne podobe,
                                                                       gre zahvala mentorjema Franciju Kocjanu in Danilu Rovanu.
                                                                       Reliefno upodobitev konj ob krožišču so ustvarili: Marjan Brodar,
                                                                       Franci Kocjan, Slavko Likar, Ivan Lozej, Verena Novak, Jože Pe-
                                                                       ljhan, Marjan Rovtar in Kristina Rožman.
                                                                       Pri izdelavi spominskega obeležja pri šoli v čast Franu Metelku
                                                                       pa so sodelovali: Majda Bajc, Zorana Baša, Rado Čepič, Simon
                                                                       Črmelj, Božena Grželj, Franci Kocjan in Danilo Rovan.
                                                                       Za kip Hribovskega garača je idejo in samo izdelavo izvedel Alojz
                                                                       Rak v sodelovanju z Rudijem Škofom, ki je dopolnil kip garača z
                                                                       upodobitvijo zgarane ženice.
                                                                       Za sodelovanje se zahvaljujemo tudi ravnateljici OŠ Frana Metel-
                                                                       ka Škocjan ge. Ireni Čengija Peterlin ter šolski kuhinji, ki je poleg
                                                                       TD Zagrad poskrbela za prehrano udeležencev kolonije.
                                                                       Za podporo pri izvedbi kolonije pa se zahvaljujemo tudi sponzor-
                                                                       jem: Kamnoseštvu IKA-UM, Franc Kocjan, s. p., Kamnoseštvu
                                                                       Jenič Janez, s. p., Instalacijam Dulc, d. o. o., Optiki Poljšak in
                                                                       Ekološki kmetiji Kastelic.
                                                                                              Mateja Robek Zaletelj, OU Občine Škocjan
                                                                                                                   in Metka Prah Zupet

                                                                        Zahvala
                                                                        Upravni odbor TD Zagrad se ob priložnosti izvedbe Kiparske
                                                                        kolonije Škocjan 2010 zahvaljuje vsem, ki ste sodelovali ali ka-
                                                                        korkoli pomagali, da je ta projekt uspel.
                                                                        Prisrčna hvala.
                                Foto: Jožica Škof in Franci Kocjan                             Franci Kocjan, predsednik TD Zagrad,



 24    Naši koraki        številka 138 - julij 2010
                                                                                                   Knobleharjevo 2010

Umetnostne ocene kiparskih
stvaritev g. Jožefa Matijeviča
Človek je že od pradavnine krasil svoja bivališča in v njihovi ne-
posredni bližini postavljal znamenja z namenom, da bi se naravi
zahvalil za njene darove, ki so mu omogočili preživetje in da bi
pomiril silovitost njenih štirih osnovnih elementov: vode, ognja,
zemlje in zraka, ki so ga nenehno ogrožali. Ko si je sprva z lovom
in kasneje s poljedelstvom zagotavljal svoj obstoj, so tudi vsakdanji
uporabni predmeti začeli dobivati okrasne prvine, kar je naše pred-         kot tudi velikih svetovnih imperijev, zato so jih z enako mero čislali
nike vzpodbudilo k umetniškemu ustvarjanju kot najvišji vrednoti            in spoštovali preprosti ljudje in nič manj tudi kronane glave. Konji
človekovega duševnega razvoja.                                              pomembnih vladarjev in slavnih vojskovodij so se zaradi svojih izje-
Najbrž vsi soglašamo, da so za napredek lokalne skupnosti potrebne          mnih lastnosti trajno vpisali v človeško zgodovino. Arhetipski konj
naprave in objekti, ki omogočajo njeno gospodarsko dejavnost, ven-          je kot pravzor predstavljal potomca noči in skrivnosti, odločal je o
dar pa njeni udje ne potrebujejo le trgovin in prometnih povezav,           življenju in smrti, kar ga povezuje z ognjem, ki uničuje in ob enem
šol, sakralnih objektov, upravnih in zdravstvenih ustanov in teleko-        predstavlja bleščeč uspeh ter z vodo, ki hkrati hrani in duši. Silovi-
munikacij. Res je, da je vse to neobhodno potrebno za udobno in             tost njegovega galopa ga pripravi do tega, da slepo dirja sredi belega
človeka dostojno življenje, ki pa bi bilo brez umetniško-ustvarjalnih       dne, medtem ko konjenik budno pazi, da ga pripelje do želenega
pobud plehko in prazno. In ravno takšno praznino lahko zapolnijo            cilja. Toda ponoči, ko konjenik postane slep, prevzame konj vlogo
kulturne prireditve, kot je letošnja kiparska kolonija, ki sovpada s        vidca in vodnika: tedaj neodvisno poveljuje, saj edino on zmore
praznovanjem škocjanskega občinskega praznika. V vrtoglavem rit-            prestopiti prag skrivnosti, ki je nedostopna našemu razumu. Če se
mu vsakdanjega življenja preveč lahkotno pozabljamo na duhovne              konj in jezdec spreta, se dirka sprevrže v norost in pogubi oba, v
vrednote, na srečo pa so med nami tudi takšni posamezniki, ki teh           harmoničnem odnosu pa se njuna pot zaključi z zmagoslavjem.
vrednot ne prezrejo, zato je prav in se spodobi, da sta v tem prilo-        Drugi del zastavljenega projekta je potekal v senci Kocjanovega ko-
žnostnem besedilu posebej omenjena župan Občine Škocjan Anton               zolca v Zagradu, kjer se je skupina ustvarjalcev lotila spominskega
Zupet ter gonilna sila celotnega projekta gospod Franci Kocjan.             obeležja Franu Metelku v obliki masivne knjige, izdelane iz kredne-
Kiparska kolonija je po vsebinski zasnovi zajemala tri ločene pro-          ga apnenca, kakovostne avtohtone dolenjske kamenine. Na ta način
jekte, ki so jih tokrat uresničili izključno samouki kiparji in klesarji.   so hoteli simbolično ponazoriti njegov velik doprinos razvoju in iz-
Njihove dolgoletne strokovne izkušnje in pridobljeno znanje se je           popolnjevanju slovenskega jezika. Ta izjemni domoljub, humanist
uspešno odrazilo v monumentalnem figuralnem reliefu z upodo-                 in poliglot je bil med drugim tudi pobudnik novega črkopisa, zato
bitvijo skupine konj, ki je bila po obsegu del in po številu izvajal-       so se avtorji odločili, da spomin nanj ovekovečijo z njegovim znanim
cev najobsežnejši del zastavljene naloge, kiparsko klesarski izdelek        izrekom »VSE ZA LUBO SLOVENŠČINO« vklesanim na straneh
v obliki knjige je posvečen Franu Metelku in bo imel častno mesto           odprte knjige, ki je na eni strani napisan v metelčici, na drugi pa v
na platoju Osnovne šole Frana Metelka Škocjan, ki nosi njegovo              aktualnem slovenskem črkopisu; obema stranema pa so dodali še
ime, tretji del vsebinske zasnove pa dopolnjuje podoba »garača«,            okras v obliki lipovega lista, ki izraža Metelkovo neizmerno ljubezen
brezimnega kmečkega proletarca, ki že stoletja simbolizira delovne          do slovenskega jezika in brezpogojno pripadnost svojemu narodu.
in moralne vrednote podeželskega človeka.                                   Iz orehovega debla, ki se je že leta sušil ob kozolcu, pa je pod spre-
Delovno vzdušje na koloniji je bilo izjemno, ustvarjalni nemir je           tnimi rokami kiparja Alojza Raka nastala skulptura »garača«, celo-
bilo čutiti že pri sami pripravi, ko so ustvarjalci postavljali oder        postavna ekspresivna podoba kmečkega človeka, ki že čuti težo let,
in senčnike (sonce je namreč neusmiljeno pripekalo) in se vneto             vendar jim vztrajno in trmasto kljubuje. Oprtan z nahrbtnikom in
dogovarjali o strategiji izdelave reliefa, ki je v svoji končni podobi      opremljen z orodjem se odpravlja po vsakodnevnih opravkih, ki jih
izžareval duh kolektivne ustvarjalnosti in naglašal tisto raven, kjer       je vajen že od rane mladosti. Podoba na preprost in zgovoren način
se delo posameznika zlije v estetsko celoto. Litotaminjski apnenec,         v sebi združuje karakteristični značaj dolenjskega kmeta, ki v potu
usedlinska kamenina miocenskega morja, je na svojo površino spre-           svojega obraza že stoletja obdeluje zemljo in si z garanjem in odre-
jel podobo plemenitih živali, ki v tem prostoru tukajšnjim ljudem           kanjem iz dneva v dan pribori kos kruha zase in za svojo družino.
že stoletja pomenijo ponos, oporo in blagostanje. Prej omenjena             Dopolnilo k tej podobi pa je dodal Rudi Škof, ki je iz istega mate-
infrastruktura je v elementu cestne povezave na škocjanskem kro-            riala predstavil razbrazdan obraz kmečke starke. Obe leseni skulp-
žišču tako ob svoji praktičnosti in funkcionalnosti dobila še trajno        turi bosta na vhodu v krajinski park vsaka na svoj način obogatili
estetsko podobo, ki jo v skupinski upodobitvi konj ponazarja pre-           pripoved o življenju in delu dolenjskega kmeta, ki ga obiskovalcem
tehtana in likovno dognana kompozicija.                                     parka ponuja etnografsko naglašena vsebina.
Simbolni pomen konja je široko razvejan in večplasten, kajti ta iz-         Udeleženci letošnje kiparske kolonije v Škocjanu so brez dvoma
jemna žival ni primerljiva z nobeno drugo, saj je obenem jezdna             uspešno opravili svoje poslanstvo, saj so v praktičnem uresničeva-
žival, vozilo in ladja in zato neločljivo in usodno povezan s člove-        nju svojih zamisli našli rešitve v obliki estetskega likovnega izraža-
kom. Med njima se je skozi tisočletja razvijal poseben odnos, ki            nja, rezultati njihovega dela pa ohranjajo trajno vrednost.
je temeljil na specifični medsebojni odvisnosti. Konji so odigrali
izjemno vlogo v človeškem razvoju in obstoju tako v miru kot v                  Jožef Matijevič, umetnostni zgodovinar in muzejski svetovalec
vojnih spopadih, krojili so usodo tako malih plemenskih skupnosti                                                        Dolenjskega muzeja



                                                                                               julij 2010 - številka 138   Naši koraki       25
Knobleharjevo 2010

Odkritje spominskega obeležja                                         Prihod starodobnikov
Franu Metelku
Spominsko obeležje Franu Metelku je nastalo v okviru Kiparske
kolonije Škocjan 2010. Da pa se je ta dogodek odvijal prav le-
tos, ni naključje. Kot je v svojem uvodnem pozdravu predstavi-
la povezovalka prireditve ga. Tanja Luštek, se bomo v letošnjem
decembru, natančneje 27. decembra, spominjali 150. obletnice
smrti škocjanskega rojaka, duhovnika, jezikoslovca, profesorja,
raziskovalca in prevajalca Franca Serafina Metelka, 14. julija pa
smo praznovali obletnico njegovega rojstva.




