Docstoc

VPLIV PRVE SVETOVNE VOJNE NA GIBANJE PREBIVALSTVA V ŽUPNIJI ILIRSKA BISTRICA

Document Sample
VPLIV PRVE SVETOVNE VOJNE NA GIBANJE PREBIVALSTVA V ŽUPNIJI ILIRSKA BISTRICA Powered By Docstoc
					 SREČANJE SREDNJEŠOLSKIH RAZISKOVALK IN RAZISKOVALCEV
             NOVEJŠE SLOVENSKE ZGODOVINE




              VPLIV PRVE SVETOVNE VOJNE NA
                 GIBANJE PREBIVALSTVA V
                 ŽUPNIJI ILIRSKA BISTRICA




Avtor: Andrej Šuc

Mentorica: Sonja Škrlj Počkaj
           Šolski center Postojna
           Gimnazija Ilirska Bistrica




                                Ilirska Bistrica, april 2008
 SREČANJE SREDNJEŠOLSKIH RAZISKOVALK IN RAZISKOVALCEV
             NOVEJŠE SLOVENSKE ZGODOVINE




              VPLIV PRVE SVETOVNE VOJNE NA
                 GIBANJE PREBIVALSTVA V
                 ŽUPNIJI ILIRSKA BISTRICA




Avtor: Andrej Šuc
       ashucky@gmail.com
       Marezige 10 b
       6273 Marezige




Mentorica: Sonja Škrlj Počkaj
           sonja.skrlj-pockaj@guest.arnes.si
           Šolski center Postojna
           Gimnazija Ilirska Bistrica




                                Ilirska Bistrica, april 2008


                                               2
KAZALO


1. UVOD ………………………………………………………………………. 4


2. PRVA SVETOVNA VOJNA ……………………………………...………. 5
2. 1. Vzroki …………………………………………………………………………………. 5
2. 2. Povod …………………………………………………………………………...……… 7
2. 3. Bojišča …………………………………………………………………………………. 8
2. 4. Konec vojne ………………………………………………………………………...…. 9
2. 5. Rapalska pogodba ……………………………….…………………………….……… 9


3. OBČINA ILIRSKA BISTRICA ………...…………………………..…… 11
3. 1. Zgodovinski oris …………………..…………………………………………….....… 11
3. 2. Prva svetovna vojna na Bistriškem ………………………………………………… 13
3. 3. Predstavitev vasi ……………………………………………………………………… 16


4. GIBANJE PREBIVALSTVA ……………………………………...…….. 18
4. 1. Rojstva …………………………………………………………………………..……. 18
4. 2. Poroke ………………………………………………………………………...……… 21
4. 3. Umrljivost ……………………………………………………………………………. 25


5. ZAKLJUČEK ……………………………………………………..……… 29


6. LITERATURA IN VIRI …………………………………………….…… 30


7. POVZETEK ………………………………………………………………. 31


8. SEZNAM SLIK IN TABEL ………………………………………...…… 32




                              3
1. UVOD



Občina Ilirska Bistrica je bila več stoletij del habsburške monarhije, po prvi svetovni vojni pa
je z rapalsko pogodbo iz novembra 1920 postala del Kraljevine Italije.
V tej raziskovalni nalogi bomo poskušali s pomočjo župnijskih matičnih knjig ovrednotiti
posledice vojne in rapalske meje na gibanje števila prebivalstva v župniji Trnovo, danes
Ilirska Bistrica.

V prvem delu naloge bomo na kratko predstavili potek prve svetovne vojne in zgodovinski
pregled današnje občine Ilirska Bistrica, ker se nam zdi to bistvenega pomena za naše
nadaljnjo raziskovanje in razumevanje dobljenih rezultatov.
V drugem delu pa se bomo osredotočili na samo gibanje prebivalstva v župniji, in sicer v letih
1904-1908, v letih 1914-1918 in v letih 1924-1928.

S pomočjo podatkov v krstnih, poročnih in mrliških knjigah za omenjena obdobja bomo
poskušali dokazati, da je:
   1. prva svetovna vojna vplivala na zmanjšanje števila rojstev; to bomo poskušali
      ugotoviti s primerjavo podatkov o rojstvih za obdobja 1904-1908, 1914-1918 in 1924-
      1928;
   2. prva svetovna vojna vplivala na zmanjšanje števila porok; to bomo poskušali ugotoviti
       s primerjavo podatkov o porokah za obdobja 1904-1908, 1914-1918 in 1924-1928;
   3. prva svetovna vojna vplivala na povečano umrljivost prebivalstva; to bomo ugotavljali
       s primerjavo podatkov v mrliških knjigah za obdobja 1904-1908, 1914-1918 in 1924-
       1928.

Ugotavljali bomo tudi število rojstev glede na spol in posamezne mesece v letu, število porok
v posameznem mesecu, starost ženinov in nevest ter število smrti glede na mesece in
povprečno starost umrlih.

Raziskovalna naloga je v bistvu kvantitativna mikroštudija. Kot smo že omenili, si bomo pri
raziskovanju pomagali z analizo župnjiskih matičnih knjig iz treh obdobij, in sicer:
           • iz obdobja med letoma 1904 in 1908 (današnja občina Ilirska Bistrica je bila
              del Avstro-Ogrske),
           • iz obdobja med letoma 1914 in 1918, ko je potekala prva svetovna vojna in je
              bila današnja občina Ilirska Bistrica še vedno del Avstro-Ogrske,
           • iz obdobja med letoma 1924 in 1928, ko je prišla današnja občina Ilirska
              Bistrica v sklop Kraljevine Italije.

Pri raziskovanju bomo poleg metode analize matičnih knjig uporabljali še intervju s
predstavnico generacije, ki je bila rojena v 20. letih 20. stoletja. Zanima nas predvsem njeno
videnje in mišljenje o prebivalstvu v času med obema vojnama.




                                               4
2. PRVA SVETOVNA VOJNA




2. 1. Vzroki


V začetku 20. stoletja je bilo ravnotežje moči v Evropi zelo krhko. Nove industrijske države,
kot na primer Nemčija in Italija, so zahtevale dele kolonij zase, s tem pa so zahtevale novo
razdelitev sveta. Vendar pa bi bila nova razdelitev sveta izvedljiva le pod pogojem, da bi se
stare kolonialne sile Velika Britanija, Francija in Rusija odrekle nekaterim delom svojih
ozemelj. Ta zahteva po novih kolonijah, povečana oboroževalna tekma ter vse večja grožnja
Nemčije starim kolonialnim državam so le-te prisilile, da so pozabile na stare spore in se
začele povezovati.


Slika 1: Glavni vzroki za imperializem




                Vir: Repe, Božo. Sodobna zgodovina. Modrijan, Ljubljana. 2005, str. 10.



Sistem povezav med posameznimi državami je začel nastajati že ob koncu 19. stoletja, glavni
oblikovalec sistema zvez pa je bil nemški ministrski predsednik Otto von Bismarck.
Prva povezava se je oblikovala že leta 1879 med Nemčijo in Avstro-Ogrsko. S to dvozvezo
sta si državi zagotovili vojaško pomoč ob morebitnem spopadu z Rusijo.
Leta 1882 se je zvezi priključila še Italija, nastala je trozveza, glavni namen te povezave pa je
bil osamiti Francijo. S tem so bili postavljeni temelji za centralne sile.

Na drugi strani pa je mogoče temelje antantnih sil iskati v povezavi med Francijo in Rusijo.
Ta zveza je bila v bistvu obrambna zveza, naperjena proti trozvezi, torej proti Nemčiji,
Avstro-Ogrski in Italiji.



                                                  5
Leta 1904 pa je strah pred Nemčijo prisilil še Veliko Britanijo, da je s Francijo sklenila
Entente cordiale (srčno ali prisrčno zvezo). S tem je nastalo tudi politično zavezništvo, ki je
državi zavezovalo k sodelovanju v morebitni vojni. Leta 1907 pa sta se povezali še Rusija in
Velika Britanija.


