Docstoc

EMIGRACIJE NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA SKOZI ZGODOVINO (PDF)

Document Sample
EMIGRACIJE NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA SKOZI ZGODOVINO (PDF) Powered By Docstoc
					                           ŠOLSKI CENTER POSTOJNA
                        DE GIMNAZIJA ILIRSKA BISTRICA
                                Ulica IV. Armije
                               6250 Ilirska Bistrica




                              RAZISKOVALNA NALOGA




  EMIGRACIJE NA OBMOČJU OBČINE
      ILIRSKA BISTRICA SKOZI
            ZGODOVINO




Mentor: Gorazd Brne, prof. soc. in univ. dipl. fil.

Avtor: Anja Pugelj, 3. A




                                   Ilirska Bistrica, april 2009
           EMIGRACIJE NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA SKOZI ZGODOVINO –
                                  Raziskovalna naloga

                                                             KAZALO

1. UVOD .................................................................................................................................... 3
2. MIGRACIJE........................................................................................................................... 4
3. SELITVE V EVROPI IN SLOVENSKIH DEŽELAH.......................................................... 6
  3.1. EMIGRACIJE V EVROPI............................................................................................... 6
  3.2. EMIGRACIJE NA SLOVENSKEM ............................................................................... 7
4. EMIGRACIJE NA OBMOČJU ILIRSKE BISTRICE ........................................................ 10
  4.1. »S TREBUHOM ZA KRUHOM« V DRUGI POLOVICI 19. STOLETJA (OKOLI
  1864 – 1900).......................................................................................................................... 12
    4.1.1. Družbene in kulturne razmere na ilirskobistriškem ................................................. 12
    4.1.2. Gospodarske razmere ............................................................................................... 13
    4.1.3. Selitve prebivalstva .................................................................................................. 14
    4.1.4. Trst in Reka .............................................................................................................. 15
    4.1.5. »Med in mleko čez lužo« ......................................................................................... 15
  4.2. STANJE PRED I. SVETOVNO VOJNO (1900 – 1914)............................................... 15
    4.2.1. Družbene in kulturne razmere na ilirskobistriškem ................................................. 15
    4.2.2. Gospodarske razmere ............................................................................................... 16
    4.2.3. Selitve prebivalstva .................................................................................................. 18
    4.2.4. ZDA.......................................................................................................................... 26
    4.2.5. »Mamljive ponudbe«................................................................................................ 27
  4.3. PRVA SVETOVNA VOJNA (1914 – 1918) IN NJENE POSLEDICE........................ 27
  4.4. KAM MED VOJNAMA? .............................................................................................. 28
    4.4.1. Družbene in kulturne razmere na ilirskobistriškem ................................................. 28
    4.4.2. Gospodarske razmere ............................................................................................... 29
    4.4.3. Selitve prebivalstva .................................................................................................. 29
    4.4.4. Argentina .................................................................................................................. 30
    4.4.5. Francija..................................................................................................................... 31
  4.5. DRUGA SVETOVNA VOJNA (1939 – 1945) IN NJENE POSLEDICE .................... 31
  4.6. IZSELJENCI DRUGE SVETOVNE VOJNE (1945 - 1965)......................................... 32
    4.6.1. Družbene in kulturne razmere na ilirskobistriškem ................................................. 32
    4.6.2. Gospodarske razmere ............................................................................................... 32
    4.6.3. Selitve prebivalstva .................................................................................................. 33
    4.6.4. Argentina .................................................................................................................. 33
    4.6.6. Francija..................................................................................................................... 34
    4.6.7. ZDA.......................................................................................................................... 34
    4.6.8. Kanada...................................................................................................................... 35
    4.6.9. Avstralija .................................................................................................................. 36
5. MOJA ZGODBA ................................................................................................................. 37
  5.1. RUDOLF BATISTA ...................................................................................................... 37
  5.2. ALOJZ MUHA .............................................................................................................. 41
6. ZAKLJUČEK....................................................................................................................... 45

VIRI IN LITERATURA .......................................................................................................... 46

PRILOGE ................................................................................................................................. 46




                                                                      2                                               Anja Pugelj
       EMIGRACIJE NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA SKOZI ZGODOVINO –
                              Raziskovalna naloga

                                          1. UVOD

Skozi celotno zgodovino se srečujemo z izseljevanjem in s tem tudi mešanjem kultur.
Odločila sem se raziskati prav ta pojav emigracij in to na področju občine Ilirska Bistrica
od konca 19. stoletja (1880) do leta 1965. . V raziskovalni nalogi bo pozornost posvečena
predvsem zunanjim selitvam emigrantov in zdomcev, ki so se prostovoljno podali v širni svet.

Migracije v zgodovini so na splošno še zelo neraziskano področje, predvsem pa se pojavijo
težave z pridobivanjem specifični podatkov po posameznih občinah. Vendar se moramo
zavedati, da so ključen del našega vsakdanjega življenja, kot so tudi bile ključen del življenja
naših prednikov. Kot spoznavam življenje Slovencev, pa tudi Ilirskobistričanov, opažam, da
imajo mnogi naši izseljenci veliko večjo ljubezen do njihove domovine in rodnega kraja, kot
jo imamo mi, ki živimo v njej. Zato bi jih lahko, »naše brate v izseljenstvu«, vzeli kot zgled in
bolj postali ponosni na svojo prečudovito domovino Slovenijo in rodni kraj iz doline reke
Reke.

Izbor teme mi je bil relativno lahek, kajti že celo življenje me obdajajo zanimive zgodbe
mojih sorodnikov, emigrantov po svetu. Ključnega pomena pa je bila najdba osebnih
podatkov, ladje in časa migriranja mojega pradedka v »obljubljeno deželo«, Združene države
Amerike, leta 1913.

Na področju Ilirske Bistrice so bile prisotne tudi imigracije, vendar te ne bodo vključene v
raziskovalno nalogo.

Pri raziskovalni nalogi sem uporabila metodo in tehniko raziskovanja analizo dokumentov,
poslušanje in spraševanje (v obliki intervjuja). Kot strategijo raziskovanja pa primerjalno
analizo po obdobjih. Cilj samega projekta raziskovanja emigracij pa sem zastavila v obliki
hipotez, ki so:

   1. Smeri migracij so bile v drugi polovici 19. stoletja enake kot pred prvo svetovno
      vojno.
   2. Migracije so se pred prvo svetovno vojno okrepile zaradi prve direktne linije ladijske
      agencije Austro-Americana: Trst – New York.
   3. Po prvi svetovni vojni in med obema vojnama je bilo prisotno predvsem migriranje
      zaradi ekonomskih razlogov. Izjeme so bile selitve zaradi političnih vzrokov.
   4. Po drugi svetovni vojni je bilo največ političnih migrantov.




                                               3                                Anja Pugelj
         EMIGRACIJE NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA SKOZI ZGODOVINO –
                                Raziskovalna naloga

                                            2. MIGRACIJE1
                                        »Jaz domovine ne poznam.
                                      Kjer kruh je, tam je domovina.
                                      Za narod moj ne vem, ne znam;
                                       Ves svet le ena je družina.«2

Selitve in potovanja so značilen element človeške družbe in z izrazom migracije ali selitve
označuje dejanje spreminjanja stalnega ali začasnega bivališča. Sama beseda migracija izhaja
iz latinske besede »migratio«, kar pomeni premikati se, vandrati. Razvoj človeške družbe je
tesno povezan s selitvami in potovanji posameznika oziroma posameznice ali skupin iz kraja
v kraj, zaradi različnih vzrokov. Razlikovali so se vzroki, ki so ljudi silili v odhajanje od doma
in iskanje novih bivališč, razlikovalo se je število posameznikov in posameznic, ki so odhajali
in prihajali, razlikoval se je čas za katerega so odhajali, in razlikovala se je razdalja med
izhodiščem in ciljem. In kot pravijo besede v zgornjem citatu je bilo skupno vsem izseljencem
to, da pripadajo le eni družini in to je bil delavski razred.

Selitve med dvema državama se opredeljujejo s pojmoma odseljevanje ali emigracija in
priseljevaje ali imigracija. Ista oseba je tako za državo odselitve emigrant, za državo
priselitve pa imigrant. Priseljenci, ki so prihajali od daleč so se velikokrat znašli v povsem
drugačnem kulturnem, etičnem, verskem ali rasnem okolju. To lahko sproža konflikte med
avtohtonim prebivalstvom, ki je tu živelo že stoletja, in priseljenci, ki jih označujemo kot
alohtno prebivalstvo. Migranti so med drugim tudi ob srečanju z drugačno kulturo pogosto
doživeli kulturni šok, ki je lahko imel tudi negativne posledice, kot so marginalizacija,
nostalgija, čezmerno uživanje hrane in pijače, samomor, deloholizem ali celo fizični beg.
Priseljenci se novemu okolju prilagajajo v različnih fazah. V prvi fazi, ki se imenuje
prilagoditev ali akomodacija, so prilagoditve površinske. To pomeni, da prevzemajo
poglavitne sestavine načina življenja novega okolja le bolj na zunaj. Druga faza je kulturna
prilagoditev, v kateri prevzemajo večji del kulture novega okolja. Tretja in zadnja faza pa je
asimilacija, ko priseljenci izgubijo prvotno kulturno identiteto in se spojijo z novim okoljem.
Po navadi ta proces traja več generacij.

Eden izmed glavnih ključev za razumevanje migracij je razlika med prostorom izvora in
prostorom prihoda, tako imenovano teorijo odbijanja in privlačevanja, oziroma »push-pull«
teorijo. Med dejavniki odbijanja najdemo ekonomsko stagnacijo, zmanjševanje nacionalnih
virov, padec standarda, nizek dohodek, brezposelnost, politično ali katerokoli drugo vrsto
diskriminacije, politično preganjanje, majhno možnost vpliva ali sodelovanja, odtujitev,
naravne katastrofe, omejene možnosti za osebni razvoj itd. Med dejavnike privlačevanja pa
uvrščamo ekonomsko prosperiteto, dvig standarda in dohodka, možnosti ustrezne zaposlitve
in napredovanja, možnosti izobraževanja itd.

Med številnimi vzroki za migracije so po navadi na prvem mestu gospodarski ali ekonomski
vzroki. Nekateri se preselijo zaradi zadovoljevanja poglavitnih eksistenčnih potreb (gredo »s
trebuhom za kruhom«), drugi pa skušajo izboljšati svoje materialne razmere s selitvami na
območja z boljšimi gospodarskimi in drugimi razmerami. Selitveni tokovi so tako med
državami usmerjeni od manj razvitih k bolj razvitim. Poleg slabše in srednje kvalificiranih

1
  Povzeto po: Obča geografija za 1. letnik srednjih šol. DZS, Ljubljana 1998, str. 140-142; in
http://en.wikipedia.org/wiki/Human_migration
2
  Neznani pesnik: Kozmopolit. – Naš gospodar, 1913.


                                                        4                                        Anja Pugelj
        EMIGRACIJE NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA SKOZI ZGODOVINO –
                               Raziskovalna naloga

migrantov odhajajo ponavadi iz manj razvitih držav tudi nekateri visoko izobraženi
strokovnjaki. Poleg gospodarskih so pomembni tudi negospodarski vzroki selitev. Gre za
družinske, zdravstvene, klimatske in podobne vzroke bolj ali manj osebne narave. Pomembno
vlogo med njim imajo selitve zlasti zaradi političnih vzrokov. To so predvsem odselitve
ljudi, ki so jih v njihovi državi preganjali zaradi političnega prepričanja, narodnosti, rase ali
vere.

