Docstoc

Konstruiranje orodja za brizganje plastike

Document Sample
Konstruiranje orodja za brizganje plastike Powered By Docstoc
					                       ŠOLA ZA STROJNIŠTVO ŠKOFJA LOKA
                           Podlubnik 1 b, 4220 Škofja Loka




  Konstruiranje orodja za brizganje plastičnih
                  materialov




Avtor seminarske naloge:

Roman




                                          1
Zahvala




   2
Povzetek
- ključne besede:
- CAD-konstruiranje-CAM-planiranje in izdelava poti rezkarjev
- CNC Computer Numerically Controlled (racunalniško numericno krmiljenje)
- NC Numerical Control (numericno krmiljenje)


Za CAD-CAM programiranje so najbolj primerni programi, ki vsebujejo družine
integriranih aplikacij za razvoj izdelkov,ki jih lahko uporabljamo v različnih področjih
tehnike, saj lahko podatke o izdelku spremljamo preko celotnega razvojnega cikla. V svetu
je uveljavljenih kar nekaj programov kot so: Pro-enginer, Catia, Autocad, Cimatron.




            Slika 1: Zaslon pri Cimatronu z odprtim modulom part




                                           3
Kazalo:



  1. Uvod ............................................................................................................................. 1
  2. Predstavitev programa Cimatron E7: ................................................................... 2
  2. 1. Nekaj osnovnih funkcij v modulu part .................................................................. 3
  3. Proces izdelave novega orodja ............................................................................... 5
  4. Proces konstruiranja orodja..................................................................................... 6
  5. Konstrukcija in modeliranje orodja ..................................................................... 8
  5.1. Izdelava prototipa...................................................................................................... 8
  5.2. Skaliranje –konstanten način ................................................................................... 9
  5.3. Skaliranje – spremenljiv način ............................................................................. 10
  5.4. Primer skalarnih faktorjev za spremenljiv način skaliranja ............................... 13
  5.6. Razdelitev modela na matrici ................................................................................ 14
  5.7. Umestitev modela in izdelava osnutka orodja ..................................................... 15
  5.8. koordinatni sistem ................................................................................................... 16
  5.9. Odmični mehanizem ............................................................................................... 17
  5.10. Zrcaljenje ............................................................................................................... 18
  5.11. Določitev zunanjih mer orodja in izdelava polovic .......................................... 19
  5.12. izmetalni čepi ........................................................................................................ 19
  5.12. izmetalni čepi ........................................................................................................ 20
  5.13. Dolivni kanali ........................................................................................................ 22
  5.14. Hlajenje in sestava ................................................................................................ 23
  5.15. Postavitev ravnin za ostale dele orodja .............................................................. 24
  5.16. Izdelava ostalih delov orodja ............................................................................. 25
  5.17. Konstrukcija je gotova ......................................................................................... 26
  6. Priprava posameznih elementov orodja za NC programiranje .................... 27
  6.1. Analiza orodja ......................................................................................................... 27
  6.2. Rezultati analize ...................................................................................................... 27
  7. Elektroda .................................................................................................................... 28
  8. Tehniška dokumentacija –Drawing .................................................................... 29
  8.1. Tehniška dokumentacija ........................................................................................ 30
  9. Zaključek ................................................................................................................... 33
  10. Viri in literatura ..................................................................................................... 34
  11.1 Kosovnica potrebnih izmetalnih čepov ............................................................... 38




                                                                  4
1. Uvod

Dokler v podjetju še nismo imeli CAD-CAM programskega sistema je bila izdelava orodij
za Brizganje plastičnih materialov zamudno in dolgotrajno. V razvojnem oddelku so
izdelali prototip odlitka iz lesa in umetnih materialov.Delavec je v orodjarni prototip zalil z
umetno maso. Ko se je ta strdila je ločil izdelek na dva dela-kalupa. Gravure izdelkov so se
na kopirnih rezkalnih strojih s pomočjo hidravličnih tipal prenesli iz kalupov v orodja.
      Z nakupom CNC rezkalnih strojev in programske opreme, pa se je se je kvaliteta
orodij precej izboljšala. Čas izdelave od začetka do končnega produkta se je občutno
skrajšal,kar je pri obutveni industriji večkrat ključnega pomena.
      Na slovenskem trgu je literature o CAD-CAM programiranju zelo malo. Zato sem se
odločil, do bom ob konstruiranju orodja za brizganje plastičnega stremena razložil potek
dela s tem programom.