                                                                      Ob KNOBLEHARJEVEM so v soboto, 03. julija, na ogled
                                                                      postavili svoja vozila člani Kluba ljubiteljev starodobnih vozil
                                                                      Mirnske doline »HRAST – TRŽIŠČE«, ki so se predstavili s
                                                                      starodobnimi motorji, avtomobili in vojaškimi vozili ter člani
                                                                      »VW kluba Dolenjske in Bele krajine« s starodobnimi hrošči.
                                                                      Po ogledu starodobnih vozil so se udeleženci odpravili s svo-
                                                                      jimi vozili na panoramsko vožnjo po občini. S »fičkom« je na
                                                                      čelu kolone vozil župan Anton Zupet, ki se mu je pridružil
                                                                      župan Občine Straža Alojz Knafelj. Peljali so se po trasi: Ško-
                                                                      cjan–Grmovlje–Štrit–Dule–Bučka–Stara Bučka–Zagrad–Kle-
                                                                      novik–Velike Poljane–Zbure–Zalog–Škocjan. Med potjo so se
Na domači OŠ, ki ponosno nosi Metelkovo ime, so preteklo              ustavili na Dulah, kjer so jih s pijačo in pecivom postregli člani
šolsko leto razglasili Metelkovo leto. Tako so bile mnoge dejav-      Krajevne skupnosti Bučka in članice Društva podeželskih žena
nosti zaznamovane z Metelkovim pečatom; učenci so pripravili          Bučka ter v Zagradu, kjer so jih pogostili člani Turističnega
tudi raziskovalno nalogo o Metelku v okviru projekta Turizmu          društva Zagrad.
pomaga lastna glava; ob dnevu šole, ki se tradicionalno imenuje                                    Tanja Staniša, OU Občine Škocjan
Metelkov dan, pa so se odvijale različne delavnice, ki so vsaka na
svoj način predstavljale Metelka, njegovo življenje in delo. Tako
so se trudili, da bi učenci začutili pomen velikega rojaka, ga spo-
znali ter se še naprej s ponosom in zavedanjem imenovali metel-
karji. Slovesno odkritje spominskega obeležja Franu Metelku, ki
predstavlja masivno knjigo izdelano iz krednega apnenca, kako-
vostne avtohtone dolenjske kamenine, je potekala v soboto, 03.
julija 2010, ob 12.00 uri pred OŠ Frana Metelka Škocjan. Poleg
udeležencev kiparske kolonije so se odkritja udeležili tudi delavci
osnovne šole. S svojim nastopom so odkritje spomenika kulturno
obogatili: Erika, Katja, Anja, Lea in Jernej s prirejenim besedilom
dramske predstave, ki je bila uprizorjena ob kulturnem prazniku
ter Katja Ponikvar na flavti.

                      Mateja Robek Zaletelj, OU Občine Škocjan

 Zahvala OŠ Frana Metelka Škocjan
 Osnovna šola Frana Metelka Škocjan se zahvaljuje vsem, ki ste
 pomagali pod vodstvom kamnoseka Francija Kocjana, dona-
 torja avtohtonega dolenjskega kamna, pri postavitvi spomin-
 skega obeležja Franu Metelku pred šolo. Prav tako se zahvaljuje
 tudi Kamnoseštvu Jenič, ki je sponzoriralo material in izdelavo
 granitnega napisa OSNOVNA ŠOLA FRANA METELKA
 ŠKOCJAN na šolskem pročelju.

                             Irena Čengija Peterlin, ravnateljica



 26    Naši koraki        številka 138 - julij 2010
                                                                        Knobleharjevo 2010 - gasilstvo

                                Prireditve ob 110-letnici PGD Škocjan




Gasilska povorka
in osrednja slovesnost
Osrednja prireditev se je odvijala v soboto, 03. julija, na priredi-
tvenem prostoru pri dograjenem in obnovljenem gasilskem domu
v Škocjanu s pričetkom ob 17.00 uri, ko je izpred občinske stavbe
skozi Škocjan proti gasilskemu domu krenila svečana povorka, v
kateri so sodelovali uniformirani gasilci ter gasilska vozila.
Za usklajen korak gasilcev v povorki je poskrbela godba na pihala
iz Šentruperta.
V sklopu proslave in praznovanja visokega jubileja gasilstva v Ob-
čini Škocjan, smo svojemu namenu predali tudi težko pričakova-
ne in prepotrebne nove prostore gasilskega doma, ki so namenjeni
predvsem operativnemu delu. S svojo prisotnostjo so PGD Ško-
cjan na dan osrednje prireditve počastili tudi nekateri visoki gosti.
Med njimi gospod župan Občine Škocjan, namestnik poveljnika
Gasilske zveze Slovenije tovariš Jože Berlec, poslanec državnega
zbora g. Ivan Grill ter gospod Stanislav Hočevar, beograjski nad-
škof in metropolit, ki je v spremstvu domačega g. župnika novo
zgrajene prostore tudi blagoslovil.
Tako smo v novih prostorih pridobili prostor za gasilska vozila
in gasilsko opremo. Prostor, v katerem so bila do sedaj vozila,
vsa gasilska oprema ter osebna in skupna zaščitna oprema naših
operativnih gasilcev, bomo opremili z garderobnimi in drugimi
omarami, v katerih bo nameščena vsa osebna in skupna zaščitna
oprema naše operativne enote. Kot osrednje gasilsko društvo v
občini se zavedamo, da moramo biti ob vsakem času in vremenu
pripravljeni v najkrajšem možnem času nuditi pomoč pomoči po-
trebnim na celotnem območju občine Škocjan.
Ob predaji novozgrajenih prostorov v uporabo se velja zahvaliti
vsem donatorjem, ki so na kakršen koli način pomagali pri gra-
dnji. Posebna zahvala tudi članom PGD Škocjan, ki so pri gradnji
prizidka opravili preko pet tisoč prostovoljnih delovnih ur. V za-
hvalo smo na proslavi donatorjem in članom gasilskega društva,
ki so se s svojim prostovoljnim delom in pomočjo še posebno
izkazali, izročili tudi plakete. Po končani proslavi pa smo prazno-
vali še pozno v noč na tradicionalni gasilski veselici z ansamblom
Vrisk.
                                       Jože Zupančič, PGD Škocjan
                                                     Foto: Petra Kic



                                                                                julij 2010 - številka 138   Naši koraki   27
Knobleharjevo 2010

      Praznovanje ob 110. obletnici PGD Škocjan




Na slovesnosti ob 110-letnici PGD Škocjan in odprtju prizidane-         gre vse samo še skozi denar, je bilo pri naši gradnji čutiti pripa-
ga in obnovljenega gasilskega doma je prisotne nagovoril predsednik     dnost, medsebojno povezanost in zaupanje. Kadarkoli in kjerko-
PGD Škocjan Franci Smrekar. Objavljamo povzetek govora po nje-          li smo poprosili obrtnike, podjetnike, podjetja ali posameznike,
govem izboru.                                                           smo vedno srečali ljudi, ki so bili pripravljeni pomagati, oziroma
                                                                        prispevati. Silna je bila ta moč, ta energija, ki nas je povezovala in
Z velikim ponosom in zadovoljstvom smo dočakali to visoko               krepila. Vsem skupaj velika in iskrena hvala.
obletnico. Prostovoljno gasilstvo, ki je prehodilo pot človeko-         Hvala drage članice in člani, hvala spoštovani sponzorji. Gasilski
ljubnosti, humanitarnosti, pot, ki je bila prepletena z neštetimi       dom dograjen in obnovljen naj služi svojemu osnovnemu name-
požari, naravnimi katastrofami, vojnimi vihrami in je tudi v dana-      nu – zagotavljanju hitre in visoko strokovne zaščite in reševanju
šnjem času zadržala osnovni in glavni moto našega organiziranja,        našega premoženja in občanov.
zasluži vse čestitke. V tem času je bilo nešteto intervencij, nudenja   Naše enote, naše tekmovalne desetine nam s svojim usposablja-
pomoči potrebnim, veselih dogodkov ob naših druženjih, snide-           njem in doseganjem lepih rezultatov na tekmovanjih zagotavljajo
njih in delovnih akcijah. Vse to in še mnogo več sestavlja spomine      primerne razvojne dosežke tudi v prihodnje.
na naša skupna doživetja. V enajstih desetletjih se je zvrstilo kar     110 let delovanja in trdega dela je za nami, pred nami pa novo ob-
nekaj generacij v vrstah članov PGD Škocjan. Vsak je prispeval          dobje prostovoljnega gasilstva v Škocjanu. Želim in verjamem, da
kamenček v ta žlahtni mozaik. Za vse storjeno, za vse delo, aktiv-      bo s svojim znanjem, organiziranostjo in tehnično opremljenostjo
nosti, udeležbe na intervencijah, tekmovanjih, vso pripravljenost       zagotavljalo našim krajanom, našim občanom hitro in učinkovito
za sodelovanje in pomoč iskrena hvala.                                  intervencijo v različnih nesrečah.
Leta 1980, ob 80-letnici smo slavili pomembno zmago. Zgradili           Duh prostovoljnega gasilstva v našem škocjanskem prostoru naj
smo gasilski dom in se preselili iz starega gasilskega doma, ki je      bo prisoten tudi v prihodnje.
domoval pri pokopališču, na novo lokacijo v nov gasilski dom,           Z gasilskim pozdravom Na pomoč!
na prostor, ki nam omogoča usposabljanje naših enot, organiza-
cijo tekmovanj in drugih prireditev. Čas hitro teče in vedno bolj                               Franci Smrekar, predsednik PGD Škocjan
smo čutili potrebo po dograditvi obstoječega doma. Nove naloge
in obveznosti s področja zaščite in reševanja nam nalagajo boljšo
tehnično opremljenost, popolnejšo in bolj funkcionalno razpore-
ditev prostorov in tehnike v domu.
Pred leti smo sprejeli sklep o gradnji prizidka, ki naj bi vse to
omogočal. 5. avgusta bo preteklo tri leta, ko smo pričeli z gradnjo
temeljev. Vsa gradnja, od temeljev do strehe, je potekala prosto-
voljno, z združenimi močmi, v lastni režiji. Vgrajenih je bilo pre-
ko 5500 delovnih ur, preko 370 strojnih ur, ogromno prevoznih
storitev, obrtniških storitev, podarjenih gradbenih materialov.
Pomemben je prispevek Občine Škocjan, ki je imela posluh za
potrebe prostovoljnega gasilstva pri zagotavljanju požarnega var-
stva v Občini. Vsi skupaj smo imeli ves čas pred seboj zastavljeni
cilj, to je dograditev in obnova doma. Gasilskega doma, ki bo v
celoti prostorsko zagotavljal vse pogoje za hitro posredovanje ob
alarmu. Lahko rečem, da je bila ekipa s predsednikom gradbene-
ga odbora na čelu zelo učinkovita, dosledna in strokovna. Kljub
težki gospodarski in splošni situaciji, ko je borba za normalno
preživetje težka in neizprosna, ko nam vsem zmanjkuje časa in