Slika 2: Sistem zvez in medvojna zavezništva




                Vir: Repe, Božo. Sodobna zgodovina. Modrijan, Ljubljana. 2005, str. 30.



V Evropi je v začetku 20. stoletja vrelo predvsem na dveh področjih, in sicer tekmovanje
Nemčije in Velike Britanije za prevlado na morju ter spor med Avstro-Ogrsko in Srbijo za
vpliv na Balkanu.
Spor med Avstro-Ogrsko in Srbijo se je razplamtel po berlinskem kongresu leta 1878, ko so
evropske velesile dovolile, da Avstro-Ogrska okupira do tedaj turško Bosno in Hercegovino,
predvsem pa po letu 1908, ko je Avstro-Ogrska to ozemlje anektirala.

Vse države so se zavedale, da se sporov ne bo dalo rešiti po diplomatski poti, zato so se začele
pospešeno oboroževati in se pripravljati na vojno, predvsem zaradi prepričanja vpletenih
držav, da bo spopad kratek. To pa se seveda ni uresničilo, saj je bilo pozicijsko bojevanje v
prvi svetovni vojni uničujoče in dolgotrajno.




                                                  6
2. 2. Povod


Povod za vojno je zgoraj omenjeni spor za ozemlje na Balkanskem polotoku, konkretno
atentat na avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Atentat je izvedel pripadnik
organizacije Mlada Bosna Gavrilo Princip v Sarajevu na Vidov dan, to je 28. junija 1914. Cilj
organizacije Mlada Bosna je bil razbitje Avstro-Ogrske in nastanek skupne južnoslovanske
države.
Za atentat je Avstro-Ogrska obtožila Srbijo in ji poslala ultimat, ki pa je bil načrtno sestavljen
tako, da ga je bila Srbija primorana delno zavrniti, saj bi sprejetje vseh zahtev pomenilo poseg
v suverene pravice Srbije. S to zavrnitvijo je Avstro-Ogrska dobila izgovor, da je 28. julija
1914 napovedala vojno Srbiji.



Slika 3: Avstro-Ogrska in Balkan po berlinskem kongresu leta 1878




  Vir: Tatjana Rozman et al. Zgodovina na maturi 2004. Delovni zvezek. Modrijan, Ljubljana. 2003, str. 88.




                                                     7
2. 3. Bojišča


Prva svetovna vojna se je torej začela 28. julija 1914. V tednu dni se je v spopade vpletlo že
devet evropskih držav. Evropa se je tako spremenila v velikansko bojišče. Nastalo je več front
oziroma bojišč, in sicer vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče in soška fronta ter
spopadi na morju.


Slika 4: Evropska bojišča




                Vir: Repe, Božo (2005): Sodobna zgodovina. Modrijan, Ljubljana, str. 35.



Prva svetovna vojna je bila do tedaj največja in najbolj krvava vojna, saj je v njej sodelovalo
28 držav ali tri četrtine človeštva in je potekala v Evropi, Afriki in Aziji ter na morju in
kopnem.

Kot smo že omenili, sta se v Evropi že pred vojno izoblikovala dva tabora, antantne in
centralne sile. K antantnim silam štejemo Srbijo, Črno goro, Rusijo (do 1917), Francijo,
Belgijo, Veliko Britanijo, Italijo (od 1915), Portugalsko in Romunijo (od 1916) ter Grčijo in
Združene države Amerike (od 1917). K centralnim silam pa štejemo Avstro-Ogrsko, Nemčijo
in Turčijo ter Bolgarijo (od 1915).

Za Slovence so najbolj pomembne soška in vzhodna fronta ter balkansko bojišče, torej tista
področja, kjer so se borili in umirali vojaki habsburške monarhije in s tem seveda tudi
slovenski vojaki.


                                                   8
2. 4. Konec vojne


Konec prve svetovne vojne se je zgodil 11. novembra 1918, ko je Nemčija podpisala premirje
z antanto. Pred Nemčijo so premirja sklenile še Bolgarija, Turčija in Avstro-Ogrska.
Bilo pa je še nekaj pomembnejših dogodkov pred koncem vojne, ki so vplivali na kasnejše
razmere v Evropi in svetu.
Tako je ameriški predsednik Wilson objavil svojih 14 točk, v katerih je predstavil svojo vizijo
povojnega sveta, marca 1918 je Rusija po revoluciji in izstopu iz vojne podpisala s
centralnimi silami brest-litovski mir, na ozemlju Avstro-Ogrske pa so nastale samostojne
države - Avstrija, Madžarska, Češkoslovaška, Država Slovencev, Hrvatov in Srbov.




2. 5. Rapalska pogodba


Kot smo že večkrat omenili, se je ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja Italija povezovala z
Nemčijo in Avstro-Ogrsko, aprila 1915 pa se je z londonskim sporazumom priključila
antantnim silam.
S tem sporazumom so antantne sile v primeru vojne zmage Italiji obljubile dele slovenskega
in hrvaškega ozemlja, torej dele Avstro-Ogrske. Italija pa se je obvezala, da bo v mesecu dni
odprla še eno bojišče in tako razbremenila pritisk vojakov centralnih sil na zahodnem in
vzhodnem bojišču. Tako je Italija 23. maja 1915 odprla italijansko bojišče, katerega del je bila
soška fronta.

Takoj po premirju med avstro-ogrsko in antantno vojsko so italijanske čete začele zasedati
slovensko ozemlje, ki je bilo z londonskim sporazumom obljubljeno Italiji, prodrli pa so še
globje na slovensko ozemlje.

Mejo med Italijo in novonastalo Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev so hoteli reševati po
diplomatski poti.
Delegacija Kraljevine SHS je želela novo mejo po stari meji med Avstro-Ogrsko in
Kraljevino Italijo.
Italijani so postavljali v ospredje še svoje interese v Albaniji in Črni gori, v reševanje meje pa
se je vključil tudi ameriški predsednik Wilson, ki je predlagal potek meje po črti Karavanke-
Učka-Raša-morje (glej sliko 5).

Na mirovni konferenci v Parizu so nato sklenili, naj mejo določita državi sami. Tako sta
Kraljevina SHS in Kraljevina Italija 12. novembra 1920 v italijanskem mestu Rapallo sklenili
mirovno pogodbo – rapalsko pogodbo. S to pogodbo sta določili mejo med kraljevinama, s
čimer pa so kar tretjina slovenskega ozemlja, Istra in del Dalmacije pripadle Kraljevini Italiji,
ki je v zameno priznala Kraljevino SHS.




                                                9
Meja med kraljevinama je po rapalski pogodbi potekala po razmejitveni črti Mangart–
Triglav–Blegoš–Hotedršica–Planina pri Rakeku–Snežnik–Kastav−morje. Italiji so pripadli
tudi hrvaški otoki Cres, Lošinj, Lastovo, Unije, Srakane in Palagruža ter mesto Zadar.


Slika 5: Potek rapalske meje




               Vir: Repe, Božo. Sodobna zgodovina. Modrijan, Ljubljana. 2005, str. 102.



Rapalska meja je slovensko prebivalstvo razdelila na dva dela. Večji del je ostal v Kraljevini
SHS, Slovenci, ki so živeli v Istri, Trstu, na Primorskem, delu Notranjske in Goriške, pa so
prišli pod Kraljevino Italijo. Ti Slovenci so kmalu začeli čutiti močan raznarodovalni pritisk
fašističnega režima, kajti začelo se je nasilno poitalijančevanje.




                                                 10
3. OBČINA ILIRSKA BISTRICA




3. 1. Zgodovinski oris


Občina Ilirska Bistrica leži v jugozahodnem delu Slovenije. Danes je ena največjih občin v
Republiki Sloveniji, saj meri 480 kvadratnih kilometrov in ima okrog 14 000 prebivalcev.
Občino sestavlja 64 naselij.


Slika 6: Položaj občine Ilirska Bistrica




Vir: URL=″http://upravneenote.gov.si/fileadmin/pageuploads/ue-ilirska_bistrica/organizacija/kartajpg .″ Marec
2008.