     Slika 2: Model orodja izdelan s sodobno programsko opremo




                                              1
2. Predstavitev programa Cimatron E7:

V podjetju kjer sem zaposlen uporabljamo CimatronE7. To je vrhunsko programsko orodje
za konstruiranje in modeliranje v okolju Windovs. V svetu se vse bolj uveljavlja.
Sestavljen je iz več različnih modulov.Med posameznimi moduli Cimatrona (Part,
Assembly, Drawing, NC…) obstaja t.i. asociativnost. Če npr. spremenimo mero določenega
konstrukcijskega gradnika na modelu, se spremeni mera tudi na risbi oziroma sestavu ter
vseh ostalih modulih, kateri vsebujejo spremenjeni model, če še obstaja povezava z njim.
Cimatron je parametričen programski paket, kar pomeni, da so konstrukcijski gradniki
oziroma modeli vodeni s pomočjo parametrov oziroma spremenljivk, prav tako tudi njihovi
medsebojni odnosi (nadrejen-podrejen, parent-child relationship). Tako lahko kadarkoli
spreminjamo mere oziroma atribute, kar vpliva na povečano fleksibilnost konstruiranja in
modeliranja.

Program Cimatron, ki ga uporabljam na svojem delovnem mestu je sestavljen iz štirih
modulov, ki se med seboj dopolnjujejo:

- Part -osnovni modul kjer se lahko izdelek konstruira in modelira od vsega začetka.
- Assembly -modul za sestavljanje modelov v celotni sklop orodja.
- Drawing-modul za tehniško dokumentacijo
- NC-modul za programiranje poti rezkarjev.




        Slika 3: Pogovorno okno v katerem izbereš ustrezen modul .



                                              2
2. 1. Nekaj osnovnih funkcij v modulu part

DATUM
- PLANE-postavitev ravnin na različne možne načine




- AXIS-osi(vzdolžna os, prečna os, paralelna,...)




- UCS določa, aktivira, premika, preimenuje ali izbriše uporabniški koordinatni sistem




- SKICIRKA-modul za risanje na določeno ravnino




                                              3
Ukazi za črte in krivulje

                                Ukazi za modeliranje površin




  Solid-ukazi za
  modeliranje
  prostorskih
  objektov




                            4
3. Proces izdelave novega orodja

- Iz CAD oddelka posredujejo po mreži model izdelka

- Z CAD modelirjem se pogovori o morebitnih specifikah in postavitvi modela v orodju

- Odpre se nalog

- Določi se konstrukcija orodja (Velikost, debelina, stroj na katerem se bo brizgalo…)

- Upoštevajo se karakteristike stroja (način brizganja, doliv, odpiranje,…)

- Prične se s konstrukcijo

- Med konstruiranjem se popiše material za katerega se predvideva, da bo potreben

- Naročanje definiranih materialov oziroma sestavnih delov

- Med konstruiranjem se sproti rešuje morebitne nejasnosti ali možne kasnejše težave ko bo
orodje končano

- Po končani konstrukciji se preveri pravilnost in funkcijonalnost le te

- Med konstruiranjem se v delavnici pripravijo potrebni surovci in priprave

- Izdela se G-koda za obdelovanje na CNC strojih

- Pripravi se operacijske liste

- Rezkanje obdelovancev bodočega orodja

- Odpravljanje morebitnih težav pri obdelovanju surovcev

- Ročno prilagajanje in sestavljanje orodja

- Dogovor o testnem brizganju in izvedba le tega

- Odpravljanje še zadnjih napak ali težav

- Ponovno brizganje

- Potrditev ustreznosti orodja oziroma izdelka

- Predaja orodja v oddelek termoplastov




                                              5
4. Proces konstruiranja orodja




Slika 4: Model smučarskega čevlja narisan v 2D programu služi za izdelavo otipljivega
modela.