 28    Naši koraki        številka 138 - julij 2010
                                                                            Knobleharjevo 2010 - prireditve

Sodelovanje Občine Škocjan ob
110-letnici PGD Škocjan
Veseli nas, da se je v sklopu KNOBLEHARJEVEGA 2010 odvi-
jalo tudi praznovanje 110. obletnice PGD Škocjan. PGD Škocjan
je v soboto, 03. julija 2010, ob 17.00 uri organiziralo veliko ga-
silsko povorko s številnimi uniformiranimi člani in velikim gasil-
skim voznim parkom gasilskih društev naše občine in gasilskih
društev sosednjih občin ter prijateljskih gasilskih društev.
Parada je potekala ob zvokih šentrupertske pihalne godbe izpred
občinske stavbe proti obnovljenemu in dograjenemu škocjanske-
mu gasilskemu domu, kjer so udeleženci povorke in vsi gledalci
spremljali tudi program ob podelitvi zahval številnim sponzorjem
ter priznanj in odlikovanj GZS zaslužnim članom PGD Škocjan.                 blagoslov objekta pa je ob odprtju opravil msgr. beograjski nadškof
Ob tej priložnosti je Občina Škocjan društvu podarila sodoben                Stanislav Hočevar. Občina Škocjan se PGD Škocjan zahvaljuje za
računalnik, ki bo PGD Škocjan olajšal delo. Sledilo je še odprtje in         prejem posebnega priznanje za finančno pomoč, ki jo je zagotovila
blagoslov dozidanega in obnovljenega Gasilskega doma v Škocja-               Občina za dograditev in obnovo škocjanskega gasilskega doma.
nu. K prerezu traku je predsednik društva Franci Smrekar povabil
še predsednika Gradbenega odbora Staneta Čelesnika in župana,                                                                  Anton Zupet, župan


 Modrost in izkušnje – srečanje starejših občanov Občine Škocjan




 Dragocenosti življenja so trenutki, ki dajejo zadovoljstvo vsem             ki je sledila, je ga. Tanja le še dodala: »Nekoč je nekdo dejal, da je
 tistim starejšim občanom, ki so prišli kot vsako leto tudi letos v          mladost nekaj, kar imajo samo mladi in kar cenijo samo starejši,
 nedeljo, 04. 07. 2010, na prireditveni prostor. Po sv. maši, ki jo          jaz pa dodajam, da znajo mladi ceniti tudi tisto, kar imate vi, to
 je daroval gospod župnik Damjan Štih, so prisluhnili kulturnemu             je izvir življenjskih modrost, ki ste jih prekalili v vseh mogočih
 programu. Z učenci OŠ Frana Metelka Škocjan, ki so bili recitator-          preizkušnjah, to je vaša preudarnost in potrpežljivost, to je vaš
 ji, pevci, plesalci in instrumentalisti so se trudile ga. Sonja Kovačič,    čas, ki si ga vzamete zanje, kadar vas potrebujejo in prav zato se
 ga. Karmen Oberč, ga. Anka Blatnik Gorenc in ga. Tanja Luštek.              mladi vedno znova radi vračajo k vam. In še nekaj pravijo, napol
 »Kako starejši poznate tek sveta, ste dragoceni, saj veste za pravo         v šali na pol zares – ko se prične čas šolskih počitnic in čas brez-
 vrednost stvari in si ne postavljate več gradov v oblakih. Vidite           delja za otroke, takrat nastopi polna zaposlitev za njihove babice,
 globlje, čutite, kaj in kdo ima svojo notranjo vrednost …« je le            dedke …«
 del besed, ki jih je uporabila povezovalka prireditve ga. Tanja Lu-                                               Tanja Hočevar, KORK Škocjan
 štek. Do mnogo življenjskih modrosti in izkušenj sta prišla tudi g.                          Foto: Mateja Robek Zaletelj, OU Občine Škocjan
 Jože Giodani in ga. Ana Kralj, ki sta bila najstarejša na srečanju.
 Župan g. Anton Zupet in predstavnici KORK Bučka ga. Ljuba
 Hočevar in KORK Škocjan ga. Tanja Hočevar so jim čestitali in
 želeli ponovnega snidenja ter izročili šopka. Da je druženje uspelo,
 gre zahvala organizatorjem srečanja: Občini Škocjan, KORK Buč-
 ka in Škocjan, Društvu upokojencev Škocjan, Župnijski Karitas
 Škocjan, župniji Bučka in Škocjan. Seveda je bil namen druženja
 starejših z aktivistkami RK, Karitasa in DU srečati se, poklepetati,
 saj starejši radi pripovedujejo o lepih dogodkih, zaupajo pa nam
 tudi senčne strani svojega vsakdana. S srečanja odhajajo veseli.
 Vesele pa smo tudi aktivistke, saj je g. župan našel lepe besede o
 koristnosti povezanosti med generacijami, zahvalil se nam je za
 opravljena dobra dela in nas nagradil s kapami. Pred pogostitvijo,



                                                                                                 julij 2010 - številka 138   Naši koraki         29
Knobleharjevo 2010

Ob Knobleharjevem v Škocjanu                                                                              Knobleharjeva
tudi pritrkovalsko srečanje                                        Letošnja Knobleharjeva akademija, ki je potekala 5. julija v žu-
                                                                   pnijski cerkvi v Škocjanu, je proslavila 191. obletnico rojstva dr.
                                                                   Ignacija Knobleharja. Njegovo delo je močno zaznamovalo življe-
                                                                   nja ljudi ob Belem Nilu. Ni zaman vedno znova poudarjati, da
                                                                   smo lahko ponosni na našega rojaka. Ena zadnjih pomembnih
                                                                   stvari, ki se nanaša na Knobleharja, je zagotovo razstava v muzeju
                                                                   z naslovom Sudanska misija 1848–1858, Ignacij Knoblehar – mi-
                                                                   sijonar, raziskovalec Belega Nila in zbiralec afriških predmetov.
                                                                   Na ogled so številni predmeti, ki jih je Knoblehar zbral med de-
                                                                   lovanjem na jugu današnjega Sudana, gre pa za eno najstarejših
                                                                   afriških zbirk predmetov nilotskih ljudstev v Evropi.
                                                                   S svojim nastopom nas je počastil Kvartet flavt Traverso, ki je
                                                                   odlično odigral svoje pesmi. Kvartet, ki ga sestavljajo Mateja Crn-
                                                                   čan, Jasmina Šubic, Tanja Repe in Špela Lampret, deluje od ok-
                                                                   tobra leta 2007 – v tem času pa so dekleta odigrala na številnih
                                                                   koncertih in nastopih. Marca 2010 je Kvartet flavt Traverso na
                                                                   mednarodnem tekmovanju UPOL-ova svirel osvojil zlato plaketo
                                                                   in se v Spacalovi kategoriji uvrstil na prvo mesto.
V nedeljo, 4. julija 2010, so se ob 15.00 uri v škocjanski farni
cerkvi zbrali pritrkovalci iz šestih skupin. Vse navzoče sta na-
govorila g. župnik Damjan Štih in župan Anton Zupet, nato
pa so se po vrsti odpravili v cerkveni zvonik ter Škocjančanom
popestrili in praznično obarvali vroče nedeljsko popoldne.
Srečanja so se udeležili pritrkovalci ekip iz Škocjana, Škocjana
– Grmovelj, Šentjerneja, Št. Peter – Otočca, Stolnega kapi-
tlja – Novo mesto in pritrkovalca iz Rake. Za potešitev žeje
in za malico ob koncu srečanja je v soorganizaciji z župnijo
in Občino Škocjan poskrbelo Turistično društvo Škocjan pod
vodstvom Janje Strašek, ki se je udeležencem na koncu lepo
zahvalila za sodelovanje in zato, ker so z lepim zvonjenjem pre-
gnali preteče oblake in oddaljeno grmenje. Vse udeležene eki-
pe so iz rok župana in g. župnika prejele spominska priznanja,
ob zaključku pa so vsi prisotni skupaj zapeli še nekaj pesmi.      Osrednji gost večera je bil slovenski misijonar jezuit pater Jože
Zahvala je potrebna tudi Janezu Hočevarju, ki je kot po navadi     Grošelj. V svoji predstavitvi nam je podal informacije o začetkih
skupaj s sinom poskrbel za čistočo in urejenost zvonika ter za     krščanstva v Afriki ter o njegovem delovanju v Zambiji, kjer de-
nemoten potek srečanja.                                            luje že 30 let. Njegova sedanja misijonska postaja v Nangomi ima
                                               Metka Prah Zupet    poleg župnijske cerkve preko 30 podružnic. Na misijonu imajo
                                                                   tudi bolnišnico, kamor prihajajo pomagat prostovoljci iz Sloveni-
                                                                   je. Ob misijonu je nastalo tudi nakupovalno središče in vas.
                                                                   V nadaljevanju sta p. Grošelj in g. župan Anton Zupet ob spre-
                                                                   mljavi flavtistk prenesla luč in cvetje k žari zemlje iz Neaplja. Nato
                                                                   je sledil prenos cvetja k spomeniku Ignacija Knobleharja pred cer-
                                                                   kvijo. To slovesno dejanje je opravil Janez Halas. Z molitvijo za vse
                                                                   slovenske misijonarje in zaključnim županovim pozdravom smo
                                                                   se razšli z mislijo, da je naše življenje v prvi vrsti poklicanost.
                                                                                                    Simona Povše, Literarna sekcija
                                                                                                   KD dr. Ignacij Knoblehar Škocjan