Migracije med seboj ločimo po različnih oblikah, ki so združene na podlagi različnih meril.
Glede na prostor, v katerem se dogajajo, jih delimo na notranje (znotraj ene države) in
zunanje ali meddržavne (med dvema državama). Selitve lahko opredeljujemo tudi časovno.
Poznamo stalne in začasne selitve. Tisti, ki se izselijo za vedno, so izseljenci, delavcem na
začasnem delu v tujini pa pravimo tudi zdomci. Takšna selitev traja po navadi nekaj let, lahko
pa se pozneje spremeni v stalno. Prav posebno vlogo pa ima dnevno odhajanje na delo ali
dnevna migracija, ki pomeni potovanje delovne sile iz kraja bivanja v kraj zaposlitve in
nazaj. Selitve lahko razdelimo tudi po drugih merilih, kot je delitev na prostovoljne in
prisilne migracije. Za prisilne selitve je značilno, da so politične narave in udeleženci le-teh
so begunci. Poznamo pa tudi organizirane in neorganizirane ter konservativne in inovativne (o
konservativnosti govorimo, ko migrant želi enake razmere kot doma, npr. zaposlitev na
kmetiji, če prihaja iz ruralnega okolja).

Tabela 1: Mednarodni migracijski sistem


                                D                                           D
                                R                                           R
                                Ž       MIGRACIJSKI TOKOVI                  Ž
      GOSPODARSKI               A                                           A           POLITIČNI
        VZROKI                  V                                           V            VZROKI
                                A             PREHAJANJE                    A

                                1                                           2


                                            NEGOSPODARSKI
                                               VZROKI

       Vir povzet po: Esuli ali optanti?: zgodovinski primer v luči sodobne teorije. Ljubljana 2005, str. 129




                                                      5                                       Anja Pugelj
           EMIGRACIJE NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA SKOZI ZGODOVINO –
                                  Raziskovalna naloga

                 3. SELITVE V EVROPI IN SLOVENSKIH DEŽELAH

Začetki človeških migracij segajo globoko v preteklost, 1,6 milijona let pr. Kr., ko fosilna
ljudstva začnejo potovati izven matične domovine, Vzhodne Afrike. Homo erectus ali
pokončni človek je prvi popotnik, ki se razširi v Evropo in Azijo. Stoletja kasneje pa Homo
sapiens sapiens ali misleči človek poseli še ostale kontinente.

3.1. EMIGRACIJE V EVROPI3

Evropsko zgodovino migracij lahko razdelimo na tri različna obdobja, če upoštevamo
prevladujoče tokove in smer priseljevanja.

Prvo obdobje zajema čas preseljevanja narodov in ljudstev ter njihov prodor v Evropo
(od 5. stoletja do 15./16. stoletja)

        Začetni val preseljevanja ljudstev, ki je pripeljal tudi do vdora v Evropo, so s svojim
prihodom na severno obalo Črnega morja povzročili Huni. Pritisnili so na germanska,
slovanska plemena, ki so se začela seliti v notranjost Evrope. Posledice tek pohodov so bile
daljnosežne, saj so pripeljali do propada rimskega imperija in nastanka novih držav na
njegovih ozemljih, kjer so se prostorsko razširile.
        Naslednja faza tega obdobja so bili križarski pohodi za vrnitev »svetih dežel«, ki se
kasneje razširi v boj proti vsem poganom, tudi v Evropi. Kasneje pa sledijo še turški vpadi
Prvič so Turki vpadli na ozemlje današnje Slovenije že leta 1396. Vpadi so trajali približno
200 let. Ko so Turki zavzeli Bizanc in še Bosno, so njihovi vpadi preko Hrvaške v današnjo
Slovenijo sledili vsako leto. Najbolj so trpeli ljudje na Kočevskem, Krasu in Beli krajini.
Turški vpadi pa so se leta 1593 z veliko zmago notranjeavstrijskih in hrvaških čet nad Turki
pri Sisku končali
        Prvo obdobje migracij v Evropi se konča z verskim preganjanjem oz. preganjanjem
politično nezaželenih in njihovimi selitvami, kar je pustilo posledice tudi v gospodarskem
razvoju in dinamiki tako držav, ki so jih izgnale, kot tudi držav, kamor so se priselili. To je
predvsem doba protireformacije in selitve protestantov, ki so med prvimi odhajali v novo
kolonizirane dežele, doba izgona Židov iz Španije, puritancev iz Anglije in hugenotov iz
Francije.

Drugo obdobje nastopi ob preobratu smeri preseljevanja, ko pride do večstoletne
evropske ekspanzije v svet (od 15./16.stoletja do 20.stoletja), ki se deli na dva vala:

    1. Prvi veliki migracijski val moderne zgodovine
       Proti koncu 15. stoletja se je z »odkritjem« Amerike začel vdor Evrope v neevropski
svet, katerega posledice so vidne še danes, nekateri govorijo tudi o evropeizaciji sveta.
Začetek kolonizacije za številna neevropska ljudstva predstavlja usodno prelomnico, saj se je
zanje začel čas trpljenja in smrti. Genocid in etnocid nad avtohtonim prebivalstvom sta bila
pogosta spremljevalca osvajanj »novih« ozemelj. Enega največjih genocidov v zgodovini
človeštva so prav gotovo doživeli severnoameriški »Indijanci«. Evropsko-ameriški stik je
povzročil enega največjih uničevanj ljudi, kar jih je zabeleženo v zgodovini, saj je ponekod
skoraj takoj iz obličja Zemlje izginilo 90 do 95 odstotkov prebivalstva. Podoben napad so
doživeli tudi prebivalci na tihomorskem območju, predvsem v 18. in 19. stoletju, in
Aborigini oz. avstralski staroselci. Vsekakor pa med najhujše primere obračunavanja »belega

3
    Povzeto po: Ko tujina postane dom. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana 1995, str. 15-33.


                                                          6                                     Anja Pugelj
           EMIGRACIJE NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA SKOZI ZGODOVINO –
                                  Raziskovalna naloga

človeka« s pripadniki drugih ras, sodi usoda Afrike, od koder so bili ljudje pred dvema
stoletjema nasilno odpeljani v suženjstvo. Poleg tragičnih usod posameznih življenj in
nenazadnje črne rase v celoti, je to nasilje prizadelo Afriko tako gospodarsko kot
demografsko, saj je na ta način izgubila reprodukcijsko in delavno najbolj sposobne mlade
ljudi.
        V času kolonializma je prišlo v Evropi do pomembnih gospodarskih sprememb, ki so
njeno dominacijo le še utrdile. V 19. stoletju se pojavi industrijska revolucija, proces, ki se
je začel v Angliji in se pozneje z različno intenzivnostjo širil in nadaljeval v Franciji, Nemčiji,
Švici, ZDA… Začetki moderne industrije, ki je pripeljala do korenitih sprememb in bistveno
vplivala tudi na način življenja v Evropi, segajo v zadnjo četrtino 18. stoletja. Ena pomembnih
sprememb, do katere je prišlo v evropskih kulturah, je sprememba odnosa do dela oz.
vrednotenja in pomena dela, ko je delo postalo ekskluzivna vrednota.
        Veliko vlogo v družbenih razmerah, v tem času, igra tudi Cerkev, predvsem cerkveni
misijonarji, v procesih kolonizacije. Prvi, ki so odhajali v svet, so bili poleg vojakov in
pomorščakov tudi misijonarji, katerih vloga je bila, da »versko razsvetlijo« nevedne pogane.

    2. Drugi veliki migracijski val moderne zgodovine
        Proti koncu 18. in v začetku 19. stoletja se je začel proces množičnega izseljevanja iz
Evrope na »novo odkrite« kontinente. Glede na področje, od koder so prihajali priseljenci in
na vpliv, ki so ga v novi sredini imeli, ga lahko razdelimo na dva dela ali sunka.
        Prvi sunek, ki je trajal nekje do osemdesetih let 19. stoletja, je zajel predvsem severne
in zahodne predele starega kontinenta. Množične migracije iz severnoevropskih in
zahodnoevropskih dežel so zagotovile intenzivno polnjenje »novo odkritih« dežel, Amerike
in ostalih predelov sveta, ki jih je Evropa rezervirala za svojo kolonizacijo.
        Drugi sunek pa zaznamo od konca 19. stoletja do dvajsetih let 20. stoletja, ki je zajel
prebivalce južne in vzhodne Evrope.

3.2. EMIGRACIJE NA SLOVENSKEM4

Migracije iz slovenskega prostora se pojavijo v 15. stoletju, ko na tujem ostane veliko
krošnjarjev z ribniško-kočevskega območja.

Slika 1: Krošnjarji iz ribniško-kočevskega območja




                            Vir: http://zupnije.rkc.si/sodrazica/fotke/gospodarstvo/62.jpg


4
    Povzeto po: Zgodovina 3. učbenik za tretji letnik gimnazije. DZS, Ljubljana 2001, str. 134, 135 in 144, 145.


                                                          7                                      Anja Pugelj
       EMIGRACIJE NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA SKOZI ZGODOVINO –
                              Raziskovalna naloga

Ti so trgovali po evropskih državah. Po izračunih naj bi bilo sredi 19. stoletja stalno na poti
10.000 mož. Veliko pa je bilo tudi vojakov v službi različnih vojsk, izobražencev (Dunaj,
Praga, Milano, pa tudi Moskva, Wroclaw), dojilje v Egiptu, delavci v Bosni, Hrvaški, Srbiji,
Porenju in Westfaliji.

Svojevrstni izseljenci so bili tudi slovenski misijonarji. Prvi misijonar s slovenskega ozemlja
je bil po sedaj zbranih virih Adolf Steinhauser, ki je med leti 1643-1648 deloval na Filipinih.
Med severnoameriškimi Indijanci sta delovala Franc Pirih in Friderik Baraga. Slednji je
napisal prvi slovar in slovnico v očipvejskem jeziku (jeziku indijanskega plemena Očipveji).
Med najbolj znanimi je tudi Ignacij Knoblehar, ki je odšel v Egipt in postal v svetu znan tudi
kot raziskovalec Nila. Prav tako so bili slovenski misijonarji na Kitajskem (Janez Krstnik
Mesar, Avguštin Hallerstein) in v Indiji (Franc Ksover Koch, Pavel Tangkerner). Slovenski
misijonarji so se naslanjali na nekatere izkušnje slovenskega narodnega preporoda (slovarji)
in gospodarskega osamosvajanja (modernizacija kmetijstva, uvajanje naših obrti).

Prvo večje izseljevanje se je začelo v drugi polovici 19. stoletja. Sprva so bile to manjše
skupine, ki so se zaposlovale kot rudarji na gornjem Štajerskem in nemških deželah, ali
pa kmetje, ki so drvarili na Hrvaškem in celo v Romuniji.

Glavni val izseljevanja je bil v letih od 1880 do prve svetovne vojne, ko naj bi se izselilo
okoli 300.000 ljudi, to je približno tretjina tedanjega naravnega prirastka. Če pa si podrobneje
pogledamo obdobje med letoma 1857-1910, se je slovensko prebivalstvo povečalo z 1,1
milijona le na 1.32 milijona, kar pomeni da se je v tem obdobju izselila kar polovica
slovenskega prirastka. Zajelo je predvsem kmete. Med izseljenci pa je bilo tudi veliko
nadarjenih ljudi, ki jih je tujina privlačila predvsem zaradi njihove ambicioznosti in zaupanja
v lastne sposobnosti. Naseljevali so se v Vestfaliji, Franciji, Belgiji, Nizozemski in
predvsem v Združenih državah Amerike. Največje naselbine so imeli v Pensilvaniji, Ohiu,
Illinoisu, Minnesotti, Coloradu, Michiganu in Kaliforniji. Cleveland je postal eno največjih
slovenskih mest, takoj za Trstom in Ljubljano.