Slika 5: Model smučarskega čevlja ki je izdelan ročno iz umetnih materialov



                                            6
Slika 6: Sestavna dela smučarskega čevlja pripravljenega za nadaljnje konstruiranje orodja
za brizganje plastičnih sestavnih delov.




Slika 7: Računalniško konstruirano orodje za brizganje določenega sestavnega dela
izdelka.




Slika 8: Gotov izdelek sestavljen iz vseh brizganih in ostalih elementov.


                                              7
5. Konstrukcija in modeliranje orodja

5.1. Izdelava prototipa

V razvojnem oddelku izdelajo s pomočjo naprav za digitalizacijo izdelkov in dokončno s
programsko opremo za modeliranje virtualni izdelek, tak kot bo izgledal ko bo
gotov.Velikokrat je potrebno še pred izdelavo orodja izdelati prototip modela. Tak model se
izdela na CNC rezkalnem stroju, za katerega že prej v programski opremi Cimatron
sprogramiram poti rezkarjev.




     Slika 9: Takšen je izgled modela ki ga izdelajo v razvojnem oddelku –navaden
     pogled




       Slika 10: Takšen je izgled modela ki ga izdelajo v razvojnem oddelku-žični pogled

                                            8
5.2. Skaliranje –konstanten način

Ko je model dokončno potrjen, lahko pričnem z konstruiranjem orodja za brizganje. Model
je najprej potrebno skalirati (povečati) za skrček, ki nastane pri brizganju izdelka. Skrček se
doda konstantno na celoten model. Pri tem se povečajo vsi detajli na izdelku.Določeni
detajli na modelu (luknje ..) so podani v standardnih merah. Tako lahko pri konstruiranju
uporabimo standardne kupljene elemente, na primer izmetač premera 6 mm tolerance h7 za
luknjo na izdelku premera 6mm. Pri skaliranju izvrtina ni več standardnih mer.Zato jo je
potrebno po skaliranju prilagoditi če to dopušča sam izdelek. Včasih pa je potrebno izdelek
skalirati nekonstantno glede na X,Y in Z os v koordinatnem sistemu. To pride v upoštev
takrat kadar hočemo več podobnih modelov različnih dolžin.
Tako skaliranje je zelo dobrodošlo v obutveni industriji kadar hočemo več podobnih
modelov vendar različnih karakteristik zaradi različnih velikostnih številk smučarskih
čevljev istega artikla.




   Slika 11: Izdelek se najprej poveča za skalarni faktor krčenja materiala.
   V tem primeru za en procent.




                                              9
5.3. Skaliranje – spremenljiv način




                                                                              Pri tem načinu
                                                                              skaliranja je
                                                                              možno faktorje
                                                                              nastaviti za
                                                                              vsako os
 Referenčna                                                                   koordinatnega
 točka za                                                                     sistema
 skaliranje                                                                   posebej.
 postavljena na
 ishodišče
 aktivnega
 koordinatnega
 sistema.

Slika 13: Izdelek se najprej poveča za skalarni faktor krčenja materiala. V tem
primeru za en procent.