30    Naši koraki       številka 138 - julij 2010
                                                                                            Knobleharjevo 2010

akademija 2010                                                         Slavnostna seja Občinskega
Gost in slavnostni govornik na Knobleharjevi akademiji slovenski       sveta Občine Škocjan
misijonar v Zambiji, jezuit p. Jože Grošelj je poudaril pomen prvega
med katoliškimi misijonarji v Afriki – Knobleharja. Omenil je, da so
imeli raziskovalci Knobleharjevega kova v tedanjem času pravzaprav
zvezdniški status, delovne razmere pa nepojmljivo težke.
Ob tej priložnosti pa je tudi župan tako nagovoril prisotne:

Spoštovani, spoštovane!

Ignacij Knoblehar – naš ponos in prihodnost

Pred dvema letoma, 13. aprila 2008, smo bili ob 150-letnici Kno-
bleharjeve smrti v Neaplju na grobu našega znamenitega rojaka,
že leto poprej pa smo uprizorili dramsko igro Naš Knoblehar.
Decembra 2008 nam je v Škocjanu uspelo postaviti čudovit spo-
menik njemu v čast, a popolnoma drugače, kot smo si v začetku          Na sam občinski praznik, v torek, 6. julija 2010, ko praznu-
predstavljali.                                                         jemo obletnico rojstva našega velikega rojaka, misijonarja in
Oddali smo tudi pobudo za to, da doseže čast oltarja. Zdaj, ko je      raziskovalca Belega Nila dr. Ignacija Knobleharja, je potekala
Alojzij Grozde dosegel to, kar smo mi upali tudi zanj, je tudi to      slavnostna seja Občinskega sveta Občine Škocjan. V spomin
prizadevanje dozorelo v še trdnejši veri, da velikan Knoblehar sodi    na njegovo delo in dosežke dostojno ovrednotimo tudi uspehe
njemu ob bok. Pravijo, da moramo počakati še na Gnidovca in            tistih žena in mož, ki širijo ugled Občine Škocjan zunaj njenih
potem na Barago. Seveda dobi človek brez vere ob takih razpravah       meja, ali s svojim delom opravljajo poslanstvo na različnih po-
čuden občutek trgovine, ali Bog ne daj, politike.                      dročjih znotraj občinskega prostora in s tem bistveno prispe-
Ves čas Knobleharjevega življenja, ko ni bil prisoten in seveda po     vajo k višji kakovosti življenja občanov in občank, zaposlenih
smrti, pa je bil živ in je tudi še danes živ med nami. Med njegovo     ter obiskovalcev naše Občine. V osrednjem delu slavnostne
mašo na Stopnem se je v takratnem času zbralo več kot 4.000 lju-       seje smo tako podelili priznanja Občine Škocjan letošnjim
di, v Celju pa se nas je zbralo 30.000 ob vseh možnostih transpor-     prejemnikom, občinsko nagrado Športnemu društvu Bučka
ta. V Neaplju so se mu rojaki poklonili kmalu po smrti. 10 let po      ter občinska priznanja ge. Jožici Strašek, dr. Marku Frelihu,
smrti so mu v škocjanski cerkvi postavili čudovit opis njegovega       Društvu upokojencev Škocjan, Turističnemu društvu Zagrad
življenja in dela, ki še danes preseneča z jasnostjo, neposrednostjo   in Vokalni skupini Mesečina.
in izpovedno lepoto.                                                   Kulturni program so oblikovali violinistka Manja Slak ob
Nato so potrebovali 60 let oz. 10 let po 1. svetovni vojni v kralje-   klavirski spremljavi Petre Slak ter Vokalna skupina Mesečina
vini SHS, da so odkrili spominsko obeležje na njegovi rojstni hiši.    in Lovski rogisti. Slavnostni govornik je bil dr. Marko Frelih,
Deset let kasneje so podali prvi predlog za začetek postopka bea-      kustos Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani, avtor
tifikacije in nato je izšla med 2. svetovno vojno leta 1942 čudovita    razstave in publikacije »Sudanska misija 1848–1858, Ignacij
knjiga dr. Jakliča, ki se z veliko pretresljivostjo bere še danes.     Knoblehar – misijonar, raziskovalec Belega Nila in zbiralec
In ponovno, po več kot šestdesetih letih socializma, ko so bile cele   afriških predmetov«. Na slavnostni seji je slikar, umetnik in
generacije ponovno oropane svoje zgodovine, neverjetno odkritje.       poznavalec zgodovine g. Ferenc Csernik županu podaril prvo
Dr. Marko Frelih iz Slovenskega etnografskega muzeja v Ljublja-        likovno upodobitev Frana Metelka. G. Ferenc Csernik se je
ni je po letih trdega dela in raziskovanja lani pripravil o njem       odločil, da bo portret Frana Metelka podaril Občini Škocjan,
in njegovem delu razstavo Sudanska misija 1848–1858 in enako           kjer bo profesorjeva podoba našla dostojno mesto.
poimenovano monografijo.
Knoblehar je enostavno presegel vsako omejenost, pa naj bo to ju-                                   Tanja Staniša, OU Občine Škocjan
goslovanstvo ali kakršnokoli postavljanje mej v duhu ali kako dru-                                            Foto: Andrej Herakovič,
gače. Bil je več kot svetovljan, njegov pogled je bil univerzalen, v                                               OU Občine Škocjan
duhu brez časa in prostora. Zato je tako izjemno blestel med svojim
delovanjem v Afriki in nas postavil v samo središče svetovnega raz-
iskovalnega dogajanja. Imam občutek, da Knobleharjev duh zagori
vedno, ko padajo meje in se podirajo zidovi ideoloških delitev.
Že večkrat je tudi po več generacij dolgo Ignacijev duh tlel pod
pepelom zgodovinske pozabe in vendar vedno znova svobodno
zagori njegov PLAMEN in njegov POGUM. V zavesti ljudi vseh
časov zagori kot veličastno odkritje in temelj naše samozavesti.

                                              Anton Zupet, župan



                                                                                        julij 2010 - številka 138   Naši koraki    31
Knobleharjevo 2010

          Utemeljitve za letošnja priznanja in nagrado Občine Škocjan
Letos se naziv častnega občana ni podelil, svetniki pa so potrdili pode-   be; ob strokovno vodenem ogledu pa življenje in delo Knobleharja
litev ene nagrade (podeli se le ena) in priznanj Občine Škocjan petim      ter afriških plemen zaživi. Sočasno z odprtjem razstave, ki jo je poi-
prejemnikom. Utemeljitve za letošnja priznanja in nagrado Občine           menoval Sudanska misija 1848–1858: Ignacij Knoblehar – misijo-
Škocjan je zapisala Martina Božič in so sledeče:                           nar, raziskovalec Belega Nila in zbiralec afriških predmetov, pa je dr.
                                                                           Marko Frelih izdal tudi publikacijo z istoimenskim naslovom.
Dr. MARKO FRELIH: utemeljitev za podelitev                                 Občina Škocjan, ki si je za svoj praznik izbrala prav Knobleharjev
                                                                           rojstni dan, je dr. Marku Frelihu izjemno hvaležna za njegov ne-
priznanja Občine Škocjan za leto 2010:                                     precenljiv prispevek pri graditvi prepoznavnosti našega rojaka in
                                                                           preko njega Občine Škocjan znotraj domovine in preko meja.
                                                                           Za vse navedeno je Občinski Svet Občine Škocjan na svoji 30.
                                                                           redni seji dne 01. 06. 2010 sprejel sklep, da se dr. Marku Frelihu
                                                                           podeli priznanje Občine Škocjan za leto 2010.

                                                                           Pobudo za podelitev priznanja je vložila v imenu Kulturnega društva
                                                                           dr. Ignacija Knobleharja Škocjan predsednica Sonja Povše Krmc.