Prva svetovna vojna je zaustavila množično priseljevanje v ZDA, ki je bilo že močno
restriktivno. Po prvi svetovni vojni in po zaprtju ameriških vrat so se naši izseljenci bolj
številno podali v Kanado in države Južne Amerike.

V letih pred svetovno gospodarsko krizo, ko so se ameriška vrata zaprla, so se tokovi selitev
naših ljudi postopno preusmerili v Evropo, predvsem v Francijo, Belgijo in na Nizozemsko.
Sem so prihajali tudi naši rudarji iz rensko-vestfalskega področja, kajti Nemčija je bila po
vojni močno gospodarsko oslabljena.

Svetovna gospodarska kriza, še bolj pa začetek druge svetovne vojne sta močno posegli v
selitve po Evropi. Divjanje vojne po celi Evropi, taborišča, beg ljudi najprej proti državam
zahodne Evrope in potem naprej preko oceana so povzročili močno »mešanje« ljudi v
evropskem prostoru. V tem času naj bi naš prostor zapustilo okoli 20.000 ljudi. Večje
kolonije političnih emigrantov so nastale v Argentini, sledijo pa še ZDA, Kanada,
Avstralija in države Zahodne Evrope.

Danes je največ izseljencev v Združenih državah Amerike (okoli 250.000), v Kanadi jih je
okoli 40.000, v Argentini več kot 30.000, v Avstraliji okoli 25.000 v Evropi pa največ v
Nemčiji, okoli 50-60.000, v Limburgu (nekdaj rudniško območje na tromeji Beneluksa) okoli



                                               8                                Anja Pugelj
        EMIGRACIJE NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA SKOZI ZGODOVINO –
                               Raziskovalna naloga

20.000, okoli 25.000 v Franciji, v Veliki Britaniji okoli 7.000 in v državah nekdanje SFRJ pa
do 37.000.5

Tabela 2: Grafični prikaz števila Slovenskih izseljencev (oblikovan na osnovi zgornjih podatkov).




                                                                  Združenih državah
                                                                  Amerike
                                                                  Kanada

                                                                  Argentina

                                                                  Avstralija

                                                                  Evropa




5
  Povzeto po: Slovenci v železni Loreni (1919-1939) skozi družinske pripovedi. Založbe ZRC, Ljubljana 2005,
str. 17.


                                                      9                                    Anja Pugelj
             EMIGRACIJE NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA SKOZI ZGODOVINO –
                                    Raziskovalna naloga

                  4. EMIGRACIJE NA OBMOČJU ILIRSKE BISTRICE

    Občina Ilirska Bistrica leži na jugu Slovenije ob meji s Hrvaško. Raztega se od Snežniške
    planote z najvišjo goro Snežnik, kraških travnikov Zgornje Pivke, doline reke Reke, Gričevja
    Brkini, do Matarskega in Jelšanskega podolja s številnimi skrivnostnimi slepimi dolinami.

    Občina Ilirska Bistrica je ena večjih občin v Sloveniji, saj njena površina meri 480 km2 in ima
    14.000 prebivalcev. Središče občine pa je mesto Ilirska Bistrica.

    Za nastanek naselja so bili pomembni predvsem izdatni kraški izviri, obsežni snežniški
    gozdovi v zaledju, ter ugodna prometna lega. Žagarstvo, mlinarstvo in trgovina so omogočili
    razvoj meščanstva in prvih manjših industrijskih obratov. Žage in mlini se omenjajo že v prvi
    polovici 15. stoletja. V 17. stoletju je reka Bistrica poganjala več kot 40 vodnih koles. V
    začetku 19. stoletja je bilo ob njej 29 žag, ki so pridelale letno do 3000 vozov lesa, večinoma
    za Reko in Trst. Ko je bila v drugi polovici 19. stoletja zgrajena železniška proga do Reke, sta
    žagarska obrt in lesna trgovina postali še pomembnejši, vrh sta dosegli med obema vojnama.
    Okrog leta 1900 je začela obratovati prva parna, leta 1938 pa električna žaga. Mlini in žage v
    središču naselja so opuščeni, na njihov pomen pa spominja pesem o bistriških žagah.

    Področje današnje Ilirske Bistrice je bilo poseljeno že v antičnem času, kot nam kažejo
    ostanki številnih gradišč, prebivališč ilirskega plemena Japodov, prvotnih prebivalcev teh
    krajev, na vzpetinah nad mestom. Leta 1300 se kraj prvič omenja kot Bistrica, okoli leta 1830,
    pa kot Ilirska Bistrica. V avstrijski dobi je bilo naselje še na Kranjskem, meja z Istro je
    potekala po slemenu Brkinov. V naselju je bilo okrajno sodišče z davkarijo. Leta 1911 je
    postala trg in leta 1932 mesto. Do leta 1927 se je Ilirska Bistrica delila na naselji Bistrica na
    vzhodu in Trnovo na zahodu. V nasprotju z obrtno industrijsko Bistrico je bilo Trnovo pod
    skalnatim Gradiščem vedno bolj kmečko naselje. V času med svetovnima vojnama je bilo
    naselje pod Italijo.

    Danes se naselje širi do reke Reke, kjer stoji industrijska cona. Železnica loči industrijski del
    mesta od stanovanjskega, ki se bistveno ne širi več. Zaradi bližine državne meje s Hrvaško so
    se pojavila tudi špedicijska podjetja.6

    Tako kot drugod po Sloveniji, so se tudi lirskobistričani izseljevali iz rodnega kraja. Večja
    izseljevanja se pojavijo konec 19. stoletju in se nadaljujejo do danes. Migracijske tokove sem
    razdelila na štiri obdobja, in sicer:
    Tabela 3: Časovni trak migracijskih tokov

                                                I. sv vojna                        II. sv vojna

        Migracije v 2/2.      Migracije pred I.           Migracije med vojnama              Migracije po
         19. stoletja            sv. vojno                                                   II. sv. vojni
ok. 1864                   1900                 1914 1918                          1939 1945                    1965


    Splošni vzroki za izseljevanja iz občine Ilirska Bistrica so bili enaki, kot vzroki prisotni na
    področju Slovenije, vendar so bili za naše kraje najpomembnejši:

    6
     Povzeto po: http://www.ilirska-bistrica.si/?lng=slo&vie=cnt&gr1=iliBis&gr2=pre; in
    http://sl.wikipedia.org/wiki/Ilirska_Bistrica


                                                          10                                      Anja Pugelj
           EMIGRACIJE NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA SKOZI ZGODOVINO –
                                  Raziskovalna naloga

      •    demografska eksplozija;
      •    brezposelnost;
      •    politična preganjanja;
      •    gospodarska kriza;
      •    lakota

Na drugi strani pa imamo tujino, ki je emigrantom nudila:
   • poceni zemljo;
   • zaposlitev (rudniki in tovarne);
   • hitro obogatitev;
   • politično svobodo.7

Preden začnem z analizo obdobij, je potrebno, da omenim celotno gibanje števila prebivalstva
v nekaterih vaseh in skupno v Bistriškem okraju, po letih, ki so zajeti v delo.

Tabela 4: Gibanje števila prebivalstva v nekaterih vaseh in skupno v Bistriškem okraju.

         Leto           1869      1880     1890      1900     1910      1931     1948     1953      1961    1966
        Jasen           191       182      181       176      197       207      173      197       204     198
        Harije           301       317      300      335       374       373     385       382      324     330
       Postenje          132       152      140      138       166      177       72       80        88      71
         Soze             57       55       69        68       72         72      64        58       47      44
         Jelšane      428   411   431   456   460   375   360   347   327   305
    Ilirska Bistrica 1308 1317 1311 1455 170 2172 3374 3637 3720 3908
      CELOTEN
                     10526 10927 11163 11654 12381 12371 12707 12932 12056 11897
        OKRAJ
              Vir: Krajevni leksikon Slovenije, I. knjiga, zahodni del Slovenije. Ljubljana 1968, str. 84




7
    Zgodovina na maturi. Mengeš 2004, str. 140.


                                                         11                                       Anja Pugelj
           EMIGRACIJE NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA SKOZI ZGODOVINO –
                                  Raziskovalna naloga

4.1. »S TREBUHOM ZA KRUHOM« V DRUGI POLOVICI 19. STOLETJA (OKOLI
1864 – 1900)

4.1.1. Družbene in kulturne razmere na ilirskobistriškem

Slika 2: Najstarejša znana razglednica Ilirske Bistrice iz leta 1898.




                          Vir: Knjižnica Makse Samse. Stare razglednice Ilirske Bistrice.

Ilirska Bistrica je bila v 19. stoletju že zelo razvita in to nam potrjuje zgornja slika najstarejše
znane razglednice Ilirske Bistrice iz leta 1898. Druga polovica 19. pa je bilo tudi prelomno
obdobje v zgodovini občine Ilirska Bistrica. Takratna Bistrica (kasneje v tem obdobju se že
pojavi poimenovanje Ilirska Bistrica) in Trnovo sta doživela največji vzpon in nekatere
pridobitve v letih 1864 – 1900 so bile8:

      •    Bistrica postane sedež okrajnega sodišča in davkarije,
      •    v Bistrici je že leta 1864 Narodna čitalnica,
      •    prvo telovadno društvo Ilirski sokol je ustanovljeno leta 1866;
      •    županstvo Bistrice se odloči za krajevni grb z liburnijsko galejo, zlatorumeno ladjico
           na modrem ščitu, ki spremlja kraj do današnjih dni,

Slika 3: Najstarejši znani odtis ilirskobistriškega grba na žigu županstva z dne 10. junija 1871




                                  Vir: Bistriški zapisi 4. Ilirska Bistrica 1994, str. 20

8
    Povzeto po: http://www.ilbis.com/kraj.htm


                                                         12                                 Anja Pugelj
         EMIGRACIJE NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA SKOZI ZGODOVINO –
                                Raziskovalna naloga

     •   v letu 1873 steče skozi Bistrico na Reko krak Južne železnice, ki odpre nove prometne
         tokove,
     •   v trnovem začne leta 1888 delovati samostan ubogih šolskih sester Notre Dame,

Slika 4: Prvotna samostanska stavba leta 1888.




                                 Vir: Bistriški zapisi 3. Ilirska Bistrica 1989, str. 36

     •   Bistrica dobi sedanjo obliko imena Ilirska Bistrica ali v nemščini Illyrisch Feistritz.