Posamezne dele smučarskega čevlja je potrebno skonstruirati tako da je posamezen del
čevlja prilagojen za čim več velikostnih številk..S tem se izognemo izdelave večjega števila
podobnih orodji .
Za ta prilagajanja uporabimo Ukaz Solid-Scale-Non uniform s katerim lahko model
povečujemo ali pomanjšujemo v različne smeri različno.Ponavadi se skalira model po
izkustvenih tabelah vendar ga je nato vedno potrebno še kar precej prilagoditi.Prilagajanje
modela na več različnih številk smučarskega čevlja je kar zahtevno in dolgotrajno opravilo,
vendar je kasneje poplačano z manjšim številom potrebnih orodij.
Pri skaliranju je zelo pomembno da je model pravilno nameščen v koordinatni sistem.Le
tako se bo model povečal pravilno in v pravo smer.Za skaliranje je potrebno označiti tudi
točko na katero se veže celotno skaliranje. Če je model simetričen se ponavadi to točko
postavi v centru modela.tako preprečimo zamik modela že iz prej postavljenega centra. Če
pa model ni simetričen postavimo izhodišče kar na izhodišče aktivnega koordinatnega
sistema.



                                            10
          Za lažjo predstavo skaliranja sem
          model skaliral s pretiranimi
          faktorji skaliranja.Na skaliranem
          modelu je vidna izvrtina, ki je
          nastala elipsaste oblike zato jo je
          potrebno po skaliranju
          zmodrelirati na novo in jo
          postaviti na pravopozicijo.




Slika 14: Skaliranje spremenljiv način



                                           11
                                              Skaliranje
                                              spremenljiv
                                              način




                                               Skaliranje
                                               konstanten
                                               način




Slika 15: Skaliranje spremenljiv način



                                         12
5.4. Primer skalarnih faktorjev za spremenljiv način skaliranja


 SKALARNI FAKTORJI ZA STREME ZAKLOPKE
               UCS-10_1
VELIKOST       OS               FAKTOR
Št. 3          X                0,887787
               Y                0,846938
               Z          0,887 0,787186
Št. 4          X                0,905138
               Y                0,877551
               Z                0,905138
Št. 5          X                0,922488
               Y                0,908163                          Vzorčni model je
               Z                0,922488                          številka ki je nekje na
                                                                  sredini.Za manjše
Št. 6          X                0,939838
                                                                  številke se model
               Y                0,938775
                                                                  pomanjša-skalarni
               Z                0,939838                          faktor je manjši od 1,
Št. 7          X                0,983681                          večje pa se
               Y                0,970234                          povečajo_skalarni
               Z                0,983681                          faktorji so večji od 1.
Št. 8          X                1                                 Pri skalarnem
               Y                1                                 faktorju 1 se model
               Z                1                                 ne spremeni.
Št. 9          X                1,016318
               Y                1,029765
               Z                1,016318
Št. 10         X                1,034700
               Y                1,061224
               Z                1,034700
ŠT. 11         X                1,052051
               Y                1,091836
               Z                1,052051
               Y                1,183673
               Z                1,104102




                                           13
5.6. Razdelitev modela na matrici


Nato je potrebno model razdeliti na dva dela-kalupa,matrice.Pri delitvi modela na
posamezne dele orodja moramo biti zelo pozorni, da ne pride do negativnih kotov med
modelom in delilno polovico orodja. V nasprotnem primeru izmet brizganega izdelka nebi
bil možen.Priporočen kot med pravokotnico na delilno ploskev in izdelkom naj bi bil vsaj
sedem stopinj. Pri manjših kotih pride pri odpiranju orodja med površino odlitka in gravuro
do večjega trenja, kar lahko povzroči raze na samem odlitku, ki so še bolj vidne če je
gravura polirana. Pri tem primeru sem moral model razdeliti še na tretji del (negativni kot)
za katerega je potrebno izdelati odmični mehanizem.Ko je model razdeljen na posamezne
dele, predstavljajo njegove notranje površine že samo gravuro orodja.


                                                                 Zgornji del matrice




                                                               Srednji-odmični del matrice




                                                               Spodnji del matrice



 Slika 16: Razdelitev modela na dele tako kot se bo odpiralo izdelano orodje




                                            14
5.7. Umestitev modela in izdelava osnutka orodja


Po velikosti in obliki modela sem se odločil za dvodelno orodje z odmičnim mehanizmom
in avtomatskim izmetavanjem izdelkov.Ker je izdelek sorazmerno majhen sem se odločil,
da bom v orodje vstavil štiri gnezda (v enem ciklu se bodo odlili štirje kosi) Za modeliranje
same konstrukcije orodja je v prvi vrsti potrebna dobra zamisel izgleda in funkcionalnosti
samega orodja.Za boljšo predstavo si lahko pomagamo z vnaprej ročno narisano skico
orodja.