                                                                           DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŠKOCJAN:
                                                                           utemeljitev za podelitev priznanja Občine
                                                                           Škocjan za leto 2010:
Medkulturne povezave med starimi civilizacijami so njegov naj-
ljubši svet. Stiki Slovencev z neevropskimi kulturami ga še posebej
privlačijo. Ponosu škocjanske doline, dr. Ignaciju Knobleharju, je
dodelil mesto ob boku velikih, ki so v preteklosti vplivali na razvoj
neevropskih civilizacij ...
To je g. Marko Frelih, doktor arheoloških znanosti in strokov-
ni sodelavec Slovenskega etnografskega muzeja, čigar življenje in
delo je v zadnjih desetih letih neločljivo povezano z našim roja-
kom Knobleharjem, katoliškim misijonarjem v južnem Sudanu
in raziskovalcem Belega Nila.
Dr. Marko Frelih se je zastavljene naloge lotil sistematično, po pra-
vilih stroke, kajti želel in hotel je oblikovati zgodovinsko, z dejstvi
podkrepljeno podobo Slovenca, Škocjančana, ki je svoje mlado
življenje zastavil in mnogo prezgodaj izgorel za dobro črnskega na-
roda. S ciljem, da bo predstavitev kar najbolj verodostojna, da bo
vsebovala tako duhovne kot znanstvene dosežke, vendar neobre-              V pomladi življenja vse raste, dehti, v poznem poletju sad dozori;
menjena z emocijami in idealizacijo afriškega misijona, je dr. Fre-        pa pride jesen, se vse umiri, mnog´tero življenje za vedno zaspi ...
lih obiskal črno celino in se seznanil z načinom življenja nilotskih       Tak je življenja krog vsakogar izmed nas, slehernega bitja okrog
ljudstev, med katerimi je deloval mladi Knoblehar.                         nas … Takrat, ko sta cvet in sad najlepša, ju vsakdo pohvali, po-
Že obstoječi pisani viri, predvsem delo dr. Franca Jakliča, nas            boža z očmi; ko cvet se osuje, kot da ga več ni … Ko človek mlad
seznanjajo, da je misijonar na svojih potovanjih po Nilu natan-            in poln energije neutrudno razdaja svojo moč, je povsod dobro-
ko opazoval pokrajino, življenje, si vse zapisoval, sproti izdeloval       došel; ko pojemajo moči in se korak upočasni, potrka bolezen na
skice in gradivo pošiljal evropskim znanstvenim institucijam: na           hišna vrata, okrog voglov se plazi osamljenost, dan postane enak
Dunaj, v Rim, v Ljubljano; mnogo, po predvidevanjih zgodovi-               dnevu … Srečen je vsakdo, ki je v svojem tretjem življenjskem
narjev najbolj strokovne dokumentacije, je poniknilo v misijonu            obdobju toliko vitalen, da se lahko vključi v aktivnosti svoje gene-
v Kartumu po njegovi smrti. Tudi to je razlog, da je bil Knoblehar         racije, kjer se druži in veseli vsakega naslednjega dne.
minulo stoletje praktično med pozabljenimi raziskovalci.                   Funkcijo povezovanja generacije občanov zrelih let v Škocjanu že
Doktorja Marka Freliha pa je prepričal, popolnoma osvojil. V knji-         dvajset let nadvse uspešno opravlja Društvo upokojencev Škocjan,
žnicah in muzejih doma in v tujini je iskal, raziskoval, zbiral pisne      ki šteje preko 400 članov. Tako visoka številčnost sama po sebi
vire in predmete, ki jih je Knoblehar prinesel iz Afrike ob svojem         dokazuje, da se upokojenci znotraj društva počutijo sprejete, da so
prvem obisku Evrope in danes lahko rečemo, da je trud poplačan             zadovoljni z delom in aktivnostmi, v katerih lahko sodelujejo. Veli-
v veselje avtorja in v veselje doline škocjanske, kajti dr. Frelih je v    ko njih, tudi takih, ki se v aktivnem obdobju niso uspeli ukvarjati s
Slovenskem etnografskem muzeju postavil na ogled razstavo, kjer je         športom, dandanes z veseljem preizkusi svoje strelske sposobnosti,
mogoče videti predmete nilotskih ljudstev, nekatere zapise in podo-        se pomeri v pikadu, se udeležuje pohodov, kolesarjenja in drugih


 32     Naši koraki         številka 138 - julij 2010
                                                                                                Knobleharjevo 2010

          Utemeljitve za letošnja priznanja in nagrado Občine Škocjan
športnih dejavnosti. V spretnostih se radi pomerijo s člani drugih      To je Jožica Strašek, dolgoletna vodja humanitarne organizacije
društev na meddruštvenem nivoju in v okviru pokrajinske zveze.          Karitas Škocjan, katere začetki segajo v leto 1995, ko je tedanji
Nekateri se poskušajo v oblikovanju proze in poezije, drugi prešer-     župnik zbral okrog sebe krog ljudi, pripravljenih prisluhniti so-
no prepevajo, tretji imajo krasne ročne spretnosti, skoraj vsi pa se    človeku v stiski. Dandanes, ko vse hiti za materialnimi dobrina-
radi udeležujejo izletov, martinovanj, silvestrovanj, mnogi so šele     mi, ko smo postali izrazito potrošniška družba in se izgubljajo
v pozno zrelem obdobju uspeli spoznati radosti in užitke letovanj       temeljne vrednote življenja, je le malo tistih, ki znajo in zmorejo
na morju in v toplicah. Možnosti druženja znotraj Društva upo-          lajšati življenje pomoči potrebnim. Prav Jožica Strašek je njih cvet
kojencev Škocjan so številne, raznolike in vsakdo si lahko izbere       in luč; vedno znova, vsak dan posebej je z mislimi in dejanji pri
tisto, kar mu je najbližje. Društvo upokojencev Škocjan se vse od       občanih, faranih, ki so osamljeni, bolni, pri tistih, ki komaj, ko-
ustanovitve loteva skrajno resnih in zahtevnih nalog. Posebno po-       maj povežejo začetek in konec meseca ali onih, ki so padli v trenu-
zornost namenjajo svojim članom: bolnim, ostarelim, osamljenim.         tne večje težave. Nikoli se ne sprašuje po razlogih in krivdi, nikoli
S šopkom obiščejo vse, ki dopolnijo 80, 85, 90 ali več let. Vsako       ne odlaša; vedno pomaga sama ali skupaj s sodelavci Karitasa, in
leto organizirajo prednovoletno obdaritev članov, starih nad 75 let.    sicer tako, kakor zahtevajo razmere v posameznih primerih. Jožica
V zadnjem obdobju so še posebej aktivni v sklopu projekta »Sta-         se ne utrudi. Čeprav je istočasno žena, gospodinja, mama, babica
rejši za boljšo kakovost življenja doma«. Člani društva, prostovolj-    priznava in z dejanji dokazuje, da je človekoljubno delo postalo
ci, obiskujejo starejše, ki so obiskov veseli, saj lahko poklepetajo    način in sestavni del njenega življenja. Kljub lastnim obveznostim
s svojimi vrstniki prav o vsem. Obiskane povprašajo po njihovih         se vedno organizira tako, da ostane urica ali dve za to, da je neko-
potrebah in željah in če le-te obstajajo, jih skušajo uresničiti.       mu lažje, lepše. Tako je že petnajst let. Sadovi njenega dela zorijo,
Skratka: vodstvo Društva upokojencev Škocjan se že dvajset let          vse več jih je, vse lepši so in vabijo mlajše, da vstopijo v vrste Ka-
trudi na vsakem koraku, da bi po najboljših močeh prispevali h          ritas, kajti življenje je sila nepredvidljivo in nikoli ne vemo, kdo
kvaliteti življenja starejše generacije v občinskem prostoru. Zado-     izmed nas bo prvi potreboval pomoč.
voljstvo članov je dokaz, da stopajo po pravi poti.                     Usklajevanje akcij in dejavnosti Župnijske Karitas s Škofijsko Kari-
Za vse navedeno in še za tisoč drugih izpeljanih aktivnosti za sku-     tas, z domačo osnovno šolo, s Krajevno organizacijo Rdečega križa
pno dobro je Občinski svet Občine Škocjan na svoji 30. redni            in drugimi je zahtevno, obširno, po drugi strani pa zelo uspešno.
seji dne 01. 06. 2010 sprejel sklep, da se Društvu upokojencev          Samo v letu 2009 je bilo preko Župnijske Karitas faranom razdelje-
Škocjan podeli priznanje Občine Škocjan za leto 2010.                   ne 6500 kg hrane iz naslova evropske pomoči, večje število paketov
                                                                        hrane iz slovenskih virov, plačanih kar nekaj položnic za osnovne
Predlog za podelitev priznanja so podale: Katica Zupet, Slavka          dobrine tistim, ki sami niso zmogli in še in še. To so spoštovanja
Rudman in Tončka Povše.                                                 vredni podatki, ki pa so, gledano s strani, zastrašujoči. Se zavedamo
                                                                        realnosti trenutka, smo pripravljeni sprejeti resnico, da mnogo na-
                                                                        ših znancev, mogoče celo vaščanov nosi križ, ki je mnogo pretežak
JOŽICA STRAŠEK: utemeljitev za podelitev                                za utrujena ramena … Bomo pristopili in odvzeli nekaj bremena,
                                                                        ali jih bomo prezrli in šli svojo pot neprizadeti? Hvala, neizmerna
priznanja Občine Škocjan za leto 2010:                                  hvala Življenju, da so med nami ljudje, ki so pripravljeni deliti …,
                                                                        da je med nami Jožica, ki vodi in usklajuje njihovo delo.
                                                                        Ob predstavitvi njenega humanitarnega dela ne smemo pozabiti
                                                                        sodelovanja s skupnostjo Cenacolo. Tudi ti fantje, ki še iščejo svo-
                                                                        jo pot, smisel življenja, so del naše skupnosti in pri Karitas se jih
                                                                        pogosto spomnijo.
                                                                        Poseganje v zasebnost človeka, v njegove stiske in težave, je ve-
                                                                        dno silno občutljivo za tistega, ki deli in sprva boleče za tistega, ki
                                                                        sprejema. Vsaka odločitev, vsaka akcija, celo beseda, mora biti do
                                                                        potankosti premišljena, pozitivno naravnana, časovno in situaciji
                                                                        primerna. Jožica s sodelavci to zna in zmore, kar dokazuje dejstvo,
                                                                        da v vseh letih delovanja, s strani tistih, katere je obiskala, še ni-
                                                                        koli ni bila zavrnjena. To je posebna danost, posebna milost, ki
                                                                        jo ljudje občutijo in sprejmejo. Vsak naslednji korak je lažji, bolj
                                                                        sproščen, celo pričakujoč. Želimo, da še dolgo, dolgo ostane tako.
                                                                        Za vse zgoraj navedeno in še za tisoče dobrih drobnih del, ki jih je
Življenje je prepletanje sreče in smeha, stisk in solza; življenje je   Jožica Strašek opravila za splošno dobro, je Občinski svet Občine
radost, je bolečina, je upanje …, da ti bo nekdo podaril nasmeh,        Škocjan na svoji 30. redni seji dne 01. 06. 2010 odločil, da se ji
prijazno besedo, stisk roke, včasih pa tudi krožnik hrane … in          podeli priznanje Občine Škocjan za leto 2010.
takrat potrka: prijazno in nevsiljivo, s svojim nalezljivim nasme-
hom razsvetli temo v prostoru, v duši in nakaže bolj sveto, sončno      Predlog za podelitev priznanja sta vložila Marija Halas in Franci
stran življenja …                                                       Kocjan.