Področje občine je bilo naseljeno že v prazgodovini in v rimskem obdobju. Od srednjega veka
naprej se je večina področja današnje občine Ilirska Bistrica kot del dežele Kranjske razvijala
v sklopu habsburške monarhije in s tem kot del Svetega rimskega cesarstva nemške
narodnosti. V začetku 19. stoletja je bilo vse področje vključeno v Ilirske province, po
dunajskem kongresu leta 1815 pa je pripadlo Avstrijskemu cesarstvu in v okviru te države, ki
se je leta 1867 preimenovala v Avstro-Ogrsko, je ostalo do konca prve svetovne vojne.

Mesto Ilirska Bistrica je nastalo iz dveh naselij, iz Trnovega, ki je vse skozi obdržalo bolj
agrarni značaj, in iz Bistrice, kjer so se ob reki Bistrici (po njej je naselje tudi dobilo ime) že v
17. stoletju razvile številne žage in mlini.
Naselje Bistrica se prvič omenja v listini oglejskega patriarha iz leta 1300, prva omemba
naselja Trnovo pa sega v leto 1264.


                                                     11
V Trnovem se je že zelo zgodaj oblikovala tudi župnija, saj prvi dve listini z omembo
trnovskega župnika segata v leto 1272. V opisu, ki ga je leta 1889 izdalo postojnsko okrajno
glavarstvo, pa je celo zapisano ″iskati se ima postanek župnije Trnovo v 12. stoletji″
(Postojinsko okrajno glavarstvo, 1889, str. 71).

Pomen žagarske obrti in lesne industrije se je v Bistrici še povečal v drugi polovici 19.
stoletja, ko je bila leta 1873 zgrajena železniška proga Pivka-Reka, prebivalci pa so v času
Avstro-Ogrske lahko prosto trgovali z Reko (Rijeko) in Trstom. Okrog leta 1900 je mesto
dobilo že prvi javni vodovod.
Nasploh je bilo 19. stoletje pomembno za razvoj obeh naselij, tako v gospodarskem kot v
kulturnem pomenu. Tako so leta 1814 v Trnovem odprli ljudsko šolo, leta 1864 v Bistrici
čitalnico, konec stoletja pa so odprli še prvo industrijsko podjetje, prvo tovarno testenin na
Kranjskem imenovano Pekatete.

V tem času so se odločili tudi za krajevni grb z liburnijsko galejo, naselje Bistrica pa je dobilo
ime Ilirska Bistrica. To naselje je leta 1911 postalo trg, Trnovo pa je postalo trg že v začetku
18. stoletja.


Slika 7: Grb Ilirska Bistrica




Vir: URL=″rutke.skavt.net/slika/grb-ilb″. April 2008.



Ilirska Bistrica je nastala z združitvijo dveh naselij. To se je zgodilo po prvi svetovni vojni, ko
je področje današnje občine Ilirska Bistrica z rapalsko pogodbo postalo del Kraljevine Italije.
Po drugi svetovni vojni pa je to območje pripadlo Jugoslaviji, razcvet je doživela industrija
(predvsem lesna in kemična) ter prevozništvo.




                                                        12
3. 2. Prva svetovna vojna na Bistriškem



Poleti 1914 so ljudje na Bistriškem živeli pod vtisom sarajevskih strelov in grožnje z vojno.
Brali so časopise in se bali najhujšega – mobilizacije in vojne. To se je zgodilo 26. julija
1914, ko so uradni in strogi avstroogrski žandarji korakali po vaseh s svitki rdečih lepakov.
Poziv na lepaku je klical pod orožje najbolj močne in čvrste fante in može, ravno tiste letnike,
ki so največ pomenili pri plugu, kosi, krampu, sekiri. Žene in matere so jokale, moški pa so
jih tolažili, da bo vojna kratka, da se bodo čez dva meseca vrnili domov (glej Šinkovec, 1966,
str. 91).
Prvi naborniki so bili mobilizirani 25. oktobra 1914. Na postajo v Trnovo-Bistrica so odšli s
harmoniko in pesmijo, vmes pa je bilo dokaj razločno slišati: »Živela Srbija! Živel kralj
Peter!« (prav tam, str. 92). To so vzklikali Bistričani, pa čeprav so se šli borit za Avstro-
Ogrsko.
Protiavstrijsko razpoloženje je bilo na Bistriškem čutiti že 17. avgusta 1914, ko je bila na
travniku ob cesti iz Trnovega v Bistrico vojaška maša v čast rojstnega dne cesarja Franca
Jožefa. Takrat je imel govor nadporočnik in komandant čete v Bistrici Lovro Pogačnik, ki se
je topil od ljubezni do mile avstrijske domovine, za katero naj bi se žrtvovali do zadnje kaplje
krvi. Nihče ni pokazal niti najmanjše pripravljenosti za takšno žrtvovanje, zvečer pa so ljudje
baklado nalašč spremenili v burko in maškarado (glej prav tam).

Možje in fantje iz območja današnje občine Ilirska Bistrica so se kot del avstroogrske vojske
največ borili na frontah v Srbiji in Galiciji, veliko jih je tam našlo tudi svoj prerani grob.
Vojna pa ni prinesla le številne smrtne žrtve, temveč tudi revščino in lakoto, proti koncu vojne
pa še bolezen (glej poglavje o umrljivosti) ter bojazen pred grabežljivostjo Kraljevine Italije.
V času vojne so hodile po vaseh rekvizicijske komisije, katerim so morali ljudje dajati baker,
medenino, prstane, zvonove (vir: Valerija Zidar).

Na Bistriškem so prve oddelke italijanske okupacijske vojske videli že dan po kapitulaciji
Nemčije, torej 12. novembra 1918. Prišli so previdno, z belo zastavo. Najprej so se ustalili v
Trnovem in Bistrici, kjer so na hitro postavili karabinjerske postaje, nato pa so začeli v
naslednjih dneh počasi prodirati še v okoliške vasi.
»Na pobudo Narodnega sveta v Ljubljani (takrat je bila že ustanovljena tudi Država SHS, op.
a.) so v dneh medvladja tudi v Ilirski Bistrici ustanovili narodno stražo. V večjih krajih so bili
tudi odbori Narodnega sveta, ki so bili tedaj edina priznana oblast. Narodna straža v Ilirski
Bistrici je imela kakih šestdeset dobro oboroženih mož. Oblečeni so bili v avstrijsko
uniformo, na kapah pa so nosili slovensko trobojnico. Poglavitni dejavnosti Narodne straže
sta bili vzdrževanje reda in razoroževanje avstrijske vojske in žandarmerije pa tudi
domačinov, ki so se vračali z bojišča. /…/ Predstavnika Narodnega sveta iz Ljubljane sta bila
v Ilirski Bistrici Milan in Alojz Zajc. Ta dva sta tudi prinašala navodila za vse politične
ukrepe.« (Šinkovec, 1966, str. 104)
Okupacijska italijanska vojska in tudi italijanska politična oblast sta kmalu pometli z narodno
stražo, saj jima je bila ta pri prevzemu oblasti najbolj v napoto. Sprva so še dopustili, da je
poleg italijanske plapolala tudi slovenska zastava, toda kmalu so izobešanje slovenske zastave
prepovedali.

Z rapalsko pogodbo so novembra 1920 prišli kraji na Bistriškem dokončno v okvir Kraljevine
Italije.



                                               13
Kljub političnemu zatiranju je na Bistriškem takoj po prvi svetovni vojni zaživela kulturno-
prosvetna dejavnost, saj so nastala v Bistrici, Jelšanah, Podgradu in Knežaku prosvetna
društva, v Bistrici pa je delovala tudi čitalnica. V okviru le-te so delovale dramska družina,
godba na pihala, knjižnica. Ta dejavnost je potekala do leta 1926, ko so Italijani čitalnico
zatrli.
Kulturne dejavnosti pa so se odvijale tudi v posameznih vaseh, kjer so po hišah fantje
organizirali zabavne večere s plesom (vir: Valerija Zidar). S tem so hoteli pokazati, da tu
živijo Slovenci s svojo kulturo. Vaška mladina ni dovolila, da bi se teh zabav udeleževali
Italijani.