                Slika 17: Ročno narisana skica orodja


.




                                             15
5.8. koordinatni sistem

Po predvidevanju sem postavil izhodišče koordinatnega sistema točno na tisto mesto kjer bo
kasneje središče orodja. Iz tega izhodišča izhajajo vse mere pri konstruiranju orodja.




              Slika 18: Koordinatni sistem sem postavil na središče orodja.




                   Slika 19: Pravilo desne roke




                                           16
5.9. Odmični mehanizem

Po umestitvi izdelka v pravi položaj sem se lahko lotil izdelave odmičnega mehanizma. Za
osnovo sem uvozil iz nekega drugega že izdelanega podobnega orodja komponento
odmičnega mehanizma.postavil sem ga na pravo mesto.vse zunanje mere sem moral
prilagoditi mojemu izdelku.




                                                       Slika 20: Sani


Iz izdelka sem potegnil delilne ravnine vse do sani odmičnega mehanizma. Tako je nastal
odmični vložek z odmičnim delom gravure. Na odmičnem mehanizmu sem moral tudi kar
točno določiti višino poševnega stebra, da se bo pri odpiranju orodja odmikač pravočasno in
dovolj odmaknil.


                                                                  zagozda


                                                                  Poševni odmični steber



                                                                  sani




                                                               Drsne ploščice


                                                            Odmični vložek z odmičnim
                                                            delom gravure



                            Slika 21: Celotni odmični sistem




                                            17
5.10. Zrcaljenje

Ko je bil celoten odmični mehanizem izdelan, sem ves sistem prekopirati čez ravnino ki
sem jo že prej postavil na središče koordinatnega sistema.najprej sem kopiral okrog osi Y
nato pa še vse skupaj čez os X. Tako sem dobil vsa štiri gnezda s pripadajočim
mehanizmom.




                                                                    Slika 22:
                                                                    Zrcaljenje




                                                                           Slika 23:
                                                                           Zrcaljen izdelek



                                           18
5.11. Določitev zunanjih mer orodja in izdelava polovic

Na vrsto je prišla določitev zunanjih mer orodja.pri tem sem moral upoštevati še prostor za
podporne letve.Z ukazi plane-izdelava površin in solid- prostorsko modeliranje sem izdelal
polovice orodja in sedeže za odmični sistem.Tudi na dolivni strani sem moral izdelati
dovolj velike odprtine- prostor za odmični mehanizem in sedež za zagozdo.




                                                                       Slika 24:
                                                                       Izmetalna polovica




Slika 25: Dolivna polovica z zagozdami odmikačev

                                            19
5.12. izmetalni čepi

Orodje bo imelo tudi izmetovalni sistem za avtomatski izmet izdelka. Izmetače je treba
postaviti na tista mesta kjer bodo na izdelku čim manj vidni.Zaželjeno je tudi, da so na
čimbolj vodoravnem mestu in z dovolj velikim premerom.V nasprotnem primiru lahko
pride ob izmetu do preboja in poškodbe odlitka.
Položaje izmetačev sem določil s pomočjo modula skech (skicirka) s pomočjo katere je
možno na določno ravnino narisati kakršnokoli obliko in ji določiti mere.




                                                                       Slika 26: V modulu
                                                                       skech sem narisal
                                                                       položaje izmetalnih
                                                                       čepov.V vsako gravuro
                                                                       sem vrisal po tri
                                                                       izmetalne čepe premera
                                                                       3 mm.Karakteristike
                                                                       izmetalnih čepov sem
                                                                       poiskal v katalogu
                                                                       proizvajalca pri katerem
                                                                       jih tudi naročamo.