                                                                                            julij 2010 - številka 138   Naši koraki       33
Knobleharjevo 2010

          Utemeljitve za letošnja priznanja in nagrado Občine Škocjan
TURISTIČNO DRUŠTVO ZAGRAD: utemeljitev                                   članov in jim daje novega poleta, zato ni bojazni, da bi delo dru-
za podelitev priznanja Občine Škocjan za leto                            štva zamrlo. Zagraški log postaja vse bolj prepoznavna lokacija za
                                                                         občane in druge obiskovalce škocjanskega prostora. Tu je mogoče
2010:                                                                    najti sprostitev po napornem delu, mir za razmišljanje, pa tudi
                                                                         prostor za veselo druženje.
                                                                         Za vse navedeno je Občinski Svet Občine Škocjan na svoji 30.
                                                                         redni seji dne 01. 06. 2010 odločil, da se Turističnemu društvu
                                                                         Zagrad podeli priznanje Občine Škocjan za leto 2010.

                                                                         Predlog za podelitev priznanja sta vložili Metka Prah Zupet in
                                                                         Marija Halas.


                                                                         VOKALNA PEVSKA SKUPINA MESEČINA:
                                                                         utemeljitev za podelitev občinskega priznanja
                                                                         Občine Škocjan za leto 2010:
Ustanovljeno je bilo leta 1995 z namenom, da vaški gmajni na-
dene idilično podobo miru in spokojnosti, da ohrani našim po-
tomcem del avtohtone naravne in kulturne dediščine ter da iztrga
pozabi kmečka opravila, ki so sicer le še spomin srednje generacije
na čase, ko so vozove vlekli konji, ob zori zapeli kosci in so žanjice
s spoštovanjem ter ljubeznijo s srpi žele pšenično klasje, otroci pa
so pobirali žitno klasje … Šopek klasja je pomenil košček kruha
… Davno je že tega in danes je vse drugače … Vendar je prav, da
se tudi mlajše generacije, pa čeprav le preko posameznih akcij in
aktivnosti, seznanijo s polpreteklo zgodovino našega podeželja.
Te cilje zelo uspešno zasleduje in uresničuje Turistično društvo
Zagrad, ki postopoma, leto za letom, spreminja področje gmajne
pod vasjo v urejen park, v katerem je opaziti vse več obiskoval-
cev. Področje je očiščeno divje zarasti in zasajeno z avtohtonimi        Kot rosni, odpirajoči se popki so stkale cvet, ki dehti, se oblikuje
rastlinami. Na travniku v dolinici pa se uspešno gradi muzej na          in gradi; cvet, ki z milino, prešernostjo in šarmom razveseljuje
prostem: iz Stranj je bila prestavljena Rangusova hiša, poleg so         srce in duha; cvet, ki zažari kot slap mesečine v temno noč …
ohranjeni svinjaki, kozolec, v teku je urejanje kašče, prestavlje-       To je šopek bučenskih deklet, ki se družijo in pojejo v zborčku, ki so
ne iz Bele krajine. Ko bodo dela zaključena, bo to prava kmečka          ga poimenovale Vokalna pevska skupina Mesečina. Pisalo se je leto
domačija naših dedov in babic pa tudi naših staršev. To so naše          2000. Na Bučki so organizirali krajevno prireditev in porajala se je
korenine, to je del naše zgodovine, ki jo je potrebno ohraniti, jo       ideja, da bi kar domača dekleta stopila skupaj, zapela in oblikovala
spoštovati, se iz nje učiti in je nikdar zatajiti.                       program. Dekleta, tedaj še večinoma deklice, pač niso pomišljale
Člani Turističnega društva Zagrad vestno ohranjajo tudi spomin           … Predlog so sprejele, nalogo izvrstno opravile in ne da bi se prav
na kmečke običaje in opravila. Vsako leto posejejo žito, povabijo        zavedale, so se med njimi začele tkati drobcene, a močne vezi, pred
vaške ženske, da žito požanjejo, ga povežejo in skupaj omlatijo s        seboj so videle isti cilj; rojena je bila nova dekliška pevska skupina.
cepci. Pika, poka, pika, pok … Enakomerno in v ritmu odmevajo            Ob moralni, finančni in vsestranski pomoči Kulturnega društva
cepci. Po končanem delu pa druženje, pesem in ples … Tako kot            Bučka in pod budnim očesom prvega umetniškega vodje je sku-
nekoč. Mladim v poduk, starejšim v spomin, vsem skupaj pa v              pina pričela z resnim delom; glasovi so rasli, repertoar se je širil,
veselje. Moški poravnajo še slamo in jo povežejo v škupo, ki jo          nastopi so se pričeli. Dekleta so sodelovala na vsaki lokalni pri-
porabijo za kritje objektov muzeja na prostem.                           reditvi, želela pa so se predstaviti tudi širše. Po letu 2005, ko je
Ciljev in idej imajo še veliko. V zadnjem obdobju so svoje delova-       vodstvo skupine prevzela nova strokovna vodja, so pričele prepe-
nje obogatili z vsakoletno kamnoseško–kiparsko delavnico; v na-          vati zahtevnejše pesmi, organizirati koncerte na Bučki, sodelovati
šem prvem krožišču mimoidočega pozdravi reliefna upodobitev              na dobrodelnih prireditvah, rade zapojo na porokah, družinskih
konj na naravnem kamnitem masivu, pred OŠ F. M. Škocjan pa               srečanjih in še marsikje. Predstavijo se z ljudskimi, umetniškimi,
spomenik Franu Metelku, kar so kiparji izdelali prav minule dni.         črnskimi duhovnimi pesmimi, zapojejo po želji. Njihovo štirigla-
Vse aktivnosti načrtujejo tako, da jih je mogoče uresničiti z mi-        sno petje popelje poslušalca v svet sanjarjenja, v svet, kjer v danem
nimalnimi finančnimi sredstvi, vendar z nepogrešljivim prosto-            trenutkov ni vsakdanjih težav in skrbi. Vsak aplavz pomeni na-
voljnim fizičnim delom članov. Ur ne štejejo več. Veselijo se vsake       grado za vloženi trud, potrditev kakovosti njihovega dela in spod-
uspešno zaključene akcije, vsak izpeljan projekt krepi zadovoljstvo      budo za naprej. Usmerja jih nova umetniška vodja, nad katero


 34    Naši koraki         številka 138 - julij 2010
                                                                                                Knobleharjevo 2010

          Utemeljitve za letošnja priznanja in nagrado Občine Škocjan
so dekleta izjemno navdušena in verjamejo, da jih lahko popelje           vanja in povezovanja je bilo potrebnih in danes lahko s ponosom
naprej, na višjo stopnico. Promovirajo Bučko, Občino Škocjan in           pokažejo enega najlepših športnih objektov v okolici.
dobivajo svoje mesto med vokalnimi zasedbami.                             Novozgrajeno športno igrišče je postalo mesto rekreacije in dru-
Pred nedavnim so dekleta Vokalne pevske skupine Mesečina orga-            ženja za vse generacije področja Bučke, celotne Občine Škocjan
nizirale koncert ob 10. obletnici aktivnega delovanja. Navdušene          in ljubiteljev športa od drugod; po drugi strani pa omogoča resno
nad polno dvorano poslušalcev so pele sproščeno, iz srca, da je           delo, resne treninge, pripravo ekip za tekmovanja in tudi organi-
seglo v srce. Publika jih je nagradila, dekleta pa svojih čudovitih       zacijo različnih turnirjev, tekmovanj in drugih prireditev.
občutkov ne zmorejo opisati, so pa izjemno srečna in zadovoljna.          Obseg aktivnosti Športnega društva Bučka se širi iz leta v leto;
Sodelovanje v zboru pa je še mnogo več kot samo razvijanje glasov.        postajajo prepoznavni v širšem dolenjskem prostoru, zato se na
Je druženje deklet, graditev medsebojnih povezav in zaupanja, rast        njihovem igrišču odvija vse več aktivnosti, katerih pomen sega
za skupinsko delo v življenju, pridobivanje različnih izkušenj …          preko občinskih meja. Vse aktivnosti so zastavljene tako, da jih
Vse to so vrednote, ki oblikujejo mlada dekleta v njihovi osebni          je mogoče realizirati z najmanjšimi možnimi finančnimi sredstvi
rasti na poti v življenje. Med njimi se je spletlo pravo prijateljstvo,   in prostovoljnim delom članov in drugih zainteresiranih. Sodelo-
ki ga želijo ohraniti, saj kar šest deklet deluje že od samega začet-     vanje v društvu in druženje na igrišču pomeni zdravo rast mlade
ka. Njihova in naša želja je, da še dolgo lepo in ubrano prepevajo        generacije tako v smislu krepitve telesa in duha, odraslim pa spro-
in osrečujejo vse naokoli.                                                stitev po napornem delu.
Za vse navedeno, kot nagrado za minulo 10-letno delo in spodbu-           Delovanje Športnega društva je pohvalno, koristno in dobrodošlo
do za vnaprej, je Občinski svet Občine Škocjan na svoji 30. redni         za vse, zato je Občinski Svet Občine Škocjan na svoji 30. redni
seji dne 01. 06. 2010 sprejel sklep, da se Vokalni pevski skupini         seji dne 01. 06. 2010 sprejel sklep, da se Športnemu društvu Buč-
Mesečina podeli priznanje Občine Škocjan za leto 2010.                    ka podeli nagrado Občine Škocjan za leto 2010.