Nezadovoljstvo prebivalstva z italijansko oblastjo se je naprej kazalo v spopadu mladine in
italijanskih vojakov, največ ob prihodu italijanskih vojakov v posamezno vas, kasneje pa v
odporu Tigrovcev.

Po rapalski pogodbi je področje današnje občine Ilirska Bistrica torej pripadlo Kraljevini
Italiji, spadalo je v Reško pokrajino. Italijanske oblasti so leta 1927 naselji Trnovo in Bistrica
združili v Villa del Nevoso.
»Po podatkih za leto 1925 je občina Trnovo merila 48,89 km2, imela je 3.734 prebivalcev,
upravitelj občine je bil Jože Žnidaršič. /…/ Sosednja Bistrica je merila 9,33 km2, upravitelj
Anton Ličan pa je načeloval 940 prebivalcem« (Dekleva v: Bistriški zapisi 6, 2005, str. 93)
Italijani so nato kmalu odstranili tudi oba zadnja slovenska župana, torej zgoraj omenjena
Jožeta Žnidaršiča in Antona Ličana.

Leta 1932 je združeno naselje Villa del Nevoso postalo mesto, leta 1933 pa občina. Takrat so
tudi dogradili stavbi, v kateri se še danes nahajata občinska uprava in banka. Stavbi sta
zgrajeni v beneškem slogu in še danes veljata za najlepši stavbi v mestu.


Slika 8: Stavbi, v katerih so danes prostori občinske uprave in banke Koper




                                               14
Italija je v času med obema vojnama poskrbela za gradnjo cestnega in vodovodnega omrežja,
elektrificirala je železniško progo Pivka-Reka, bližina rapalske meje pa je pogojevala tudi
izgradnjo vojaških objektov v kraju.


Slika 9: Gimnazija Ilirska Bistrica domuje v bivših italijanskih vojašnicah




                                            15
3. 2. Predstavitev vasi


Uvodoma smo že povedali, da bomo v tej raziskovalni nalogi uporabljali matične knjige iz
župnije Trnovo, danes je to župnija Ilirska Bistrica. Župnija Trnovo v prvi polovici 20.
stoletja ni vključevala vseh vasi, ki jih danes obsega občina Ilirska Bistrica. Vključevala je 17
vasi, poleg Trnovega in Bistrice še Topolc, Koseze, Šembije, Jasen, Vrbovo, Vrbico,
Jablanico, Gornji Zemon, Dolnji Zemon, Malo Bukovico, Veliko Bukovico, Zarečico,
Dobropolje, Zarečje in Brce.

Že sama imena vasi nam povedo, da so te vasi nastale že v času srednjeveške kolonizacije
današnjega slovenskega ozemlja, na Gornjem Zemonu pa so bili odkriti predslovanski
grobovi.
Vasi, ki so nastale že v najstarejši fazi kolonizacije, so na našem področju tiste, ki nosijo
imena po rastlinstvu (Klemenčič, 1959, str. 49), torej Topolc, Jasen, Vrbovo, Vrbica,
Jablanica in Bukovica. Iz najstarejšega obdobja poselitve pa so verjetno tudi tiste vasi, ki
kažejo na značilnosti področja, kjer so se naselili, torej Zarečica, Zarečje, Dobropolje (op.
av.).
Ime Koseze nam priča, da so naselje ustanovili prišleki iz Karantanije, ko je le-ta izgubila
svojo samostojnost.
Na domnevno razselitev iz stare matične vasi in ustanovitev nove vasi pa nam kažejo imena
Gornji in Doljni Zemon ter Velika in Mala Bukovica.
Na kasnejšo, višinsko kolonizacijo nam kaže ime Brce (v matičnih knjgah vedno zapisano kot
Brdce, op.av. ).

Te vasi ležijo v neposrednji bližini (do 5 kilometrov) današnjega mesta Ilirska Bistrica.
Gibanje prebivalstva teh vasi v prvi polovici 20. stoletja bo tudi predmet naše raziskave.


Slika 10: Zemljevid Ilirske Bistrice in okolice




                Vir: Slovenija – turistični atlas. Mladinska knjiga, Ljubljana. 2002, str. 60.


                                                     16
Celotna današnja občina Ilirska Bistrica je imela 1890. leta 16 209 prebivalcev, 1900. leta
16 798 prebivalcev, 1910. leta 17 733 prebivalcev in 1931. leta 17 608. Vidimo, da se je
število prebivalcev v občini med letoma 1910 in 1931 zmanjšalo.
Pri primerjavi podatkov vseh vasi v občini (Krajevni leksikon Slovenije, str. 84, 85) smo
ugotovili, da se je število prebivalstva zmanjšalo v manjših vaseh in vaseh, ki so bolj
oddaljene od Ilirske Bistrice.

V tej nalogi obravnavane vasi pa so imele po zadnejem štetju v Avstro-Ogrski leta 1910
skupaj 5 246 prebivalcev, leta 1931 pa 5 800 prebivalcev. Število prebivalcev se je v teh
vaseh povečalo.

Za primerjavo smo v tabeli navedli tudi podatke o številu prebivalstva v posameznih vaseh še
v letih 1890 in 1900 ter za leto 2002.
Podatke za naselji Bistrica in Trnovo smo v tabeli navajali skupaj. Leta 1890 je imela Bistrica
615 prebivalcev, Trnovo pa je imelo istega leta 696 prebivalcev. (Krajevni repertorij za
Kranjsko. URL=″http://www.ff.uni-lj.si/Zgodovin/repertoriji/ kranjska″. December 2007)


Tabela 1: Prebivalstvo v vaseh v posameznih letih

Ime vasi                    1890              1900              1910              1931             2002
Ilirska Bistrica            1 311             1 455             1 700             2 172            4 869
(Bistrica in Trnovo)
Topolc                       316               307               330               364              344
Šembije                      286               330               356               390              209
Koseze                       163               170               234               249              371
Jasen                        181               176               197               207              259
Vrbovo                       227               237               311               326              315
Vrbica                       141               139               154               192              145
Jablanica                    129               122               135               173              149
Gornji Zemon                 252               257               280               306              114
Doljni Zemon                 400               491               530               520              457
Mala Bukovica                189               236               306               192              161
Velika Bukovica              245               305               281               293              148
Zarečica                     133               107               133               141              124
Dobropolje                   117               109               101                85              71
Zarečje                      275               206               226               247              171
Brce                          78                72                65                49               25
Skupaj                      4 301             4 620             5 246             5 800            7 932

Vir: Krajevni leksikon Slovenije, 1968, str. 84, 85
Vir1: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002.



Kot smo že omenili, se je število prebivalstva v obravnavanih naseljih povečevalo, toda v
zadnjih desetletjih le na račun rasti prebivalstva v Ilirski Bistrici in v dveh vaseh tik ob mestu
(Koseze in Jasen). V vseh drugih vaseh pa število prebivalstva upadlo.


1
    Le za leto 2002.


                                                       17
4. GIBANJE PREBIVALSTVA



4. 1. Rojstva



Rojstvo otrok je tudi v prvih desetletjih 20. stoletja potekalo še doma. Ko se je bližal čas
poroda, so odšli po izučeno babico. Če babice niso dobili, so porodnici pomagale izkušene
ženske iz vasi. Ženske so opravljale kmečka dela do pozne nosečnosti. Po porodu so ženske
ležale osem dni, štirideset dni pa so se še vzdrževale težjih opravil (vir: Valerija Zidar).