Tudi okoliški kraji niso prav nič zaostajali za glavnima vasema. Na Premu leta 1868 zgradijo
novo cerkev sv. Helene na pobudo gospoda Mateja Freliha. Predvsem pa je to obdobje
poskrbelo za številne izobraževalne ustanove. Leta 1869 so v Postenjah ustanovili prvo šolo,
saj so morali prej otroci hoditi v šolo v Trnovo, kar je zahtevalo kar dobro uro hoje. Prav tako
so prvo šolo že leta 1877 dobili v Vrbovem. Leto kasneje so bili izobraževanja deležni tudi
otroci na Dolnjem Zemonu. Gospod Ivan Oblak pa je šolo v Harijah ustanovil leta 1869.9

4.1.2. Gospodarske razmere10

Področje občine Ilirska Bistrica je bilo polno s številnimi travniki, pašniki in rodovitnimi
njivami, katere so tamkajšnji prebivalci pridno obdelovali. Pomembnega pomena pa je bilo
tudi gozdarstvo, saj velik del ozemlja zajema Snežniški gozd. Prebivalci so gojili tudi hlevsko
živinorejo in predelovali poljščine, kot so krompir in koruza.

Ilirskobistričani so bili zelo uspešni trgovci. Ukvarjali so se s prevozništvom, pri tem pa so
jim bile v pomoč dobro ustaljene ceste poti še iz obdobja antike. Čez občino Ilirska Bistrica so
tovorili med drugim veliko suhih volovskih kož, premoga in nenazadnje veliko lesa.

Po pomembnih reformah avstrijske vladarice Marije Terezije, predvsem gospodarski reformi,
je število prebivalstva na začetku 19. stoletja začelo močno naraščati. Lepo življenje ni
predolgo trajalo, saj se na koncu stoletja že pojavi ponoven upad prebivalstva in s tem tudi
prve emigracije Ilirskobistričanov.


9
 Postojinsko okrajno glavarstvo. Zemljepisni in zgodovinski opisi. Postojna 2003, str. 85, 96, 98, 101, 105
10
  Povzeto po: Bistriški zapisi 3. Ilirska Bistrica 1989, Gospodarske in družbene razmere bistriškega okraja v
19.stoletju.


                                                        13                                    Anja Pugelj
           EMIGRACIJE NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA SKOZI ZGODOVINO –
                                  Raziskovalna naloga

                                  11
4.1.3. Selitve prebivalstva

Iz območja Ilirske Bistrice se izseljevanje prvič opazno pojavi v drugi polovici 19. stoletja.
Prebivalci so se izseljevali zaradi sezonskega dela. To pomeni, da so odšli služiti denar, ki so
ga prihranili in se z njim vrnili domov. Vsekakor pa takratno razmišljanje ni dopuščalo misli
za stalno dokončno izselitev iz rojstnega kraja. Prvič je omenjeno sezonsko izseljevanje leta
1856, ko so fantje iz kočanske doline, vasi Trpčane, Kuteževo, Podgraje in Zabiče, hodili
pozimi delat v hrvaške gozdove. Kasneje pa je v poročilu iz leta 1865 zaslediti, da so moški
prebivalci, v povprečju 600 mož, iz jelšanske župnije v zimskih mesecih tesali droge na
Hrvaškem. V kasnejših letih pa se je takšno izseljevanje še povečalo. Iz trnovske občine je
ponavadi od 200 do 300 mož, konec oktobra, odšlo na Hrvaško, Ogrsko, v Slavonijo in
Romunijo. Nekateri prebivalci pa naj bi hodili na sezonsko delo celo v Galicijo. V
tamkajšnjih gozdovih so izdelovali doge12 za sode, sekali drevje in pripravljali drva za
kurjavo. V Harijah, Tominjah in Sozah pa sezonsko delo ni bilo tako priljubljeno, saj jih je
zelo malo odhajalo v Slavonijo in na Hrvaško.

Poleg gozdarstva so nekateri moški na tujem iskali zaslužek z zidarstvom. Slednji so bili
predvsem iz Premskega okoliša.

Gozdarjenje je bilo v tem času zelo priljubljeno kot sezonsko delo iz dveh razlogov. V
državah, v katere so naši možje odhajali so bile velike potrebe po delovni sili. Poleg tega pa je
kmetijstvo na ilirskobistriškem rodilo malo zaslužka za preživetje.

Slika 5: Zemljevid gospodarstva Avstro-ogrske v letih 1867 – 1918.




                   Vir : Zgodovinski atlas za osnovno šolo. Korak v času. Ljubljana 1999, str. 32.

Znano je tudi, da so jeseni na območje Ilirske Bistrice prihajali agenti, ki so najemali gozdne
delavce za velike trgovce, ki so prebivalce z vnaprejšnjim plačilom premamili za odhod na

11
     Povzeto po: Bistriški zapisi 3, str. 4, 5
12
     SSKJ navaja, da je doga deščica za sestavljanje lesene posode, navadno klana.


                                                         14                                     Anja Pugelj
         EMIGRACIJE NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA SKOZI ZGODOVINO –
                                Raziskovalna naloga

tuje. Na delo so odhajali v skupinah po 30 ali 40. Življenje v gozdovih ni bilo lahko, prav tako
kot ne povratek domov. Slednje opisuje avtor knjige Postojinsko okrajno glavarstvo, na strani
79, takole: »Tam ostajajo vso zimo in v hudem mrazu sekajo in žagajo v lesenih kolibah ter si
na ta način s krvavimi žulji prislužijo in privarčujejo kakšen krajcar. Marljivi in varčni delavci
prinesejo po 100 do 200 goldinarjev domov. Vračajo se navadno okoli Velike noči. So pa tudi
nekateri manj pridni ali pa kateri so bili po brezvestnih kupcih opeharjeni. Marsikdo pa tudi
tam umrje ali pa se vrne bolan domov. Gotovo bi bilo bolje, da ti ljudje pozimi ostajajo doma
ter si izboljšujejo svoje kmetije.«

Tudi ženske niso zaostajale s svojim prizadevanjem za boljše življenje. Pozimi so službovale
v Trstu ali na Reki in spomladi so se vračale domov, saj je bil to čas kmetovanja. Marina
Lukšič Hacin v knjigi Ko tujina postane dom navaja, na strani 28, da so predvsem Primorke
odhajale v Egipt, kjer so bile dojilje ali služkinje, vendar nobeden vir ne potrjuje, da so tudi
občanke Ilirske Bistrice to počele.

4.1.4. Trst in Reka13

Poleg vseh že omenjenih področij najdemo relativno velik odstotek ilirskobistričanov, ki so
iskali delo in zaslužek v obmorskih mestih, Reki in Trstu. Obe mesti sta bili zelo razviti,
predvsem v gospodarskem smislu, zato sta lahko ponujali delovna mesta, ki so pritegnila ljudi
iz bližnjih ter nekoliko oddaljenih krajev. Med njimi so bili tudi prebivalci Ilirske Bistrice in
prav slednji so bili v velikem številu. Točnega števila emigrantov v ta dva mesta ni, znano pa
je, da je bil Trst bolj priljubljen in v večjem številu so se odločali zanj.

Naši predniki pa so v mnogo manjšem številu odhajali tudi v druga večja mesta oziroma
industrijska središča po državi.

V naslednjih obdobjih se je izseljevanje zelo povečalo, predvsem pa razširilo iz bližnje
okolice v širni svet.

4.1.5. »Med in mleko čez lužo«14

Postopen razvoj tehnologije in komunikacije na ilirskobistriškem je prispeval tudi k temu, da
je bil prebivalcem ponujen stik z nekdaj skoraj nedosegljivimi celinami. Pojavil se je mit o
Ameriki kot bogati deželi, kjer se »cedita mleko in med«. Vse to skupaj je zelo vplivalo na
številne emigracije »čez lužo« na začetku 20. stoletja.

4.2. STANJE PRED I. SVETOVNO VOJNO (1900 – 1914)

4.2.1. Družbene in kulturne razmere na ilirskobistriškem

Ilirska Bistrica je bila tudi kulturno in družbeno plodovita v prvih letih 20. stoletja. Nekateri
najpomembnejši dogodki so bili15:

     •   Ilirska Bistrica postane 15. januarja 1911 trg in s tem dobi nove trške pravice,
     •   v Trnovem ustanovijo Izobraževalno društvo s Telovadnim odsekom OREL,
         Prosvetno društvo in čitalnico,
13
   Povzeto po: Bistriški zapisi 3, str 5.
14
   Povzeto po: Ko tujina postane dom. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana 1995, str. 27,28.
15
   Povzeto po: http://www.ilbis.com/kraj.htm.


                                                       15                                     Anja Pugelj
           EMIGRACIJE NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA SKOZI ZGODOVINO –
                                  Raziskovalna naloga

       •   odprtje Zadružne mlekarne v letu 1896 in Posojilnice in hranilnice,
       •   zelo pomembno je tudi odprtje Prve kranjske tovarne testenin Pekatete16, ustanovljene
           na pobudo naveze Žnideršič –Valenčič, v Bistrici, leta 1899;
       •   Anton Žnideršič pa je zaslužen tudi za čebelarsko zadrugo, edino na Kranjskem.

V tem obdobju se je pričela gospodarska kriza, ki je bila posledica hitrega razvoja
gospodarskih dejavnosti. Ljudje so ostali brez dela in s tem tudi brez sredstev za preživetje.
Iskali so kakršen koli način, da bi preživeli, zato so se množično odločali za izseljevanje.

4.2.2. Gospodarske razmere

Gospodarstvo se je v tem obdobju zelo okrepilo in za to je zaslužna železniška povezava z
Reko in Trstom. Z železniško povezavo je močno upadla cestna trgovina blaga, pa tudi lesa.
Kmetje, ki so se ukvarjali z prevozništvom, so tako izgubili kar precejšen vir zaslužka, kar jih
je spravilo »na kolena«. Izvoz iz gozda na žage je še vedno ostal v rokah prevoznikov, nato pa
so njihovo delo prevzele parne lokomotive, ki so se podale proti Reki in Trstu.

Spodnja slika prikazuje razvoj železnic na slovenskem. Ob trasiranju proge Ljubljana – Trst
(zemljevid številka 1. – rdeča elipsa) se je pojavila ideja o izgradnji železniške povezave
Pivka – Reka (zemljevid številka 3. – zelena elipsa). S to izgradnjo bi avstrijska monarhija
dobila povezavo še z drugim pristaniščem. Stekle so pospešene priprave in proga je dokončno
povezala Ilirsko Bistrico s Trstom in Reko leta 1873. Prebivalstvo je povezavo v prihodnjih
desetletjih izkoriščalo predvsem z namenom »s trebuhom za kruhom«.17




16
     Izpeljanka iz Prva E Kranjska A Tovarna E Testenin E.
17
     130 let železniške proge Pivka – Reka, str. 30,31.


                                                      16                         Anja Pugelj
           EMIGRACIJE NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA SKOZI ZGODOVINO –
                                  Raziskovalna naloga


Slika 6: Razvoj železnic




                              1                                                           2
                              .                                                           .




                              3                                                           4
                              .                                                           .




                                                                                         Legenda:




                              5
                              .




                                    Vir: Zgodovina Slovencev. Ljubljana 1979, str. 535

Ilirskobistričani so se v teh letih ukvarjali tudi z drugimi gospodarskimi dejavnostmi. 18




18
     Glej zemljevid na strani 14.


                                                           17                                       Anja Pugelj
         EMIGRACIJE NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA SKOZI ZGODOVINO –
                                Raziskovalna naloga

4.2.3. Selitve prebivalstva19

                                    »Mesto nov`Jork imen`vano,
                                          Imenitno in lepó,
                         Od vsih ljudstev obisk`vano, lepšiga kdo najdel bo?
                                                  …
                                        Že od nekdaj imenitna
                                         Je Amerika res b`la,
                           Prav bogata, rodovitna, Tu živeti je lohka.«20

Kot sem že omenila na koncu opisa prejšnjega obdobja, je prebivalstvo občine Ilirska Bistrica
v teh letih začelo emigrirati v večjem obsegu kot tudi na večjem prostoru. Vse to pa je
okrepila pomorska povezava New Yorka s Trstom.