Predlog za podelitev priznanja so vložili: Krajevna skupnost Bučka,       Pobudo za podelitev nagrade so vložili: Krajevna skupnost Bučka,
Kulturno društvo Bučka, Turistično društvo Bučka, Prostovoljno            Kulturno društvo Bučka, Turistično društvo Bučka, Prostovoljno
gasilsko društvo Bučka in Društvo podeželskih žensk Bučka.                gasilsko društvo Bučka in Društvo podeželskih žensk Bučka.

                                                                                                        Anton Zupet, župan Občine Škocjan
ŠPORTNO DRUŠTVO BUČKA: utemeljitev za
podelitev občinske nagrade za leto 2010:




Povezuje in združuje vse, ki jih spremlja športni duh; vse, katerim
pomenita gibanje in žoga način življenja, krepitev telesa in duha …
To je Športno društvo Bučka, ki sme ponosno zreti na svojih pre-
hojenih osem let. Zavedanje, da je športno življenje posameznika
in celotne skupnosti temelj zdravja, moči in pozitivne energije, je
bilo na Bučki vedno prisotno in živo. Lahko smo veseli in zado-
voljni, da je skupina krajanov združila moči, ustanovila športno
društvo, začrtala pot in zastavila cilj.
Sprva so travnik preuredili v športno igrišče, ki omogoča sprošča-
nje ob košarki, nogometu, odbojki na mivki in drugih igrah. Ne-
šteto prostovoljnih ur dela je bilo opravljenih, nešteto ur usklaje-



                                                                                            julij 2010 - številka 138   Naši koraki     35
Knobleharjevo 2010

Zahvala ŠD Bučka 2010
Za prejeto Nagrado občine Škocjan bi se v imenu Športnega               Z izgradnjo igral za najmlajše, ki pravkar poteka, bo poskrbljeno
društva Bučka zahvalil predlagateljem, svetnikom, Občinski              tudi za malčke in njihove starše, ob poletnih večerih pa lahko
upravi in pa vsem, ki ste nam v tem obdobju kakorkoli poma-             vidite mlade in malo starejše, ki uživajo v igri odbojke na mivki
gali pri našem delu.                                                    na letos prenovljenem igrišču.
Pred ustanovitvijo društva je bila na športnem področju na Buč-         Veliko pozornosti posvečamo mladim, za katere je šport po-
ki velika praznina, saj poleg košarkarskega koša pri šoli drugih        memben del odraščanja in izgradnje pozitivne osebnosti. Prav
ustreznih površin ni bilo. Nekaj časa nazaj je uspešno delovala         otroci imajo tisti pravi čut za šport, ki še ni »okužen« s tek-
nogometna ekipa, ki je igrala v takratni občini Sevnica, vendar         movalnostjo in željo po uspehu, ki je včasih še preveč prisotna.
je sčasoma prenehala z igranjem.                                        Kot sem že omenil, je bilo zaradi vmesnega obdobja nekaterim
Prav člani te ekipe so bili pobudniki ustanovitve društva, hkrati       staršem nelogično, da nekdo preživi del prostega časa na igrišču.
pa so leta 2002 na močvirnem zemljišču v Dulah zrasla 3 igri-           No, od takrat je padlo že veliko golov in nekateri starši sami
šča; nogometno, košarkarsko in za odbojko na mivki. Mladi iz            pridejo spraševat, kdaj bi lahko pripeljali otroke na igrišče, da bi
Bučke in okolice so se začeli v velikem številu zbirati in kmalu je     se skupaj igrali. Za vsakega bomo nekaj našli …
nastala nova generacija športnikov.                                     V vsakdanjem življenju se prevečkrat pojavijo nesoglasja zaradi
Vse večje število mladih se je tudi aktivno vključevalo v delo-         nepomembnih stvari, kot je npr. kdo od kje prihaja ali pa poli-
vanje društva, zato delovnega zagona ni zmanjkalo, kvečjemu             tična pripadnost. Pri nas tega ni, saj ni pomembno ali si zelen,
narasel je. Jedro, iz katerega se je razvilo vse ostalo, je bila vse-   rdeč, črn ali bel, vsi se zlijemo v eno barvo in to je oranžna.
skozi nogometna ekipa, ki odlično skrbi za enega najlepših no-          Prav zaradi tega smo močnejši in naredimo »še tisto nekaj več«.
gometnih igrišč v širši okolici. Vsako leto se je nekaj dogradilo       Oranžno barvo smo vzeli za svojo ob oblikovanju grba društva,
in polepšalo, kar pa je najpomembnejše, razširili smo ponudbo           ko smo na pobudo članice društva vključili najbrž prepoznavno
športnih aktivnosti, ki sedaj zajemajo nogomet, košarko, odboj-         lastnost našega kraja, to je znamenito ime – Bučka. Tako maj-
ko, šah, namizni tenis, tek, badminton in še kaj.                       hen kraj pozna presenetljivo veliko ljudi iz vse Slovenije, gotovo
Vse to, vsaj ne v takem obsegu, ne bi bilo mogoče brez podpore          ne brez razloga. Do oranžnih buč je bil zato samo še korak.
Občine, ki je od vsega začetka prispevala potrebna denarna sred-        Na koncu lahko zaključim tudi tako: Če smo leta 2002 posejali
stva in tudi na druge načine podpirala naše delovanje. V nekate-        seme, potem lahko v letu 2010 rečemo, da buče na Bučki zelo
rih sosednjih občinah so razmere na žalost precej drugačne.             dobro uspevajo, se množijo in gotovo bo tako tudi v prihodnje.
Z dokončanim objektom z urejenim elektro priključkom po-                Lepo vabljeni v našo družbo.
nuja športni center možnost uporabe za zaključene skupine, ki
želijo druženje popestriti s športnimi aktivnostmi.                                                    Toni Sedlar, predsednik ŠD Bučka



  Cenjeni g. Alojz JERAK se je poslovil za vedno ...
                           Pred časom smo prejeli žalo-                 Škocjanu je prispeval znaten delež, cerkev Sv. Miklav-
                           stno vest, da se je za vedno po-             ža na Otoku je bila deležna njegovih pogostih daril,
                           slovil naš častni občan, cenjeni             leta 1972 je PGD Dobrava podaril popolnoma novo,
                           rojak, mecen Dobrave in Ob-                  najsodobneje opremljeno gasilsko vozilo, pred deseti-
                           čine Škocjan, g. Alojz Jerak.                mi leti je za potrebe domačih gasilcev in pokopališča
                           Njegova življenjska pot se je                Otok, kjer počivajo njegovi starši, podaril sredstva za
                           iztekla v Caracasu v Venezue-                potrebne investicije. Še bi lahko naštevali. Bil je izje-
                           li, v mestu, kjer je našel svoj              mno velikega srca in odprtih rok.
                           drugi dom.                                   Občina Škocjan mu je kot skromno zahvalo za stotine
                           S trdim delom, globoko premi-                dobrih del leta 2000 podelila naziv častnega občana.
 šljenimi in razumskimi odločitvami, se je zapisal med                  G. Alojz! Vemo, beseda hvala je mnogo, mnogo pre-
 poslovneže, ki so oblikovali gospodarski svet Venezue-                 malo za vse, kar ste plemenitega storili za dolino ob
 le. Svoje rojstne Dobrave, svojih sorodnikov, prijateljev              Radulji in Krki. Vi ste odšli, Vaša dela ostajajo in go-
 in zelene Krke nikoli ni pozabil … Pogosto in rad se                   vorijo o Vaši veličini … za vedno.
 je vračal v domače loge. Vsakega napredka vasi in širše                Naj Vam bo lahka zemlja Venezuelska.
 okolice se je zelo veselil, mnoge akcije je finančno bo-
 gato podprl; za objekt zdravstvenega doma in občine v                                       Martina Božič, OU Občine Škocjan



36    Naši koraki         številka 138 - julij 2010
                                                                                           Knobleharjevo 2010