Tabela 2: Število rojstev v obdobju 1904-1908

    Mesec
                      Jan. Feb. Mar. Apr. Maj Jun. Jul. Avg. Sep. Okt. Nov. Dec. Skupaj
    Leto

            dečki      9   10   10    9   13    17   3    6     5    12    9     8    111
    1904
            deklice    4   4    7     6   9     13   6    10    7    11    10    9     96

            dečki      7   9    8     6   10    9    13   8    11    16    5    11    113
    1905
            deklice    8   8    10    5   6     9    11   6    16     8    4    12    103

            dečki     10   6    10    9   5     10   7    8    13     8    7    12    105
    1906
            deklice    9   6    6    10   8     9    9    1    15     9    12   13    107

            dečki      9   11   12    6   8     9    10   9     9    10    8    15    116
    1907
            deklice   10   5    7     8   9     10   9    5    17     3    21    8    112

            dečki      7   12   6     7   7     8    11   12    7    16    17   13    123
    1908
            deklice   13   6    7     8   8     9    9    8     4    10    5    12     99

            dečki     42   48   46   37   43    53   44   43   45    62    46   59    568

   Skupaj deklice     44   29   37   37   40    50   44   30   59    41    52   54    517
           dečki
            in        86   77   83   74   83   103   88   73   104   103   98   113   1085
          deklice




                                               18
Tabela 3: Število rojstev v obdobju 1914-1918

Mesec
                    Jan.   Feb.   Mar.   Apr.   Maj   Jun.   Jul.   Avg.   Sep.   Okt.   Nov.   Dec. Skupaj
 Leto

          dečki      5     13      6      6      6     7     11      5     11      8     11     11    100
 1914
         deklice     9      8     10      4      8     5     10     11      8     11      8     13    105

          dečki      9      8     12      8      9     4      7      4      3     10      3      5     82
 1915
         deklice     5      7      7      7      8     4      3      7      3      5      1      6     63

          dečki      4      4      4      5      7     5      2      5      1      6      4      5     52
 1916
         deklice     4      2      1      2      5     5      1      7      4      3      2      4     40

          dečki      6      8      4      4      4     5      4      7      2      3      2      1     50
 1917
         deklice     9      4      5      4      3     3      3      9      8      1      3      4     56

          dečki      5      3      2      2      4     6      0      1      1      3      5      3     35
 1918
         deklice     4      2      4      1      3     8      1      2      4      6      2      4     41

          dečki     29     36     28     25     30     27    24     22     18     30     25     25    319
Skupaj
         deklice    31     23     27     18     27     25    18     36     27     26     16     31    305
         dečki in
                    60     59     55     43     57     52    42     58     45     56     41     56    624
         deklice




                                                      19
Tabela 4: Število rojstev v obdobju 1924-1928

 Mesec
                    Jan.   Feb.   Mar.   Apr.   Maj   Jun.   Jul.   Avg.   Sep.   Okt.   Nov.   Dec. Skupaj
 Leto

          dečki     12      9      5     11      8     11     7      3      5      6      6     12     95
 1924
         deklice     5      3      8      9      7     4      7     15      7      9      9      9     92

          dečki      8      8      5      7      8     12     7      6      4      4      9      7     85
 1925
         deklice     8      6      6      8      3     9      5      9      9      5      5      3     76

          dečki      5      3      3      7      7     3      7      8     11      7      7     10     78
 1926
         deklice     9     10      6     11      4     4      7      5      7      8      7      9     87

          dečki      4      9      6      5      9     6      9      6     10     11     10      8     93
 1927
         deklice     9      4     10      6      7     5      4      2      7      5      9      9     77

          dečki     10      5      3      5      5     4      9      7      5      4     11      8     76
 1928
         deklice     9      4      3      6      7     6      5      8      4      3      8      5     68

          dečki     39     34     22     35     37     36    39     30     35     32     43     45    427
Skupaj
         deklice    40     27     33     40     28     28    28     39     34     30     38     35    400
         dečki in
                    79     61     55     75     65     64    67     69     69     62     81     80    827
         deklice



Iz zgornjih treh tabel je razvidno, da je prva svetovna vojna vplivala na število rojstev.
Stanje pred vojno prikazuje tabela 2, ko se je skupno rodilo 1085 otrok v obdobju štirih letih,
to je od 1904 do 1908. V tem obdobju se je največ otrok rodilo meseca decembra, najmanj pa
meseca avgusta.

Stanje med vojno je prikazano v tabeli 3, ko se je rodilo 624 otrok v obdobju od 1914 do
1918. Prva svetovna vojna se je začela julija 1914 in devet mesecev kasneje lahko opazimo
upad rojstev. Sklepamo lahko, da je vzrok temu prav vojna. To sovpada tudi z zmanjšanjem
števila porok v obdobju prve svetovne vojne (glej tabelo 5). Med vojno se je največ otrok
rodilo meseca januarja, najmanj pa novembra.

Stanje po prvi svetovni vojni pa prikazuje tabela 4. V obdobju 1924-1928 se je povečalo
število rojstev v primerjavi z obdobjem prve svetovne vojne, vendar pa je to število še vedno
manjše kot je bilo v obdobju pred vojno. V obdobju po vojni se je rodilo 827 otrok. Mesec z
največ rojenimi otroci je november, z najmanj pa marec.

Če primerjamo še število rojstev po spolu, ugotovimo, da se je v vseh obdobjih rodilo več
dečkov kot deklic.

S podatki, ki smo jih dobili iz matičnih knjig lahko potredimo hipotezo, da je prva svetovna
vojna vplivala na zmanjšanje števila rojstev.


                                                      20
4. 2. Poroka



Poroka je dejanje, s katerim si nevesta in ženin obljubita večno zvestobo, hkrati pa je tudi
osnova za nastanek družine.
V prvih desetletjih 20. stoletja so fantje ponavadi izbrali nevesto sami (vir: Valerija Zidar),
lahko pa so o tem še vedno odločali starši. Ko so se dogovorili o nevesti, so jo odšli na njen
dom snubiti. Tega so se udeležili ženin, njegov oče, sorodniki. Pri nevesti so se tudi
dogovorili za doto, torej za zemljo ali denar, ki ga bo nevesta prinesla v moževo hišo. Te
dogovore so zapisali in overovili pri notarju.
Mladoporočenci so se poročali ob nedeljah in skozi celo leto, razen v postnem času.
Poroka je bila ponavadi v cerkvi v Trnovem, sama ohcet pa pri nevesti doma. Po poroki sta
šla ponavadi mladoporočenca stanovat na ženinov dom.


Tabela 5: Število porok v posameznih mesecih in letih

Mesec
        Jan.   Feb.   Mar.   Apr.   Maj   Jun.        Jul.   Avg.   Sep.   Okt.   Nov.   Dec.   Skupaj
Leto

 1904    4      11     0      2      3     2           0      5      2      3      5      0       37

 1905    2      14     5      0      1     5           6      1      3      1      8      1       47

 1906    4      10     0      0      4     3           2      3      3      2      8      0       39

 1907    11     9      0      4      4     2           0      2      3      2      1      0       38

 1908    2      9      6      1      6     8           5      2      2      5      4      0       50

 1914    1      17     0      0      7     3           2      0      0      0      1      0       31

 1915    0      1      0      1      0     2           1      1      0      0      0      0       6

 1916    0      0      1      1      1     0           0      1      1      1      1      0       7

 1917    1      2      0      0      1     0           1      1      1      1      3      0       11

 1918    0      3      0      0      1     2           4      2      2      0      2      1       17

 1924    0      10     7      2      5     5           1      0      1      0     10      2       43

 1925    3      9      0      0      0     5           4      2      4      2      0      1       28

 1926    1      10     3      2      8     1           0      0      6      1      6      1       42

 1927    4      20     0      5      5     5           3      2      2      2      7      3       58

 1928    6      13     0      0      4     1           1      3      5      3      5      0       41




                                                 21
Iz zgornje tabele je razvidno nihanje števila porok v obdobjih, ki so bila predmet naše
raziskave.
V obdobju pred vojno je bilo največ porok leta 1908, in sicer 80, najmanj pa leta 1904, ko jih
je bilo 37.
Če pogledamo število porok v posameznih mesecih, lahko opazimo, da je bilo najmanj porok
sklenjenih meseca decembra, majhno število porok pa je tudi marca in aprila.
V teh mesecih je bilo najmanj porok, zato ker je december adventni mesec, marec in april pa
spadata v postni čas. Največje število porok je bilo meseca februarja, ker je to mesec pred
postnim časom.