                                          20
Slika 27: Izmetalne čepe, ki sem jih uporabil za avtomatski izmet odlitka iz orodja sem uporabil
standardne velikosti.Karakteristike sem poiskal v katalogu proizvajalca Kern pri katerem jih
tudi naročamo




                                              21
5.13. Dolivni kanali

Dolivni kanali so pomemben del vsakega orodja. Biti morajo dovolj veliki in primerne
oblike da lahko masa nemoteno in optimalno vlije celoten izdelek. Pri konstruiranju je
dovolj da v skicirki narišem le pot rezkarjev globino pa bom določil pri programiranju same
obdelave. Pozornost je potrebno nameniti tudi vstopnem kanalu.V tem primeru sem sam
vstopni kanal zmodeliral. Z vstopni kanal bo potrebno izdelati elektrodo. Ker so zelo
majhni jih bo namreč potrebno izdelati z elektroerozijo.




Slika 28: V skicirki izrisane poti rezkarjev za izdelavo dolivnih kanalov




                                            22
5.14. Hlajenje in sestava

V polovice je bilo potrebno vstaviti še vse izvrtine kot so: izvrtine za puše oziroma vodilne
szebre za sestavo orodja, Izvrtine za izmetalne čepe na dolivkih, izvrtine za povratnike ter
nazadnje še izvrtine za hladilne kanale, ki služijo za uravnavanje temperature orodja med
obratovanjem. Večkrat se zgodi da zmanjka prostora za hladilni sistem. Takrat je potrebno
prestaviti kakšno izvrtino ali celo prilagoditi zunanje mere celotnega orodja.




Slika 29: Pogled v notranjost orodja, kjer je lepo viden potek hladilnih kanalov. Za
izdelavo izvrtin sem uporabil ukaz solid-hole s katerim lahko istočasno izdelam
izvrtino in pogrez za priključne ventile.




                                             23
5.15. Postavitev ravnin za ostale dele orodja

Ko sta oba dela orodja z gravurami izdelana je najzahtevnejši del konstrukcije narejen.
Potrebno je izdelati še preostale dele orodja, ki tehnično niso toliko zahtevni. Najprej je
potrebno postaviti ravnine na tistih mestih do koder bodo segali posamezni deli. Zelo važen
je vrstni red postavitev ravnin. Ob pravilni postavitvi je možna tudi kasnejša sprememba
pozicij teh ravnin in s tem tudi zunanjih mer orodja.




Slika 30: Za postavitev ravnin, ki bodo služile za konstruiranje preostalih delov orodja
sem uporabil ukaz plane




                                            24
5.16. Izdelava ostalih delov orodja

Ostali deli kot so: izmetalna plošča, pritrdilna izmetalna plošča, podporne letve, pritrdilna
plošča na eni in drugi strani so bolj enostavne in pravilne oblike. Zato sem jih najlažje
izdelal z ukazom za prostorsko modeliranje Solid- New-Ekstrude. S tem ukazom je možno
dodati tretjo dimenzijo-višino v skicirki narisanemu objektu. Višino lahko določim z
vpisom številčne vrednosti ali pa jo dodam do določene reference-meje. V mojem primeru
so bile referenčne meje že v naprej na pravem mestu postavljene ravnine.




Slika 31: Izdelava ostalih delov orodja

V plošče je bilo potrebno vstaviti vse pripadajoče izvrtine.Izmetači za izmet izdelka
nalegajo na gravuro nekoliko poševno. Zato sem jih moral zavarovati proti vrtenju. V ta
namen sem na izmetalni plošči izdelal malo ožje podolgovate sedeže za glave izmetačev.
Pred vstavljanjem bo tako treba glave izmetačem malo obrusiti da se bodo lepo prilegali
ovalno oblikovanim sedežem.




Slika 32: Sedež za glavo izmetalnega čepa ni izdelan centrično z namenom da je
izmetač varovan proti vrtenju.