Že v prejšnjih stoletjih so se prebivalci v manjšem številu odločali za čez atlantsko potovanje.
V začetku so se odločali za pot do Ljubljane in nato z vlakom potovati do večjih
zahodnoevropskih pristanišč. Ta pristanišča so bila (razporejena pa današnjih državah):

     •   Francija: Le Havre
     •   Nemčija: Cherbourg, Hamburg, Bremen
     •   Nizozemska: Antwerp, Rotterdam
     •   Velika Britanija: Southampton

Čeprav je bilo ilirskobistričanom najbližje pristanišče Trst, ga v začetku v večini niso
uporabljali. Razlogov za to je bilo več, eden od njih je bil, da se je šele v prvem desetletju 20.
stoletja bolj vključil v prevoze potnikov čez Atlantik. Ko pa se je slednje zgodilo leta 1903,
ko je bila vzpostavljena ladijska zveza Trst – New York, se je začela ekspanzija občanov
Ilirske Bistrice v »obljubljeno deželo«.

V to obdobje sega tudi razvpita zgodba parnika Titanik, iz leta 1912. Ta je že po prvi plovbi
proti Ameriki našel svoj konec na dnu hladnega in temnega Atlantika. Na listi potnikov21 sem
zaman iskala občane Ilirske Bistrice, nato pa sem v knjigi Usodna privlačnost Amerike, na
strani 91, zasledila, da so bili na krovu le trije Gorenjci in od teh treh sta nesrečo preživela
dva. Kot kaže se nihče izmed naših potomcev ni odločil za potovanje s to razkošno ladjo, ali
pa oseba ni bila identificirana.




19
   Povzeto po: Ljubljana: križišče na poti v svet: množično izseljevaje Slovencev v Ameriko. Ljubljana 2006.; in
Usodna privlačnost Amerike. Ljubljana 1998.
20
   Pesem do mojega potovanja v Ameriko (1836). Franc Pirc.
21
   Listo potnikov lahko najdete na spletnem naslovu: http://www.encyclopedia-
titanica.org/titanic_passenger_list/.


                                                      18                                      Anja Pugelj
        EMIGRACIJE NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA SKOZI ZGODOVINO –
                               Raziskovalna naloga


Slika 7: Zemljevid poti potovalne agencije Austro-Americana iz Trsta proti New Yorku.




                       Vir: http://isi.zrc-sazu.si/files/galerija/ljubljana/indexslo.html

To obdobje bi lahko tudi poimenovali: »Dobrodošli v Ameriki! Dobrodošli v New Yorku!«,
kajti to je bil cilj potovanja večine potnikov.

Slika 8: Risba Združenih držav Amerike v Mohorjevem koledarju za leto 1894.




                       Vir: http://isi.zrc-sazu.si/files/galerija/ljubljana/indexslo.html

Na območje Slovenije, in s tem na ilirskobistriško, so prihajali razni letaki z besedilom,
pogosto opremljeni s sliko, ki so nagovarjali naj se pri njih ljudstvo prijavi in kupi vozovnico.
Torej nobena ladijska družba, potovalna agencija, niti izseljeniška pisarna ni propagirala


                                                      19                                    Anja Pugelj
        EMIGRACIJE NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA SKOZI ZGODOVINO –
                               Raziskovalna naloga

izseljevanja v Ameriko, ampak je skrbela le za svoje interese. Prebivalstvo je v večini ta
propagandni material razumela tako, daj je v Ameriki bogastvo, delo, veselje in ne trdo delo
ter izkoriščanje, kot so kasneje spoznali.

Potovalne agencije so bile z informacijami o dolžini potovanja, predvsem pa o življenju na
drugi celini velikokrat zelo skope, mnoge med njimi pa so potnike s svojimi informacijami
samo zavajale. Leta 1899 je zgodovinar Ivan Vrhovec zapisal: »Da ima izselnik le Ljubljano
za hrbtom, potem se že izhaja, potem ni več daleč do Amerike. Nekaj časa se vozi po železnici,
nekaj časa po parobrodu in zatem zopet po železnici – pa je tam: tri dni do Hamburga ali
Bremena, devet ali deset dnij do Novega Jorka, potem pa, kakor je še do tistega kraja, kjer ga
pričakujejo sorodniki … Ali je to kaka dalja?«. Da, za večino izseljencev se je zdela Amerika
zelo blizu.

Slika 9: Letak potovalne agencije Jvan Bihel in Buks, ki je bil ohranjen v Ilirski Bistrici.




                               Vir: Osebna zbirka gospe prof. Sonje Škrlj Počkaj




                                                      20                                       Anja Pugelj
           EMIGRACIJE NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA SKOZI ZGODOVINO –
                                  Raziskovalna naloga

Nekateri agentje pa so se za svoje stranke zelo potrudili. V prilogi 1. si lahko ogledate barvno
zloženko agenta Edvarda Tavčarja iz Ljubljane za potovanje v New York, v kajuti 3. razreda
parnika George Washington. Vse agencije so želele veliko zaslužka, zato sklepam, da so
verjetno tudi nekateri ilirskobistričani listali to zloženko.

Ko so ilirskobistričani prišli na agencije so jih tam podrobneje popisali in jim pregledali nujno
stvar za začetek potovanja in to je bil nek uradni dokument, ki potrdi potnikovo državljanstvo.
Agencije so imele sezname prijavljenih, na katerih je pisalo: ime in priimek, prebivališče,
država, starost, stan,…

Nikakor pa ne smemo pozabiti na takratne razmere v državi. Prisotno je bilo obvezno služenje
vojaškega roka in ilirskobistričani so se prav tako kot vsi ostali prebivalci monarhije skušali
temu izogniti. To pa ni bilo vedno lahko, saj je migracijske toke s pozornostjo spremljala
policija. Poleg že omenjenega je nadzorovala tudi delovanje izseljeniških pisarn. Izseljenski
agentje niso smeli privabljati ljudi in jim ponujati vozovnice družb, ki niso imele dovoljenja
za poslovanje Avstriji. Prepovedana je bila tudi prodaja vozovnic ljudem, ki niso imeli
nobenega dokumenta, med katerimi je bil najbolj zaželen potni list. Pojavljale so se kršitve
teh pravil, predvsem zaradi tega, ker so se agentje med seboj ovajali.

Že zgoraj omenjene potne liste, oziroma kot so jih ljudje imenovali »pos«22, je avstrijska
monarhija izdajala za dobo treh let. Izdajala pa jih je vsem tistim, ki so zanj zaprosili, vendar
so morali imeti opravljen vojaški rok. Po izteku veljavnosti je oseba morala zaprositi za
podaljšanje, četudi je živela v tujini.

Na spodnji sliki je predstavljen eden izmed seznamov potnikov. Na tem seznamu najdemo
tudi štiri naše občane in sicer: Škerlj Antona in Verh Matijo iz Šembij ter Matko Antona in
Slugo Josipa iz Podstenj. Na seznamu zasedajo zadnja štiri mesta (rdeč okvir).




22
     V nemščini: der Pass.


                                               21                               Anja Pugelj
        EMIGRACIJE NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA SKOZI ZGODOVINO –
                               Raziskovalna naloga

Slika 10: Prva stran seznama potnikov izseljenske pisarne E. Kristana v Ljubljani, 31. 12. 1906.




                        Vir: http://isi.zrc-sazu.si/files/galerija/ljubljana/indexslo.html

Zaradi relativno kratke oddaljenosti občine Ilirska Bistrica do morja, bi človek pričakoval, da
so bili ilirskobistričani navajeni tega naravnega pojava in bili pripravljeni se soočiti z vsemi
nepričakovanimi pojavi. Vendar ne smemo zanemariti dejstva, da je vsak posameznik
drugačen in drugačen je tudi njegov odnos do naravnih pojavov, osebni pogum in zdravje.
Torej izkušnje s plovbo čez Atlantik so bile različne. Poleg vseh zunanjih dogodkov so bili
emigranti še psihično obremenjeni že s tem, da zapuščajo dom in da jih v daljavi čaka nov,
nepoznani svet.

Dobrodošlico v »novem svetu« je izseljencem izročil Ellis Island. O tem Naselniškem otoku
si lahko preberete nekaj več na strani 26. Ob prihodu so izseljenci slabo govorili angleško,
zato so jim predstavniki raznih človekoljubnih organizacij na Ellis Islandu delili razne
pripomočke za boljše sporazumevanje ob prihodu in prvih korakih v Ameriki. Med njimi je
bila tudi brošura Slovensko-angleški razgovori, ki jo je priredil Viktor J. Kubelka. Izšla je v
New Yorku 1912. Brošuro si lahko ogledate v prilagojeni obliki v prilogi 2., v spodnji tabeli
pa sem navedla le nekatere zanimivosti iz nje. Pri tem pa moram poudariti to, da je le nekaj
»srečnikov« dobilo v roke to brošuro.




                                                       22                                    Anja Pugelj
        EMIGRACIJE NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA SKOZI ZGODOVINO –
                               Raziskovalna naloga

Tabela 5: Krajši izvleček iz brošure Slovensko-angleški razgovori
         SLOVENSKO                            ANGLEŠKO                       IZGOVARJANJE
 Kdaj odpotuje prihodnji            When will the next steamer leave     ven vil de nekst stimer
 parnik v New-York?                 for New York?                        liv for nju-jork
 Jaz sem zelo lačen.                I am very hungry.                    aj em veri hongri
 Kako je vaše ime?                  What is your name?                   vot is jur nem
 Kam nameravate iti?                Where do you intend to go?           ver du ju intend tu go
 Dobro jutro, gospod.               Good morning, Sir.                   gud morning, ser
 Kdo ste vi?                        Who are you?                         hu ar ju
 To pismo je namenjeno v                                                 dis letr is direkted tu
                                    This letter is directed to Europe.
 Evropo.                                                                 jurop
 Iščem dela.                        I am looking for work.               aj em luking for vork
 Prosim, koliko plačate?            How much do you pay, please.         hau moč du ju pej, plis
 Kakšno vreme je?                   What kind of weather is it?          vot kajnd ov vedr is it
                                    Vir: Slovensko-angleški razgovori

Obdobje, o katerem govorim, je znano tudi kot zlata doba razglednic, ki so postale množični
medij za prenos pozdravov in drugih znamenitosti. Na njih ni bilo navadno intimnih sporočil,
ampak informacije o doživljanju poti, ki je bila za ilirskobistriške izseljence polna
presenečenj. Začudeni in mnogi prestrašeni so postali, ko so prišli v velika pristanišča, kjer so
se vkrcali na «morske gradove«.

Poleg razglednic so v velikem številu domov pošiljali tudi pisma. Slednja pa so bila bolj
osebne narave in v njih so v večini izpovedovali življenje v »obljubljeni« deželi. V občini
Ilirska Bistrica je še vedno ohranjeno pismo izseljenca g. Antona Barbiša, ki je leta 1903 pisal
pismo svojemu prijatelju g. Antonu Možini, na Topolc.