V obdobju prve svetovne vojne je število porok do julija 1914 ustreza številu iz prejšnjih let
(1904-1908), opazimo pa precejšnje zmanjšanje porok po avgustu 1914. V naslednjih petih
mesecih (od avgusta do decembra) je bila zgolj ena poroka, in sicer novembra. Precej
zmanjšano število porok je razvidno tudi v naslednjih letih prve svetovne vojne. Najmanj
porok je bilo leta 1915, ko jih je bilo v vsem letu samo 6.

V obdobju po vojni se skupno število porok v štirih letih lahko primerja s številom porok v
letih pred vojno. Še vedno je mesec z največjim številom porok februar, vendar pa se poroke
začnejo pogosteje pojavljati tudi v decembru. V tem obdobju je bilo največ porok leta 1927,
ko jih je bilo 58, najmanj pa leta 1925, ko jih je bilo 28.


Tabela 6: Skupno število porok v posameznih obdobjih

   Obdobje
             1904-1908      1914-1918      1924-1928

število
porok           211             72            212



V tej tabeli lahko ugotovimo, da se je število porok v obdobju prve svetovne vojne zmanjšalo
v primerjavi s prejšnjim obdobjem 1904-1908 in kasnejšim obdobjem 1924-1928. Zmanjšano
število porok je verjetno vplivalo tudi na zmanjšano število rojstev v obdobju 1914-1918.

Tako se je tudi pri porokah potrdila naša hipoteza, da je prva svetovna vojna vplivala na
zmanjšanje števila porok.




                                             22
Sedaj pa še nekaj podatkov o povprečni starosti ženinov in nevest v obravnavanih obdobjih.


Tabela 7: Povprečna starost ženinov in nevest v obdobju 1904-1908


                   Ženini      Neveste
  Leto

    1904            30,78           23,56

    1905            29,44            24,4

    1906            30,7            23,51

    1907            31,78           26,23

    1908            31,06           22,26

 Povprečna
  starost           30,75           23,99




Tabela 8: Povprečna starost ženinov in nevest v obdobju 1914-1918



                   Ženini      Neveste
  Leto


    1914            30,48           23,58

    1915            31,66           24,83

    1916            36,85           29,71

    1917            33,9            29,54

    1918            28,52           24,82

 Povprečna
  starost           32,28           26,49




                                             23
 Tabela 9: Povprečna starost ženinov in nevest v obdobju 1924-1928


                   Ženini       Neveste
 Leto


        1924        28,97            24,74

        1925        29,53            26,75

        1926         27              22,30

        1927        29,94            23,84

        1928        27,97            24,60

 Povprečna
  starost           28,68            24,44


Iz teh tabel je razvidna starost ženinov in nevest v vseh treh obdobjih, ki jih raziskujemo.
Starost ženinov je bila v obdobju pred vojno nižja kot med vojno, vendar pa višja kot v obdobju
po vojni.
Starost nevest je skladna s starostjo ženinov, le da so razlike med posameznimi obdobji
nekoliko manjše. Sklepamo, da je na višjo starost ženinov vplivala prav prva svetovna vojna,
saj         so         mlajši          moški          morali        oditi          v         vojsko.




                                                 24
4. 3. Umrljivost



Smrt je vedno bila in bo stalna spremljevalka vseh ljudi. Ljudje umirajo ne glede na starost,
spol in letni čas. V preteklosti so smrt določale slabe letine, slaba higiena, kužne bolezni,
vojne.
Kot smo že uvodoma zapisali, želimo v tej nalogi ugotoviti, ali je prva svetovna vojna
vplivala na povečano umrljivost prebivalstva. To bomo ugotavljali s primerjavo podatkov v
mrliških knjigah za obdobja 1904-1908, 1914-1918 in 1924-1928;


Tabela 10: Število umrlih v posameznih mesecih in letih

Mesec
         Jan.   Feb.   Mar.   Apr.   Maj   Jun.   Jul.   Avg.   Sep.   Okt.   Nov.   Dec.   Skupaj
Leto

1904     12     16     12     12     14     7     14     18     11      9     12     10      147

1905     10     22     16     14     14    12     12     16     17     14     13     11      171

1906     11     16     10     10     10    10     14     14     19     11      6     22      153

1907      7      7     13     16      7     8      4     10     15      8      7      9      111

1908     11      9     13     13     11    12     10     13     11     13     18     14      148

1914     18      8      7      3      7     9     14     11     19      9     20     18      143

1915      9     11      9      8     10     7      7     11     12      9      6     14      113

1916     15      8      8     11     12     7      8     10      7     10      4     10      110

1917      5     11     21      9     10     5      6     13      8      8      9      8      113

1918     10      5      6      8      7     6     12     10      8     52     16     18      158

1924     10      7     10     11      5     6     10     10     13     19      4      6      111

1925     13     12     13     14     12     9     15     13     13     14     11      9      148

1926      8      8     14     11      7     9      8     12      8     12      9     11      125

1927     11      7      9      7      4     4     17     11      4      8      4     11       97

1928      3      6      8      6      9     7      6     20      9     10      8      4       96

Skupaj   153    153    169    153    139   118    157    192    174    206    147    175    1 944



Iz samih podatkov v matičnih knjigah ne moremo potrditi postavljene hipoteze, da je prva
svetovna vojna vplivala na povečano umrljivost prebivalstva, saj nam podatki kažejo, da se
število umrlih po posameznih obdobjih zmanjšuje. V mrliških knjigah namreč niso navedeni
možje in fantje, ki so padli na bojiščih prve svetovne vojne in so jih tam tudi pokopali.
Tabela 11: Število umrlih po posameznih obdobjih


       Obdobja                 Število umrlih


      1904-1908                      730

      1914-1918                      637

      1924-1928                      578


Toda po pogovoru s starejšimi ljudmi (vir: Valerija Zidar) in po analizi dveh kamnitih plošč v
Ilirski Bistrici2 smo ugotovili, da je v prvi svetovni vojni iz občine Ilirska Bistrica padlo
najmanj 89 moških. Na prvi plošči je namreč zapisanih 46 imen, na drugi plošči pa 43 imen
padlih.
Govorilo se je tudi, da na ploščah niso vpisana vsa imena padlih, temveč le imena tistih,
katerih sorodniki so imeli dovolj denarja, da so ga prispevali za postavitev plošč.


Slika 11: Kamniti plošči z imeni padlih v prvi svetovni vojni




2
 Plošči sta danes nameščeni ob vznožju stopnišč, ki vodijo iz Vojkovega drevoreda na Hrib svobode, prvotno pa
so ju leta 1928 postavili v župnijski cerkvi sv. Petra v Trnovem sorodniki padlih.


                                                     2
Iz matičnih knjig pa lahko ugotovimo, da je tudi v naseljih, ki so predmet naše raziskave
veliko ljudi ob koncu prve svetovne vojne (glej tabelo 10) umrlo zaradi pljučnice oziroma
tako imenovane španske bolezni. Ta bolezen naj bi ob koncu prve svetovne vojne terjala več
smrtnih žrtev po Evropi kot pa vojna sama, veliko smrtnih žrtev je bilo tudi na področju
občine Ilirska Bistrica.
Iz tabele 10 je razvidno, da je samo v oktobru 1918 umrlo 52 ljudi, v povprečju pa je vsa
ostala leta v oktobru umrlo 11 ljudi.
Pri 33. ljudeh, ki so umrli oktobra leta 1918 je kot vzrok smrti v matično knjigo zapisana
pljučnica, enkrat pa španska bolezen.
Več umrlih od povprečja za ta dva meseca je bilo še v novembru in decembru 1918.
Novembra je umrlo 16 ljudi, pri osmih je kot vzrok smrti napisana plučnica, enkrat pa španska
bolezen.

Sedaj pa še primerjava umrljivosti ljudi po mesecih. Pri primerjavi podatkov za posamezne
mesece (glej tabelo 10) ugotovimo, da je največ ljudi umrlo v oktobru, kar gre predvsem na
račun pljučnice v letu 1918. Nato si sledijo avgust, december, september in marec.