                                             25
Slika 33: Izmetalna plošča z vsemi izvrtinami in pogrezi.




5.17. Konstrukcija je gotova

Konstruiranje orodja se bliža koncu. Vsi glavni deli so izdelani. Preveriti in izdelati je bilo
potrebno še preostale detajle orodja kot so izvrtine za pritrditev orodja, montažno kljuko. Iz
kataloga standardnih delov, ki sem ga predhodno izdelal in ga sproti še naprej dopolnjujem
sem uvozil nekatere standardne dele orodja kot so: vijaki, izmetalni steber z vzmetjo,
vodilne puše…




   Slika 34: Standardne dele sem v orodje uvozil iz kataloga z ukazom File-Import-From
   part




                                              26
6. Priprava posameznih elementov orodja za NC programiranje

6.1. Analiza orodja

Konstrukcija samega orodja je končana. Sledi priprava posameznih elementov za CNC
programiranje.Pred tem moraš ugotoviti na katerem stroju bo določen kos možno
izdelati.Poznati moraš tudi razpoložljiva orodja s katerimi se bodo ti elementi obdelovali.




                               Slika 36: Analiza orodja


Za analizo radijev je zelo priročen ukaz-Analyze-Curvature MapTa ukaz ti vse označene
površinah obarva po barvni lestvici glede na velikost radiev, ki jih te površine vsebujejo.
Tako se lažje odločiš kakšen način strojne obdelave bo najprimernejši.

6.2. Rezultati analize

Analiza je pokazala da je gravura na tem izdelku kar precej majhna. Določeni deli na
gravuri bi bili za obdelavo na CNC rezkalnem stroju nedostopni. Zato sem se odločil da za
samo gravuro izdelam elektrodo. Odločil sem se da bo gravuro najlažje dokončno izdelati
na elektrooeroziji.


                                            27
7. Elektroda
Elektrodo sem izdelal kar na samem orodju. Uporabil sem že obstoječe površine gravure
kateri sem podaljšal ravnine vse do podstavka katerega sem predhodno zmodeliral. Na
podstavek se kasneje privije vpenjalo – erova, v katerem se strojno obdela elektroda. To
vpenjalo ostane pripeto na elektrodi tudi ko se prenese na stroj za erodiranje. S pomočjo
tega držala se ohrani izhodišče elektrode.




                                                                      Gravura-površina ki se
                                                                      erodira(zelena)

                                                                      Podaljšana ravnina
                                                                      elektrode (rjava)

                                                                      Podstavek elektrode




   Slika 37: Elektrodo sem izdelal kar v samem orodju. Pet mm debel podstavek
   sem narisal v skicirki in dvignil na debelino v solidu.




   Slika 38: Koordinatni sistem sem postavil tudi na središče elektrode. Z ravnilom-
   Measurement sem izomeril razdaljo med središčema koordinatnih sistemov
   orodja in elektrode. Tako sem lahko točno določil pozicijo elektrode katero sem
   kasneje posredoval delavcu na eroziji.

                                           28
8. Tehniška dokumentacija –Drawing

Osnovna tehniška dokumentacija je tehniška risba, saj vsebuje vse informacije – podatke o
geometriji narisanega dela, o materialu, o površinskih obdelavah,izdelovalne napotke in
druge potrebne podatke. Prihod novih programov, ki uporabljajo 3D prikaze, je olajšal delo
tistim ki konstruirajo in rišejo risbe. Program Cimatron omogoča relativno lahek način
izdelave tehniške risbe.




   Slika 39: Na tehniško risbo sem podal osnovne mere in mere in pozicije izvrtin za
   hlajenje.