                                     Izgnanci na Bučki 10. julija 2010




Krajevna organizacija Društva izgnancev Slovenije Bučka je v
soboto, 10. julija, organizirala tradicionalni pohod ob nemško-        Novinarska konferenca in
italijanski okupacijski meji od Telč do Bučke v sklopu prireditev
praznika Občine Škocjan. Ob prihodu preko 100 pohodnikov               srečanje z gospodarstveniki ter
na Bučko se je ob 11.00 uri pričela proslava ob 65-letnici zmage
nad fašizmom in nacizmom in vrnitve na svoje oropane domove
                                                                       poslovnimi partnerji
naših krajanov iz nacističnega Rajha, kamor so bili izgnani leta       V sredo, 9. junija 2010,
1941. Ta proslava in shod izgnancev, beguncev, prisilnih delavcev      sta se župan Anton Zupet
in svojcev je bila za območje Zasavja, Posavja, Dolenjske in Bele      in direktor OU Občine
krajine. Udeležba je bila zelo velika, saj je bilo okrog 1000 udele-   Škocjan Darko Levičar v
žencev. Na to našo malo Bučko je prišlo veliko žrtev vojnega na-       Gostilni Luzar srečala z
silja od Branika in prav do Murske Sobote, kakor tudi iz sosednje      novinarji, gospodarstve-
Hrvaške iz Zagreba. Udeležili so se je tudi poslanci Državnega         niki ter poslovnimi par-
zbora mag. Franc Žnidaršič, Ivan Gril in Andrej Magajna, pod-          tnerji Občine Škocjan.
predsednik DIS Janez Komljanec, predsednica komisije za stike s        Ob jutranji kavici sta
kraji izgnanstva ga. Zdenka Kaplan, člani Izvršnega odbora DIS,        vsem zbranim predstavila
Nadzornega odbora in Častnega odbora skupščine DIS. Bili so            naše načrte in aktivnosti
tudi župani Občine Kozje, Sevnice, Radeč in seveda naš župan g.        ob občinskem prazniku –
Anton Zupet. Ob tej priliki je g. Zupet pripel praporu KO DIS          KNOBLEHARJEVEM
Bučka tudi občinski trak, katerega naš prapor do sedaj ni imel, za     2010. Povabljenim se je pridružil tudi predsednik PGD Ško-
kar se Občini Škocjan KO DIS Bučka najlepše zahvaljuje.                cjan Franci Smrekar, ki je predstavil dejavnosti PGD Škocjan
DIS je ob tej priliki tudi podelila zahvalno listino KS Bučka in       ob 110-letnici delovanja društva. Kamnosek in predsednik
KO DIS Bučka za pripravo in organizacijo prireditve.                   TD Zagrad Franci Kocjan pa je novinarjem opisal zamisli za
Spomnili smo se tudi najstarejšega pohodnika, ki se že vsa leta        Kiparsko kolonijo Škocjan 2010 in pokazal tudi lokacijo ob
udeležuje pohoda od Telč do Bučke g. Franca Bebra iz Šentjanža,        novem krožišču, kjer je kolonija kasneje potekala.
ki bo septembra dopolnil 90 let. V sklopu prireditve je bil možen
tudi ogled razstave domačega društva likovnikov »Ambrozzija« v                                    Tanja Staniša, OU Občine Škocjan
prostorih Kulturnega doma in stalna razstava izgnancev.
Po končani prireditvi je podpredsednik DIS g. Janez Komljanec
promoviral ponatis in razširitev knjige »Bučka skozi čas«, za kate-
ro je zbrala, napisala in uredila gradivo prof. Ivica Žnidaršič. Gre
za drugo dopolnjeno izdajo; izdajatelja knjige sta KO DIS Bučka
in Občina Škocjan.

Zahvaljujemo se vsem bučenskim društvom za pomoč pri izpelja-
vi prireditve, ge. Ani Golobič za pomoč, Alojzu Kosu za parkirni
prostor, gostišču Janc za gostinske usluge, ge. Mariji Liberšar in
družini Češek za sprejem pohodnikov in pogostitev, prav tako
tudi Zdenki in Mirku Slapšak iz Telč za gostoljubje ob zboru po-
hodnikov na Telčah.
                       Silva Marjetič, predsednica KO DIS Bučka


                                                                                       julij 2010 - številka 138   Naši koraki   37
javni razpisi

  Javni razpis o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje
     razvoja malega gospodarstva v Občini Škocjan za leto 2010
  Na podlagi Odloka o proračunu Občine Škocjan za leto 2010 (Ur. list RS, št. 113/09 in 39/10) in Pravilnika o dodeljevanju proračunskih
sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Škocjan (Ur. list RS, št. 80/09 in 100/09) je Občina Škocjan objavila Javni raz-
 pis o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Škocjan za leto 2010 (Ur. list RS, št. 40/10).
Predmet javnega razpisa je dodeljevanje nepovratnih sredstev za                   cjan www.obcina-skocjan.si ali pa jo lahko zainteresirani dvignejo
pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Škocjan s                       v času uradnih ur na Občini Škocjan. Dodatne informacije v zvezi
subvencioniranjem naslednjih ukrepov, ki so se izvajali v razpi-                  z javnim razpisom posreduje Tadej Lupšina, tel. 07/38-46-307,
snem obdobju na območju Občine Škocjan:                                           e-mail: tadej.lupsina@obcina-skocjan.si, v času uradnih ur.
A) naložbe v nakup nove opreme in nematerialnih investicij,
B) svetovalne storitve za izdelavo razpisne dokumentacije za prija-               Vloge s predpisano dokumentacijo po tem razpisu morajo pri-
vo na državne in mednarodne razpise,                                              speti najkasneje do ponedeljka, 02. 08. 2010, na naslov: Občina
C) promocija izdelkov in storitev na sejmih in razstavah,                         Škocjan, Škocjan 67, 8275 Škocjan. Vloge je potrebno oddati za
D) posebno usposabljanje in dodatno izobraževanje.                                vsak posamezen ukrep posebej.

Skupna okvirna višina razpoložljivih sredstev namenjenih za iz-                   Pisne vloge morajo biti poslane v zaprtih ovojnicah, opremljene z
vedbo javnega razpisa je 25.000 EUR in so zagotovljena na pro-                    naslovom pošiljatelja in označene za vsak ukrep posebej z oznako:
računski postavki 14005 Spodbujanje razvoja malega gospodar-                      A) »Ne odpiraj – vloga za javni razpis MG – nakup opreme in
stva.                                                                             nematerialnih investicij«,
Okvirna višina sredstev po posameznih ukrepih znaša:                              B) »Ne odpiraj – vloga za javni razpis MG – svetovalne storitve«,
a) za ukrep A v predvideni višini 20.000 EUR,                                     C) »Ne odpiraj – vloga za javni razpis MG – promocija na sejmih
b) za ukrep B v predvideni višini 1.000 EUR,                                      in razstavah«,
c) za ukrep C v predvideni višini 2.000 EUR,                                      D) »Ne odpiraj – vloga za javni razpis MG – usposabljanje in
d) za ukrep D v predvideni višini 2.000 EUR.                                      izobraževanje«.
Razpisna dokumentacija je od dneva objave v Uradnem listu RS
do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani Občine Ško-                                                   Tadej Lupšina, OU Občine Škocjan


Bi se udeležili brezplačnega
usposabljanja v tujini?
Povsod po Evropi ter v državah članice Efte potekajo usposabljanja,               V juliju je izšel nov katalog Grundtvig delavnic za leto 2010/11,
v katera se lahko vključijo vse osebe, starejše od 18 let, ki niso vklju-         ki je dosegljiv na spletni strani www.cvzu-dolenjska.si. Lahko nas
čene v redno izobraževanje. Usposabljanje, ki je financirano s strani              obiščete v Svetovalnem središču, kjer vam bomo z veseljem poma-
Evrope, se imenuje Grundtvig delavnice. Grundtvig delavnice tra-                  gali pri prijavi na želeno delavnico. Pomoč svetovalnega središča je
jajo od 5 do 10 dni in omogočajo brezplačno udeležbo na sami de-                  brezplačna, saj se sofinanciramo s strani Ministrstva za šolstvo in
lavnici, namestitev, ki zajema brezplačno bivanje in prehrano, prav               šport in evropskega socialnega sklada. Delujemo v Novem mestu
tako pa so kriti tudi stroški poti in zavarovanja udeleženca.                     v prostorih RIC-a na Ljubljanski 28. Pokličete nas lahko na tel.
Delavnice so opisane v katalogu delavnic, ki zajema preko 100                     07/393–45-52 ali 031/701-191. Veselimo se vašega obiska.
različnih delavnic na teme, kot so:
vizualna umetnost, glasbena kreativnost, številke, matematika,                      Obvestilo uredniškega odbora
znanost in ostale teme, ki niso preveč odvisne od znanja tujih
jezikov; učenje jezikov, zlasti za ljudi, ki gradijo na osnovnih                    Spoštovani!
kompetencah (ali izboljšujejo te kompetence na specializiranih                      Zaradi obsežnosti časopisnega gradiva se je uredništvo Naših
področjih ) v jeziku držav, kjer se delavnico organizira, predvsem                  korakov iz tehničnih razlogov odločilo, da izda dve številki.
v jezikih, ki so manj razširjeni in se manj poučujejo, skupine za                   Praznično obarvani, Knobleharjevi, bo teden kasneje sledila
razpravo o vprašanjih, ki so v skupnem evropskem interesu ter so                    običajna 139. številka, kjer bodo objavljeni vsi članki, ki so bili
namenjene spodbujanju večjega zanimanja za evropske zadeve pri                      poslani za št. 138. Hvala za razumevanje!
odraslih, aktivno državljanstvo in medkulturni dialog.                                                                              Uredniški odbor


  Naši koraki – glasilo Občine Škocjan – je do konca leta 2004 izhajalo kot Poročevalec občine Škocjan. Izhaja v nakladi 1200 izvodov. Glavni in odgovorni
  urednik: Andrej Zgonc. Uredniški odbor: Janja Strašek, Nuška Keglovič, Metka Prah Zupet, Irena Hočevar. Sodelavci Občinske uprave. Jezikovni pregled: Irena
  Hočevar. Naslov uredništva: Naši koraki, Občina Škocjan, Škocjan 67, 8275 Škocjan. Elektronski naslov: info@obcina–skocjan.si
  Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Publikacija je brezplačna.
  Naši koraki – glasilo Občine Škocjan – je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1731. Prispevke za
  naslednjo številko zbiramo do 20. v mesecu.




 38     Naši koraki          številka 138 - julij 2010
                                 Foto natečaj in Kiparska kolonija Škocjan 2010




                  Prva nagrada - Slavko Jalovec, Jezero Štrit in serija slik Novo leto, Cerkev sv. Kancijana, Cerkev sv. Matije na Bučki
                                                                                                           ter nočna fotografija Geoss-a.




Druga nagrada- Gregor Povše, Križ na veliki ponedeljek               Tretja nagrada - Petra Kic, Leteča štorklja




                                                                                        julij 2010 - številka 138   Naši koraki    39

				
DOCUMENT INFO
Shared By:
Categories:
Tags:
Stats:
views:375
posted:5/11/2011
language:Slovenian
pages:40