Tabela 12: Povprečna starost umrlih v posameznih mesecih in letih

Mesec
         Jan.   Feb.   Mar.   Apr.   Maj    Jun.       Jul.   Avg.   Sep.   Okt.   Nov.   Dec.   Skupaj
Leto

1904     31     40     20,6   30,6   29     23,9       22,9   32,6   16,5   34,9   32,7   25,2    28,3

1905     37,4   49,1   28,4   45,1   45     18,3       24,8   23,4   15,9   24,4   35,7   35,4    28,5

1906     46     23,4   35,7   21,5   39,7   42,1       22,4   25,3   18,8   28,9   37     21      30,2

1907     38,6   53     52,7   34,4   39,4   11,6       9,5    21,7   19,7   42,5   24,9   36,1     32

1908     55,4   43,1   30,8   30,9   41,9   19,6       23,6   7,8    31,6   28,8   43,9   37,3    32,9

1914     18     45,5   25,1   52,7   67,6   24,3       27,3   6,6    23,5   17,3   31     36      31,2

1915     36,8   15,6   14,6   38,6   41,8   68,3       37,6   21,7   33,5   33     62,8   26,8    35,9

1916     50,1   49,1   42,9   47,8   37,3   29,6       27,5   21     36,6   37,5   73     37,7    40,8

1917     44,6   45,7   51,9   50,1   34,9   37,6       41,3   19,5   46,8   48,5   53,9   39,6    42,9

1918     61,3   27,4   48,3   51     50,3   58         60     53,8   28,5   29,9   34,1   53,5    46,3

1924     35     45,6   65,8   36,5   38,8   44,8       26,1   23,4   17     45,3   30,8   67,3    39,7

1925     38,3   34,6   12,8   25,1   32,1   13,8       14,8   14,7   31,6   32,5   29,9   51      27,6

1926     47,9   38,7   48,2   47     32     20,6       17,4   14,8   34     37,2   46,8   46,8    35,9

1927     45,7   43,3   28,7   56,8   27,5   35,5       31,4   13,8   16,3   18,9   41     63,3    35,2

1928     30,7   48,2   36,5   48,5   46,1   23         33,3   10,3   9,5    10,7   47,6   54,5    33,2

Skupaj   41,1   40,1   36,2   41,1   40,2   31,4       28     20,7   25,3   31,4   41,7   42,1    34,8



                                                   3
Pri analizi matičnih knjig smo ugotovili, da je v zimskih mesecih (november, december,
januar) umrlo več starejših ljudi, avgusta pa se je povprečna starost umrlih znižala, saj so
umirali predvsem novorojenčki in otroci do prvega leta starosti.
Mogoče lahko iščemo vzroke za to v višji temperaturi v poletnih mesecih, ki pripomore k
širjenju nekaterih bolezni ter tudi v povečanem delu na kmetijah in posledično manjši skrbi za
otroke.

Če pa primerjamo povprečno starost umrlih v posameznih obdobjih ugotovimo, da je bila
najvišja starost umrlih med prvo svetovno vojno. Vzroke za to lahko iščemo v nizki rodnosti v
tem obdobju in posledično tudi v majhnem številu umrlih novorojenčkov.




                                              4
5. ZAKLJUČEK


V raziskovalni nalogi smo želeli ugotoviti posledice prve svetovne vojne na gibanje
prebivalstva v župniji Ilirska Bistrica. Ugotavljali smo število rojstev, porok in smrti v
obdobju pred vojno (1904-1908), med vojno (1914-1918) in v obdobju po vojni (1924-1928).

Rezultati raziskave so pokazali, da se je število rojstev med vojno v primerjavi z obdobjem
pred vojno zmanjšalo za skoraj polovico, natančneje za 42,49 %. Po vojni pa se je število
rojstev povečalo, vendar je še vedno predstavljalo le 76,22 % v primerjavi z obdobjem pred
vojno oziroma se je povečalo za 32,53 % v primerjavi z obdobjem med vojno.

Pri analizi podatkov o porokah smo ugotovili, da se je njihovo število več kot prepolovilo,
zmanjšalo se je za kar 65,88 % glede na število porok pred vojno. Vendar pa se je njihovo
število v desetletju po vojni povečalo, in sicer je rahlo preseglo, število porok pred vojno.
Pri raziskovanju starosti ženinov smo ugotovili, da se je njihova povprečna starost med vojno
dvignila za skoraj 5 %, starost nevest pa se je dvignila za dvakrat toliko. Po vojni je starost
ženinov padla za nekaj več kot 7 % v primerjavi z obdobjem pred vojno, starost nevest pa se
je znižala, vendar je bila še vedno za skoraj 2 % višja kot pred vojno.

Nazadnje smo analizirali še podatke o umrljivosti. Iz matičnih knjig smo razbrali, da se je
število umrlih kljub vojni zmanjševalo. Število smrti je bilo med vojno za skoraj 13 % manjše
kot pred vojno in za 20,82 % manjše v obdobju po vojni v primerjavi z obdobjem pred vojno.
Toda že v poglavju o umrljivosti smo omenili, da nam matične knjige o smrtnih žrtvah med
prvo svetovno vojno ne dajejo realnih podatkov, saj v matične knjige niso vpisovali mož in
fantov, ki so umrli na bojiščih.

Iz podatkov iz matičnih knjig smo ugotovili, da je prva svetovna vojna najbolj vplivala na
zmanjšanje števila porok, nekoliko manj pa je vplivala na zmanjšanje števila rojstev. Vplivala
je tudi na povišano starost ženinov in nevest.

V prvih desetletjih 20. stoletja so ljudje na Bistriškem še vedno lahko pričakovali kratko
življenjsko dobo. Povprečna starost umrlih je bila v obdobju 1904-1908 okrog 30 let, med
prvo svetovno vojno se je zvišala na nekaj več kot 39 let, v obdobju 1924-1928 pa se je zopet
znižala na dobrih 34 let.




                                              5
6. LITERATURA IN VIRI



          •    DEKLEVA, Branko. Nastanek in razvoj Ilirske Bistrice pod prvim
               italijanskim "podeštatom". V: ŠAJN, Tomo et al. (ur.): Bistriški zapisi 6.
               Društvo za krajevno zgodovino in kulturo, Ilirska Bistrica, 2005.

          •    KLEMENČIČ, Vladimir. Pokrajina med Snežnikom in Slavnikom. SAZU,
               Ljubljana, 1959.

          •    Krajevni leksikon Slovenije. Zahodni del Slovenije. DZS, Ljubljana, 1968.

          •    PIEKALKIEWICZ, Janusz. Prva svetovna vojna. DZS, Ljubljana, 1996.

          •    Postojinsko okrajno glavarstvo. Zemljepisni in zgodovinski opis. Šeber,
               Postojna, 1889

          •    REPE, Božo. Sodobna zgodovina. Modrijan, Ljubljana. 2005.

          •    ROZMAN, Tatjana et al. Zgodovina na maturi 2004. Delovni zvezek.
               Modrijan, Ljubljana. 2003.

          •    ŠINKOVEC, Črtomir. Uporni svet pod Snežnikom. Občinski odbor združenja
               borcev NOV. Ilirska Bistrica, 1966.

          •    ZIDAR; Alojz. Doživetja tigrovca partizana. Založba Lipa. Koper, 1987.

          •    Krajevni       repertorij       za      Kranjsko.    URL=″http://www.ff.uni-
               lj.si/Zgodovin/repertoriji/ kranjska″. December 2007

          •    URL=″http://upravneenote.gov.si/fileadmin/pageuploads/ueilirska_bistrica/org
               anizacija/kartajpg .″ Marec 2008.

          •    URL=″rutke.skavt.net/slika/grb-ilb″. April 2008.