                                                   23                              Anja Pugelj
           EMIGRACIJE NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA SKOZI ZGODOVINO –
                                  Raziskovalna naloga

Slika 11: Pismo emigranta v originalu in v tipkani obliki23
Vir: Osebna zbirka gospe prof. Sonje Škrlj Počkaj




                                                              Na 30.5 1903
                                                              Dragi Moij Prijatelj poprei Koti
                                                              Nadalle Pišm Telepo pozdravim
                                                              Tebe Tone Žena in mater in
                                                              Rudovta iN žena eno Besedo Celo
                                                              Družina in matejata in johano
                                                              in zdei pa ti Prou popravici Pišem
                                                              Kako je zmano Tukaij Morem
                                                              delat Kramp in Lopat Deset
                                                              ur delam nedan imam Toler
                                                              in Pedeset zo Centu in tukaij
                                                              Kobiznal Angleško bimogel
                                                              ne žaga alpa Tuti necekulu
                                                              moseč veiš Ku Človek nezna Šporhe
                                                              morem delat ukanalih alpatudi
                                                              Prizedarijih pajet in Jožef
                                                              Turkau Hovalabogu imateri
                                                              Božji s zmerom Delamo




23
     Celotno pismo si lahko ogledate v prilogi 3..


                                                     24                           Anja Pugelj
           EMIGRACIJE NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA SKOZI ZGODOVINO –
                                  Raziskovalna naloga



                                                               in te Lepozahvalim Kimisijako
                                                               Dobro Storil in detibom
                                                               Čemi bogda zdravje Komdozdeije
                                                               milim debom Hmali materi
                                                               neikei poslal pati neibododali
                                                               tiste Solde Sei Vmem
                                                               deti GreTrdo Kakoriješlomeni
                                                                                    Kasemšou
                                                               oduma Jem oToti Šismek
                                                               jetm Klevelanta in Ludi

                                                               jedosti Več Kakorjedela
                                                               Tukei Azederti Pašenevem
                                                               in Koliseštigno delalo bibiloše
                                                               kakor je ufabrikah majestelam
                                                               ozon mače bo moče bom
                                                               hledal Tuti zepozimi
                                                               iNtešepral pozdravivim
                                                               in in pozdvavi jošetakovačovega
                                                               atres



Pisec pisma nam nazorno prikaže kakšno je bilo zanj življenje »čez lužo«. Sklepam, da se
življenje drugih ilirskobistričanov ni moglo bistveno razlikovati.

Od šeste do petnajste vrstice pisma navaja njegovo delo v tujini. Pravi, da mora delati »kramp
in lopata« in kasneje še navaja: «morem delat ukanalih alpatudi Prizedarijih«. Iz tega
sklepam, da je počel fizična dela v zvezi s komunalnimi storitvami. Zaposloval pa se je tudi
kot zidar. Vse to je moralo biti naporno, saj nam emigrant pove, da je delal deset ur na dan, za
en dolar in petdeset centov. Torej delo v Ameriki ni bilo veliko plačano, vendar bilo je boljše
plačano, kot v Ilirski Bistrici, oziroma ljudje so vsaj delo dobili, kajti v tem času gospodarske
krize, dela sploh ni bilo. Omeniti je vsekakor potrebno, da so naši predniki v Ameriki umirali
v rudniških in drugih nesrečah, zaradi prevelikih naporov so doživljali naravne smrti, prisotni
pa so bili tudi razni samomori, ki so bili v večini posledica psihičnih zlomov.24 Problem
izseljencev je bil tudi v tem, da niso znali jezika. Nekateri so dobili v roke razne brošure (ena
izmed njih je Slovensko-angleški razgovori), vendar gospod Barbiš jo zagotovo ni. V pismu
navaja da bi mu znanje angleščine zelo pomagalo pri iskanju dela.



24
     Usodna privlačnost Amerike. Ljubljana 1998, str. 29-36.


                                                        25                         Anja Pugelj
       EMIGRACIJE NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA SKOZI ZGODOVINO –
                              Raziskovalna naloga

Smisel odhoda na tuje in iskanja dela je bil poleg individualnih potreb, tudi pomoč svojcem,
ki so ostali v domovini. Obravnavani izseljenec v drugem delu pisma izrazi tudi
sočustvovanje do prijatelja, z besedami: »Sei Vmem deti Gretrdo Kakoriješlomeni«, in mu
obljubi finančno podporo v prihodnosti, ki mu jo bo poslal preko svoje matere.

Izseljenec nam tudi pove, da je prišlekov več kot je bilo dela v tistem obdobju. Na koncu pa
še reče, da bo delal kakor bo mogel, da bo preživel in pomagal svojim domačim v domovini.

Slovenska katoliška cerkev je izseljevanju v tujino posvečala veliko pozornosti. Na začetku je
ljudi svarila, kasneje pa jim je svetovala, kako naj potujejo in kako naj ravnajo v tuji deželi.
Posebno so poudarjali, da morajo emigranti ohranjati njihovo vero, zvestobo družini in svoji
domovini.

4.2.4. ZDA

Po prihodu v »Indijo Koromandijo Slovencev« so se ljudje naselili tam, kjer je bilo delo. To
je bilo večinoma na področjih težkega in nevarnega dela, predvsem rudarstva, gozdarstva in
železarstva. Večina ljudi se je zaposlila v premogovnikih Pennsylvanije, Zahodne Virginije,
Ohia, Colorada, bakrovih rudnikih v Montani in rudnikih železa v Minnesoti. Delo pa so
iskali tudi v državah Iowa, Omaho in New York.

O Ameriki je bilo že veliko povedano, ampak še skoraj nič o znamenitem Naselniškem otoku
ali Ellis Islandu.

Ellis Island je majhen otok, ki se nahaja v ustju reke Hudson, tik pred Manhattanom v New
Yorku. Otok je bil sprejemno mesto tujih prišlekov v ZDA. Na veliko je obratoval od leta
1892 do leta 1924, ko je ZDA z uvedbo kvotnega sistema množično priseljevanje skoraj
povsem ustavila. Lata 1954 pa se Ellis Island dokončno zapre. Prvotno se je otok imenoval
Little Oyster Island, vendar se je v sedanje poimenovanje spremenil po tem, ko je otok kupil
newyorški kolonist Samuel Ellis.

Naselniški otok je sprejel 98% vseh imigrantov, kar je absolutna večina. Ampak zaradi 2%
zavrnjenih imigrantov je bil otok deležen raznih poimenovanj, kot na primer »Otok solza« ali
»Otok zlomljenih src«. Leta 1907 pa so Američani medse sprejeli rekordno število prišlekov,
in to je bilo 1.004.756 ljudi.

Ko so ljudje stopili na Ellis Island, so jih najprej razporedili v vrsto in mnoge med njimi
označili. Pri tem mislim na to, da so s kredo napisali razne simbole v obliki črk, na podlagi
katerih so se kasneje vrstili zdravstveni pregledi. Zdravniki so preglede odpravljali na podlagi
naslednjih simbolov:

   •   B = brez pregleda nazaj v domovino;
   •   C = vnetje očesne veznice;
   •   CT = virusno vnetje očesne veznice;
   •   E = oči;
   •   F = obraz;
   •   FT = stopala;
   •   G = golša;
   •   H = srce;
   •   K = kila;


                                              26                                Anja Pugelj
           EMIGRACIJE NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA SKOZI ZGODOVINO –
                                  Raziskovalna naloga

       •   L = šepavost;
       •   N = vrat;
       •   P = fizične sposobnosti in pljuča;
       •   PG = nosečnost;
       •   S = onemoglost, ostarelost;
       •   SC = lasišče;
       •   SI = posebna preiskava;
       •   X = sum za duševno bolezen;
       •   X (obkrožen) = jasen znak duševen bolezni.

Vsak ta znak je bil odločujoč za njihovo prihodnost, zato so mnogi med njimi oblačila
obračali na narobno stran.25

Slika 12: Ellis Island leta 1905.




                    Vir: http://www.angergymnasium.jena.de/wiki/images/1/10/Ellis_Island1.jpg

4.2.5. »Mamljive ponudbe«26

V tem obdobju je bilo prisotno tudi odseljevanje v nekatere druge dele sveta. Ilirskobistričani
so odhajali še rudarit v Westfalijo in Porenje, tako imenovano rensko-vestfalsko področje.
Počasi pa je že naraščalo zanimanje tudi za Južno Ameriko, zlasti Argentino, Brazilijo,
Venezuelo pa tudi Mehiko.

4.3. PRVA SVETOVNA VOJNA (1914 – 1918) IN NJENE POSLEDICE

Prva svetovna vojna je ustavila množično izseljevanje. Ilirskobistričani so se morali krvavo
boriti za svojo državo Avstro-Ogrsko. Starejšim, mlajšim, ženskam, moškim in otrokom,
vsem pa so se spomini na grozote vojne vtisnili globoko v spomin. Borbe na evropskih
bojiščih so ljudi prizadele fizično in mentalno. Prebivalci so doživljali grozne travme,
revščino, pomanjkanje, izgubo ljubljenih, bombardiranje, porušene hiše,… Ti razlogi so

25
     Povzeto po: http://en.wikipedia.org/wiki/Ellis_Island .
26
     Povzeto po: Ko tujina postane dom. Ljubljana 1995, str. 28 in 29.


                                                         27                                 Anja Pugelj
           EMIGRACIJE NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA SKOZI ZGODOVINO –
                                  Raziskovalna naloga

botrovali k temu, da so se ljudje začeli ponovno izseljevati. Ilirska Bistrica se je tudi znašla v
pomembnem zaledju prve svetovne vojne, saj se je na našem področju odvijala:
    • mobilizacija vojakov;
    • proizvajanje orožja;
    • oskrba poškodovancev;
    • begi beguncev, ki so iskali zatočišča.

4.4. KAM MED VOJNAMA?

Vojna v letih 1914 – 1918 je pomenila velik preobrat v zgodovini občine Ilirske Bistrice.
Področje Bistrice so takoj po vojni zasedli Italijani, ki jim jih je obljubil londonski sporazum
iz leta 1915. Dokončno pa nas je zaznamovala Rapalska pogodba iz leta 1920, ki nas je
postavila na drugo stran meje naše domovine.

4.4.1. Družbene in kulturne razmere na ilirskobistriškem

Po italijanski okupaciji so mnoge kulturne in družbene dejavnosti zamrle, nekatere med njimi,
pa so bile tudi prepovedane. Fašistična politika je imela posledice za prebivalstvo, a sprva v
milejši obliki. Dovolili so:
    • uporabo slovenskega jezika v javnosti;
    • obstoj slovenskih šol, kulturnih in znanstvenih ustanov;
    • italijanski jezik je postal le učni predmet;
    • dvojezičnost v upravi;
    • izhajanje dvojezičnega tiska.
Kasneje so tudi Italijani pokazali vso svojo ostrino:
    • streljali talce;
    • izganjali ljudi v taborišča (Gonars, Rab, Padova);
    • požigali vasi, pobijali prebivalce.

Močna militarizacija življenja in kraja ob sami italijansko- jugoslovanski meji je vplivala na
življenje ilirskobistričanov. V tem obdobju so bile pomembne pridobitve občine naslednje27:

       •   Bistrica in Trnovo pripadeta sprva Istrski, kasneje pa Reški provinci (Provincia
           Fiume);
       •   italijanska oblast leta 1927 združila kraja Ilirsko Bistrico (Bisterza) in Trnovo
           (Torrenova) v skupno naselje z izmišljenim imenom Villa del Nevoso in ukinejo
           samostojni županstvi;
       •   Villa del Nevoso postane leta 1933 občina, ki je poleg samega mesta vključevala tudi
           okoliška naselja;
       •   zaradi bližine meje na tem območju zgradijo številne vojaške, bivalne in upravne
           objekte;
       •   leta 1937 začne delovati tovarna furnirja in kasneje se začne graditi še tovarna
           lesonitnih plošč (Falersa).