                                           29
8.1. Tehniška dokumentacija

 – primer risb enostavnejših sestavnih delov katere sem posredoval delavcu na navadnem
rezkalnem stroju




                                         30
31
32
9. Zaključek
V seminarski nalogi sem ob primeru konstruiranja orodja predstavil nekaj modulov, ki
sestavljajo program Cimatron. Koliko modulov ima uporabnik je odvisno od nakupa licenc.
Mislim, da mora uporabnik pred nakupom takega sistema zelo dobro pretehtati kaj
potrebuje in kaj ne, saj so investicije v opremo CAD CAM zelo visoke.
       Program je dokaj stabilen in hiter. Odpravljenih je kar nekaj konfliktnih situacij, ki
nam v drugih verzijah odvzamejo kar nekaj časa. Delo s tem programom je dokaj
enostavno, hitro in predvsem učinkovito, zato menim da je bil nakup tega programa za
podjetje kjer sem zaposlen koristen in nujno potreben.
Možnosti uporabe tega programa so velike vendar smo nekoliko omejeni zaradi nekoliko
zastarelega strojnega parka, ki se v današnjih časih kar hitro razvija in izpopolnjuje, vendar
so stroški nabave strojev kar veliki in omejeni na finančne možnosti samega podjetja.




                                             33
10. Viri in literatura

     Ellen Finkelstein: AutoCAD 2005 in AutoCAD LT 2005 Biblija; Pasadena, 2005
     Samo Černik: Pro/Engineer Wildfire;Založba Pasadena, d.o.o., 2005
     Spletna stran: www.cimatron.com
     Spletna stran: www.microsystem.com
     Spletna stran: http://www.cadcamstudio.it/
     Spletna stran http://www.sts.si/
     Spletna stran: http://www.isel.com/




                                        34
1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18



Slika 40: Sestavni deli orodja za brizganje plastičnega stremena zaklopke



                                          35
Sestavni deli:

1 - dolivna diza
2 - pritrdilni vijaki imbus M12x45
3 - pritrdilna plošća dolivna stran
4 - poševni odmični stebri d12H7
5 - jedro dolivna polovica
6 - zagozda (odmični sistem)
7 - ploščica voziček
8 - voziček z odmičnim vložkom
9 - jedro izmetalna polovica
10 - podporni stebri
11 - povratniki d14H7
12 - izmetalna plošča
13 - izmetalna plošča pritrdilna
14 - podporne letve
15 - pritrdilna plošča izmetalna stran
16 - izmetalni drog
17 - prilagodni vijaki M12 H7
18 - prirobnica na izmetalnem drogu




                                    36
37
11.1 Kosovnica potrebnih izmetalnih čepov




                                        38
11.12 Iskra flexmatik



Slika 41: Elektrode so bile izdelane na CNC rezkalnem stroj manjše velikosti. Stroj je
izdelan v Slovenskem podjetju Iskra Flexmatic za manjše stroje. Mislim, da pri gradnji
stroja uporabljajo predvsem komponente od Isel-a (www.isel.com), saj so tudi njihov
zastopnik. Velikost obdelovalne površine cca. 550 x 550 mm. Stroj je dokaj natančen, med
drugimi pa ga uporabljamo tudi za izdelavo najrazličnejših žigov za tiskanje logotipov na
obutev.




                                           39
11.13. Ferrari C.B




                     Slika 42: Pet osni Frezalni stroj Ferrari C.B. na katerem
                                so bili izdelani vsi večji deli orodja




                                                  40
11.14. Elektro-erozija




     Slika 43: Elektro-erozija stroj na katerem so bili erodirani vsi gravurni deli orodja




                                              41
11.15. Konstrukcija




slika 45: Med konstruiranjem se sproti rešuje morebitne nejasnosti ali možne
kasnejše težave ko bo orodje končano




Slika 46: Orodje je sestavljeno in pripravljeno za poiskusno brizganje




                                          42
11.16. Primerjava virtualmih in resničnih izdelkov




Slika 47: Primerjava levo virtualno izdelani izdelki in desno resnični izdelki izdelani
na CNC rezkalnih strojih z G-kodo izdelano s pomočjo programske opreme Cimatron.




                                          43

				
DOCUMENT INFO
Shared By:
Tags: CIMATRON
Stats:
views:805
posted:3/29/2011
language:Slovenian
pages:47