Arhivski viri

   •   Župnijski arhiv Trnovo. Krstne, poročne in mrliške knjige za obdobja 1904-1908,
       1914-1918 in 1924-1928



  Ustni viri

   •   Valerija Zidar, gospodinja, rojena leta 1925



                                              6
7. POVZETEK



V prvem delu naloge smo na kratko predstavili potek prve svetovne vojne in zgodovinski
pregled današnje občine Ilirska Bistrica, ker se nam je to zdelo bistvenega pomena za naše
nadaljnjo raziskovanje in razumevanje dobljenih rezultatov.
V drugem delu pa smo se osredotočili na samo gibanje prebivalstva v župniji, in sicer v letih
1904-1908, v letih 1914-1918 in v letih 1924-1928.
S pomočjo podatkov v krstnih, poročnih in mrliških knjigah za omenjena obdobja smo
poskušali dokazati, da je:
   1. prva svetovna vojna vplivala na zmanjšanje števila rojstev; to bomo poskušali
       ugotoviti s primerjavo podatkov o rojstvih za obdobja 1904-1908, 1914-1918 in 1924-
       1928;
   2. prva svetovna vojna vplivala na zmanjšanje števila porok; to bomo poskušali ugotoviti
       s primerjavo podatkov o porokah za obdobja 1904-1908, 1914-1918 in 1924-1928;
   3. prva svetovna vojna vplivala na povečano umrljivost prebivalstva; to bomo ugotavljali
       s primerjavo podatkov v mrliških knjigah za obdobja 1904-1908, 1914-1918 in 1924-
       1928.

Ugotavljali smo tudi število rojstev glede na spol in posamezne mesece v letu, število porok v
posameznem mesecu, starost ženinov in nevest ter število smrti glede na mesece in povprečno
starost umrlih.

Rezultati raziskave so pokazali, da se je število rojstev med vojno v primerjavi z obdobjem
pred vojno zmanjšalo za skoraj polovico, natančneje za 42,49 %. Po vojni pa se je število
rojstev povečalo, vendar je še vedno predstavljalo le 76,22 % v primerjavi z obdobjem pred
vojno oziroma se je povečalo za 32,53 % v primerjavi z obdobjem med vojno.
Pri analizi podatkov o porokah smo ugotovili, da se je njihovo število več kot prepolovilo,
zmanjšalo se je za kar 65,88 % glede na število porok pred vojno. Vendar pa se je njihovo
število v desetletju po vojni povečalo, in sicer je rahlo preseglo, število porok pred vojno.
Pri raziskovanju starosti ženinov smo ugotovili, da se je njihova povprečna starost med vojno
dvignila za skoraj 5 %, starost nevest pa se je dvignila za dvakrat toliko. Po vojni je starost
ženinov padla za nekaj več kot 7 % v primerjavi z obdobjem pred vojno, starost nevest pa se
je znižala, vendar je bila še vedno za skoraj 2 % višja kot pred vojno.
Nazadnje smo analizirali še podatke o umrljivosti. Iz matičnih knjig smo razbrali, da se je
število umrlih kljub vojni zmanjševalo. Število smrti je bilo med vojno za skoraj 13 % manjše
kot pred vojno in za 20,82 % manjše v obdobju po vojni v primerjavi z obdobjem pred vojno.
Toda že v poglavju o umrljivosti smo omenili, da nam matične knjige o smrtnih žrtvah med
prvo svetovno vojno ne dajejo realnih podatkov, saj v matične knjige niso vpisovali mož in
fantov, ki so umrli na bojiščih.

Iz podatkov iz matičnih knjig smo ugotovili, da je prva svetovna vojna najbolj vplivala na
zmanjšanje števila porok, nekoliko manj pa je vplivala na zmanjšanje števila rojstev. Vplivala
je tudi na povišano starost ženinov in nevest.




                                              7
SUMMARY

The first part of the research presents a brief review of the First World War and historic
review of present municipality Ilirska Bistrica, as we found this was of great importance for
our furtner research and understanding of the aquired results.
In the second part we concentrated on the movement of population in the parish in periods
1904-1908, 1914-1918 and 1924-1928.
With the help of the data in the baptismal, bridal and death registries for the above periods we
tried to prove that:
    1. the First World War rusultet in the reduction of the number of births; we worked this
         out by comparing the data on births for periods 1904-1908, 1914-1918 and 1924-
         1928;
    2. the First World War resulted in the reduction of the number of marriages; we worked
         this out by comparing the data on marriages for periods 1904-1908, 1914-1918 and
         1924-1928;
    3. the First World War resulted in the raised mortality of population; We worked this out
         by comparing the data in death registries for periods 1904-1908, 1914-1918 and 1924-
         1928.

   Besied the number of births, marriages and deaths we also worked out the number of
   births according to the gender and months in a year, number of marriages in months, the
   age of bridegrooms and brides, as wellas the number of deaths according to months, and
   we also worked out the average age of the deceased.

   We found out that the number of births during the war reduced by almost a half, more
   precisely by 42.49 % compared to the period before the war.
   After the war the number of births increased presenting however only 76.22 % compared
   to the period before the war; it increased by 32.53 % compared to the period during the
   war.
   Analysin the data on marriages we found out that their number was more than halved,
   namely decreasing by 56.88 % compared to the number of marriages before the war.
   However, their number increased afterwards and attained (actually slightly surpassed) the
   number of marriages before the war.
   Researching the age of bridegrooms, we found out that their average age during the war
   rose by almost 5 %, and the age of brides rose up twice as much. After the war the age of
   bridegrooms fell by a little more than 7 % compared to the period during the war; the age
   of brides reduced, however it was still almost 2 % higer than before the war.
   Lastly we analysed the data on mortality. In death registries we found that the number of
   deaths was reducing despite the war. The number of deaths during the war was almost
   13% lower than before the war and 20. 82 % lower in the period after the war, compared
   to the period before the war.
   As mentioned in the chapter of mortality, the death registries do not give the real data
   about casualties during the First World War because men and boys who died in battle
   fields are not registered there.

   The data in registries reveals that the First World War mostly a resulted in the reduction of
   number of marriages, slightly less the reduction of births, and also resultes in the raised
   age of bridegrooms and brides.



                                               8
8. SEZNAM SLIK IN TABEL


  •   Slika 1: Glavni vzroki za imperializem

  •   Slika 2: Sistem zvez in medvojna zavezništva

  •   Slika 3: Avstro-Ogrska in Balkan po berlinskem kongresu leta 1878

  •   Slika 4: Evropska bojišča

  •   Slika 5: Potek rapalske meje

  •   Slika 6: Položaj občine Ilirska Bistrica

  •   Slika 7: Grb Ilirske Bistrice

  •   Slika 8: Stavbi, v katerih so danes prostori občinske uprave in Banke Koper

  •   Slika 9: Gimnazija Ilirska Bistrica domuje v bivših italijanskih vojašnicah

  •   Slika10: Zemljevid Ilirske Bistrice in okolice

  •   Slika 11: Kamniti plošči z imeni padlih v prvi svetovni vojni


  •   Tabela 1: Prebivalstvo v vaseh v posameznih letih

  •   Tabela 2: Število rojstev v obdobju 1904-1908

  •   Tabela 3: Število rojstev v obdobju 1914-1918

  •   Tabela 4: Število rojstev v obdobju 1924-1928

  •   Tabela 5: Število porok v posameznih mesecih in letih

  •   Tabela 6: Skupno število porok v posameznih obdobjih

  •   Tabela 7: Povprečna starost ženinov in nevest v obdobju 1904-1908

  •   Tabela 8: Povprečna starost ženinov in nevest v obdobju 1914-1918

  •   Tabela 9: Povprečna starost ženinov in nevest v obdobju 1924-1928

  •   Tabela 10: Število umrlih v posameznih mesecih in letih

  •   Tabela 11: Število umrlih po posameznih obdobjih

  •   Tabela 12: Povprečna starost umrlih v posameznih mesecih in letih


                                                 9

				
DOCUMENT INFO
Shared By:
Categories:
Stats:
views:411
posted:1/21/2011
language:Slovenian
pages:33
Description: VPLIV PRVE SVETOVNE VOJNE NA GIBANJE PREBIVALSTVA V ŽUPNIJI ILIRSKA BISTRICA