27
     Povzeto po: http://www.ilbis.com/kraj.htm


                                                 28                              Anja Pugelj
        EMIGRACIJE NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA SKOZI ZGODOVINO –
                               Raziskovalna naloga


Slika 13: Zemljevid sedanjega območja zahodne Slovenije leta 1927.




                            Vir: Zgodovina Slovencev. Ljubljana 1979, str. __

4.4.2. Gospodarske razmere

Ilirska Bistrica je doživela katastrofalne posledice, saj je bila dežela izčrpana. Ljudje so bili
prizadeti že od vojne in človeških izgub, kasneje pa se pojavi še trpljenje zaradi nove
razdelitve meja. Takoj po vojni se ekonomsko ravnovesje poruši in propadati začne
tradicionalna trgovska pot v Trst, ki je bilo nekoč cvetoče pristanišče. Naši predniki so še
vedno ostajali bolj ali manj odvisni od kmetovanja, ki pa je postalo razdrobljeno in plodilo je
borne pridelke. Splošno gospodarsko krizo v deželnem gospodarstvu je še bolj stopnjevala
vojna škoda in posojila, devalvacija lire, majava avstrijskih kron in izguba tržišča.
Ilirskobistriški kmetje so ostali brez zaslužka, zato so rešitve iskali izven rodnega območja.

4.4.3. Selitve prebivalstva

Kot je bilo že omenjeno, so se prebivalci Ilirske Bistrice izseljevali iz kriznih gospodarskih
razlogov. Selitve v tujino pa niso bile zgolj gospodarske narave, bile so posledica tudi
narodnih in političnih pritiskov, prvič v večjem obsegu.

Leta 1922 pa oblast v državi pride fašistična stranka, na čelu z Mussolinijem, ki v prihodnjih
letih vzpostavi svojo diktaturo. Fašisti z uvedbo pokrajin in znotraj njih okrajev razbijejo
enotnost Slovencev. Ilirskobističani smo pripadli Tržaški pokrajini, natančno Postojnskemu
okraju. Krajevna imena, imena in priimke so italijanizirali. Prelomno pa je bilo to, da so
Italijani slovenske delavce, ki so bili zaposleni v državnih službah, odpuščali. Obvezen pa je
bil tudi vpis v fašistično organizacijo za vse tiste, ki so hoteli vršiti svobodno dejavnost,


                                                   29                           Anja Pugelj
         EMIGRACIJE NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA SKOZI ZGODOVINO –
                                Raziskovalna naloga

obdržati licenco ali patent. Na račun političnih vzrokov naj bi se Primorcev (za
ilirskobistričane ni podatkov) izselilo kar 25.000 in ti so emigrirali na območja Južne
Amerike. Toliko o političnih izseljencih, saj bom večjo pozornost posvetila emigrantom z
gospodarskimi motivi izseljevanja.

Izseljevanje, ki se je začelo že pred prvo svetovno vojno v ZDA, se je nadaljevalo tudi še
naprej, vendar v manjšem obsegu. K temu sta botrovala dva ameriška zakona, ki sta urejala
priseljevanje.28 Po letu 1924 so naši predniki iskali pot iz revščine v Braziliji in Argentini.
Zaposlovali so se predvsem na kavnih plantažah. Drugi izhod iz sile pa je bila zahodna
Evropa. Kot del italijanskega izseljenstva so ilirskobistričani emigrirali v Francijo, Belgijo,
Nizozemsko in Nemčijo.

V tem obdobju zasledimo že prve povratnike nazaj v domovino. Ti so bili predvsem iz
premožnejšega sloja. Iz neuradni virov sem izvedela, da naj bi povratnik kupil celo Premski
grad.

4.4.4. Argentina29

V obdobju med obema svetovnima vojnama se je veliko ilirskobistričanov izselilo v
Argentino. Naselili so se zlasti v Buenos Airesu, Rosariu, Córdobi in Mendozi, nekaj pa jih je
odšlo tudi v Patagonijo. Slednje je prikazano na spodnjem zemljevidu, kjer so z rumeno barvo
označene najbolj naseljene province.




28
   Zakon iz leta 1921, ki je bil namenjen priseljencem romanskega, orientalskega in slovanskega izvora ter zakon
iz leta 1924, ki je določal kvoto priseljevanja za vsako narodnost.
29
   Povzeto po: Ko tujina postane dom. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana 1995, str. 33 in 34; »Po
sledovih korenin«. Ljubljana 2006, str. 130 – 132.


                                                      30                                     Anja Pugelj
           EMIGRACIJE NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA SKOZI ZGODOVINO –
                                  Raziskovalna naloga


Slika 14: Zemljevid Argentine.




S pomočjo številnih izseljencev je Argentina v tem obdobju doživela gospodarski razcvet.

4.4.5. Francija30

Takoj po prvi svetovni vojni je postala Francija ena najpomembnejših imigracijskih držav na
svetu. Država je bila izropana in gospodarsko je čutila demografski primanjkljaj, kot
posledica vojne. Pojavil pa se je še en dejavnik, ki je silil delodajalce k najemanju dodatne
delovne sile, in to je bila uvedba osemurnega delavnika. Ilirskobistričani so skupaj z valom
Italijanov v velikem številu odhajali v Francijo, kjer so veljali za pridne delavce in izjemno
zaželene.

4.5. DRUGA SVETOVNA VOJNA (1914 – 1918) IN NJENE POSLEDICE

Druga svetovna vojna je prekinila vsakdanje mirno življenje, kot tudi množične selitve. Prav
tako kot prva svetovna vojna je tudi ta prinesla veliko grozot v srca ljudi. Preko ozemlja
Ilirske Bistrice so partizani osvobodili Trst. Med pozitivne stvari tega obdobja pa lahko
uvrstimo tudi to, da so Italijani dovolili slovenski jezik v javnosti in so priznavali obstoj šol in
kulturnih in znanstvenih ustanov.




30
     Povzeto po: Slovenci v železni Loreni (1919 – 1939) – skozi družinske pripovedi. Ljubljana 2004, str.71-74.


                                                         31                                     Anja Pugelj
         EMIGRACIJE NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA SKOZI ZGODOVINO –
                                Raziskovalna naloga

4.6. IZSELJENCI DRUGE SVETOVNE VOJNE (1945 - 1965)

4.6.1. Družbene in kulturne razmere na ilirskobistriškem

Vojni čas je za sabo pustil številne žrtve in srčne rane v ljudeh. Vendar se kljub temu število
prebivalcev hitro dviga in se v naslednjih desetletjih približa številu 5000. Med prelomne
družbene in kulturne dogodke iz tega obdobja uvrščamo31:

     •   z uveljavitvijo Pariškega mirovnega sporazuma (1947) je Ilirska Bistrica 15.
         septembra 1947 pripadla Jugoslaviji in s tem matični Sloveniji32;
Slika 15: Edvard Kardelj - Krištof (1910-1979), vodja jugoslovanske delegacije na Pariškem mirovnem
sporazumu.




     Vir: http://www.mfa.gov.yu/History/ministri/EdvardKardelj.JPG

     •   leta 1947 postane Ilirska Bistrica mesto in ohrani vključeni obe naselji Trnovo in
         Ilirsko Bistrico
     •   leta 1963 odprejo novo osnovno šolo, ki jo poimenujejo po pesniku Dragotinu Ketteju,
         ki se je rodil očetu učitelju na Premu.

4.6.2. Gospodarske razmere33

Ilirska Bistrica doživi takoj po vojni velik gospodarski razvoj, tako v lesni industriji (Topol,
Mikoza, Lesonit), kemični industriji (Tovarna organskih kislin), prevozništvu (Transport), kot
tudi v kmetijstvu (Kmetijska zadruga). Pomembni delež prevzamejo tudi podjetja, ki postavijo
31
   Povzeto po: http://www.ilbis.com/kraj.htm.
32
   Na Pariškem mirovnem sporazumu se Italija, kot poraženka druge svetovne vojne mora odpovedati:
         slovenski Primorski, Istri, Zadru in jadranskim otokom v korist Jugoslaviji;
         Dodekaneškemu otočju v korist Grčiji;
         Tendi in La Brigu v korist Franciji;
         vsem svojim afriškim kolonijam;
         v okolici Trsta pa se ustanovi Svobodno tržaško ozemlje, razdeljeno na cono A, pod nadzorom
         zahodnih Zaveznikov in cono B, pod nadzorom Jugoslovanske vojske, in plača vojno odškodnino.
33
   Povzeto po: http://www.ilbis.com/kraj.htm.



                                                    32                                   Anja Pugelj
         EMIGRACIJE NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA SKOZI ZGODOVINO –
                                Raziskovalna naloga

v Ilirsko Bistrico dislocirane obrate: Plutal-Grafika, Eta Cerkno, Vezenine Bled. Slednji
pretežno zaposlijo prosto žensko delovno silo.

Slika 16: Tovarna Lesonit




Vir: http://ocs-v3.ibe.si/pls/portal/docs/1/86223.JPG

4.6.3. Selitve prebivalstva

Občani občine Ilirska Bistrica so bili oškodovani v več smislih. V ospredju pa je prednjačilo
predvsem osebno prepričanje in seveda, tokrat v manjši meri, gospodarske razmere. Vojna je
pustila veliko opustošenih mest in vasi. Uničila je tudi industrijo. A čeprav se v tem obdobju
pojavljajo številni novi obrati v Ilirski Bistrici, niso vsi mogli zagotoviti delovnega mesta,
predvsem moški delovni sili, ki se je vračala iz vojske. Tako je veliko mladih fantov ostalo
nezaposlenih in na pragu revščine. Na drugi strani pa v tem obdobju najdemo nasprotnike
komunizma. Slednji so se v času druge svetovne vojne (bolj ali manj aktivno) postavili na
stran domobrancev in nasprotnikov komunističnega sistema. Vendar še zdaleč niso bili vsi
slovenski povojni begunci domobranci. Mnogi so bili civilisti in so bežali, ker so se bali
neupravičenega maščevanja partizanov zaradi prijateljskih ali sorodstvenih povezav z
domobranci. Nekateri pa so se umaknili tudi zaradi nadlegovanja po vojni ali ker so bili
prebogati34.

4.6.4. Argentina35
Po drugi svetovni vojni so se emigracije nadaljevale tudi predvsem v političnem smislu.
Večina emigrantov je bežala pred komunizmom. Argentina je po koncu druge svetovne vojne
prva uradno dovolila naselitev slovenskih emigrantov. Pri tem pa niso postavili skoraj
nikakršnih pogojev. Iz teh vzrokov se je prav v to državo izselilo skoraj polovico slovenskih
izseljencev. V Argentino je skupina slovenskih emigrantov odšla že dva leta po kapitulaciji
Japonske in koncem 2. sv. vojne, leta 1947. Naseljevali so se predvsem v okolici Buenos
Airesa. V Argentini so naleteli na močno podporo in zaščito Perónove oblasti36.

34
   Povzeto po: »Po sledovih korenin«. Ljubljana 2006, str. 133.
35
   Povzeto po: »Po sledovih korenin«. Ljubljana 2006, str. 133 in 134.
36
   Juan Domingo Perón je bil argentinski general in politik. Svojo politično pot je začel kot predsednik fundacije
Eve Perón. V prihodnjih letih je bil izvoljen za podpredsednika države, kasneje pa trikrat za predsednika države.
Med drugo svetovno vojno je bil med prvimi, ki so podpirali Nemčijo in Japonsko. Za časa njegovega vladanja
je Argentina postala vodilna politična, finančna in vojaška sila Latinske Amerike. Perón je vpeljal močno
cenzuro tiska in druge omejitve svoboščin, da bi imel kar se da popolno kontrolo nad opozicijo. Poročen je bil
trikrat. Prva žena, Aurelia Tizón, je umrla za rakom že devet let po poroki. Življenjsko potezo pa je Perón naredil


                                                        33                                      Anja Pugelj
         EMIGRACIJE NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA SKOZI ZGODOVINO –
                                Raziskovalna naloga

Slika 17: Juan Domingo Perón in Maria Eva Duarte de Perón ob njuni poroki leta 1945.




Vir: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/b/b8/Peron_y_Eva_-_casamiento_civil_-_1945.jpg

Največ Ilirskobistričanov se je priselilo prav v Argentino že v času po prvi svetovni vojni.
Njihov položaj pa se je pod Peronóvo oblastjo poslabšal. Po letu 1949 so bila vsa izseljeniška
društva prepovedana, inventar društev pa zaplenjen. Slednje je veljalo vsaj 10 let.

4.6.6. Francija37

Francija je bila po drugi svetovni vojni, čeprav na strani zmagovalk, uničena predvsem v
gospodarskem smislu. Izguba človeške moči v industriji, kot tudi uničena kmetijska zemljišča
so pripeljala do povečane potrebe tuje delovne sile. Ilirskobistričani so se pogosto odločali za
Francijo, kot odskočno desko za nadaljnji odhod v Kanado, Avstralijo ali Argentino. Vendar
so mnogi ostali za vedno tu.

4.6.7. ZDA

Po drugi svetovni vojni je bil v politiki ZDA še vedno prisoten kvotni sistem. Slednjega so
popolnoma ukinili šele leta 1965, ko so sprejeli nov zakon o priseljevanju. Ta je določal, da se
je lahko iz ene države v ZDA letno priselilo 200.000 ljudi. Zakon ni omejeval priseljevanja
nobeni etnični skupini, a je dajal prednost ljudem, »ki bodo obogateli ameriško kulturo in
znanost«. Leta 1949 so ZDA začele sprejemati tudi ljudi iz begunskih taborišč.
Ilirskobistričani so se naselili v mestih po ZDA, kjer so bile že močne slovenske naselbine, na
čelu z mesti Cleveland, Chicago in Milwauku.




s poroko Marie Eve Duarte de Perón – Evite. Ta še dan danes velja za simbol borca za pravice nižjega sloja.
prebivalstva. Po smrti Eve Perón se je poročil z Isabelo Martínez, kateri je uspelo priti do položaja
podpredsednice države, kar Eviti ni nikoli uspelo kljub borbi za to.
37
   Povzeto po: Slovenci v železni Loreni (1919 – 1939) – skozi družinske pripovedi. Ljubljana 2004, str.71-74;
in Ko tujina postane dom. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana 1995, str. 34 in 35.


                                                      34                                     Anja Pugelj
           EMIGRACIJE NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA SKOZI ZGODOVINO –
                                  Raziskovalna naloga


Slika 18: Zemljevid ZDA s »slovenskimi mesti«.




      Legenda:
        = Milwauku
        = Chicago
        = Cleveland


4.6.8. Kanada38

V Kanado so naši emigranti začeli prihajati po letu 1947. Ustanovljene so bile posebne
vselitvene komisije, ki so v taboriščih zbirale ljudi, ki so bili »primerni« za emigriranje.
Največ naših ljudi se je naselilo v Torontu, Montrealu in Hamiltonu.




38
     Povzeto po: Ko tujina postane dom. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana 1995, str. 35.


                                                         35                                     Anja Pugelj
           EMIGRACIJE NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA SKOZI ZGODOVINO –
                                  Raziskovalna naloga


Slika 19: Zemljevid Kanade s »slovenskimi mesti«.




      Legenda:
        = Toronto
        = Montreal
        = Hamilton


4.6.9. Avstralija39

Ena od priljubljenih destilacij je bila tudi Avstralija, ki je prav tako kot vse druge velesile
potrebovala delovno silo po vihravi drugi svetovni vojni. Če si se želel izseliti v to otoško
državo, si moral opraviti zdravniški pregled in s predstavniki migracijskih uradov podpisati
pogodbo, ki je določala obvezno dvoletno zaposlitve v Avstraliji.




39
     Povzeto po: Ko tujina postane dom. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana 1995, str. 35.


                                                         36                                     Anja Pugelj
        EMIGRACIJE NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA SKOZI ZGODOVINO –
                               Raziskovalna naloga

                                       5. MOJA ZGODBA
Na naslednjih straneh sta predstavljene dva konkretna primera izseljencev po drugi svetovni
vojni. Zgodbi sta oblikovani kot prvoosebni pripovedi. Rudolf Batista in Alojz Muha sta mi v
sorodu, zato sem se odločila, da ju vključim v raziskovalno nalogo. Obema se zahvaljujem za
sodelovanje.

5.1. RUDOLF BATISTA

Moja emigrantska zgodba se začne s prihodom iz vojske, leta 1964. V rodni Jasen sem se
vrnil z veliko željo po delu in zaslužku, kajti takratne ekonomske razmere niso bile v
najboljšem stanju. Plače so bile zelo slabe in težko se je dobilo delo. Slednje sem občutil na
lastni koži, kajti po prihodu iz vojske nisem mogel dobiti dela. Pri rosnih 23-ih letih sem se
odločil za velik korak, korak v svet, saj kruha ne naredi moka, ampak roka. Z menoj je na
potovanje odšel tudi moj sovaščan in prijatelj Anton Baša. Najin cilj je bila Francija,
natančneje Pariz. Odpotovala sva 10. julija 1964. Pred odhodom sva morala poskrbeti, da sva
dobila potne liste, kar pa za naju ni bilo problem , saj sva oba že odslužila vojaški rok, ki je bil
potreben za pridobitev potnega lista. Na uradu za izdajo dokumentov sva pridobila vizo za
Italijo, ker za Francijo jo ni bilo mogoče dobiti. Odpotovala sva z avtobusom iz Ilirske
Bistrice do Pirana, kjer naju je pričakala Antonova sestra. Slednja naju je po prihodu z avtom
odpeljala v Trst, k njuni sestrični.

Slika 20: Zemljevid: Jasen – Piran – Trst.




Pot sva nadaljevala s pomočjo sestričinega moža, ki nama je priskrbel vozovnice za vlak od
Trsta do Ventimiglie, mesta na meji med Italijo in Francijo. Na vlaku sva »na srečo« spoznala
dva Pivčana, ki so bila prav tako namenjena v deželo »joie de vivre«, saj sta bila o le-tej bolje
obveščena kot jaz in prijatelj. Eden izmed niju se je že predhodno odpravil na takšno
potovanje in je znal govoriti francosko in italijansko.




                                                37                                 Anja Pugelj
        EMIGRACIJE NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA SKOZI ZGODOVINO –
                               Raziskovalna naloga


Slika 21: Zemljevid: Trst – Ventimiglia.




Iz Ventimiglie, 7 km oddaljenega kraja od meje, smo vsi štirje pot nadaljevali peš. Bila je
naporna in mučna pot, ker smo hodili predvsem po višje ležečih predelih. Tam ni bilo
nevarnosti francoske obmejne policije. Ko smo končno prispeli v Francijo, v mesto Menton,
je sopotnik, ki je znal francosko odšel poiskat taksi, ostali pa smo se skrili. S taksijem smo se
odpeljali iz Mentona do Nice.

Slika 22: Zemljevid: Ventimiglia – Menton – Nica.




V Nici smo prestopili na vlak do Pariza. Vožnja z vlakom je bila utrujajoča in dolga celo noč.




                                                    38                            Anja Pugelj
        EMIGRACIJE NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA SKOZI ZGODOVINO –
                               Raziskovalna naloga


Slika 23: Zemljevid: Nica – Pariz.




V Parizu sva se z Antonom ločila od prijateljev iz Pivke in pot nadaljevala v lastni režiji. Imel
sem naslov znanca iz Vrbovega Jožeta Grbca, ki je stanoval v Parizu. Pri njih sva prenočila.
Naslednji dan je bil 13. julij, bivši francoski državni praznik. Na ulicah je bilo veselje, petje in
ples. Boljšega začetka v moji nadomestni domovini si ne bi mogel zaželeti. 14. julij je prav
tako državni praznik in sicer dan padca Bastilije, tako, da sva s prijateljem šele tretji dan po
prihodu v Pariz začela iskati delo. Vozila sva se s podzemno železnico. Sedaj pa si
predstavljajte, da ne govorite francosko (niti besedice), ne poznate nikogar, ki bi vam
pomagal pri iskanju dela in znajdete se v svetovni metropoli. Kakšen je občutek? Prijeten
zagotovo ne. Prvi razgovor sva z Antonom opravila v podjetju, ki se je ukvarjalo s prodajo
mesnih izdelkov, kjer naju je zaslišal gospod, ki je med drugim govoril tudi nemško. Na srečo
je bilo moje znanje nemščine zadostno, da sem mu razložil, da iščeva delo. Sprejel naju je v
službo že naslednji dan, ob 8.00 zjutraj. Tako sem prvič začel služiti denar na tujih tleh v
mesnici. Plačilo sva dobila vsak dan sproti in tako sva si plačala hotel in hrano. To delo sva
opravljala en mesec oziroma dokler nisva dobila bolje plačanega dela pri belgijskem podjetju,
ki je raztovarjalo ladje, ki so priplule do Pariza po Seni. Delo je bilo fizično zelo težko.
Plačilo je bilo na »kontrat«. To pomeni, da če si več tovora raztovoril, več denarja si prislužil.
Iz tega vzroka se je splačalo stisniti še zadnje kančke energije iz sebe. V tistem obdobju je
delavec v enem tednu zaslužil od 400 do 500 takratnih frankov. Jaz in Anton sva pri tem
podjetju delala 18 mesecev in vsak zase prislužila od 1400 do 1500 frankov na mesec.
Pomembno je tudi da povem, da smo imeli kljub vsemu določeno dnevno normo, koliko
tovora minimalno moramo raztovoriti. Ta norma je bila 150 ton. Včasih smo to normo
presegali in delo končali že po petih ali šestih urah, včasih pa smo to normo s težavo le
dosegli in smo za to potrebovali cel dan. Prvo leto emigriranja je bilo zelo težko, predvsem
zaradi jezika in uporabe neverbalne govorice (v trgovinah smo na izdelke kazali s prstom). V
prostem času sem se sprehajal po Parizu in spoznaval njegove čare, kupil pa sem si tudi slovar
in se tako besedo po besedo začel učiti francoščino. Vpisal sem se tudi v večerno šolo učenja
francoščine za tujce, ki sem jo obiskoval dvakrat na teden. Naučil sem se pisati in brati v
francoščini, kar pa je bilo nujno potrebno pri izpolnjevanju raznih uradnih dokumentov.



                                                39                                 Anja Pugelj
        EMIGRACIJE NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA SKOZI ZGODOVINO –
                               Raziskovalna naloga



Slika 24: Portreta slika, posneta 29.5.1965. Na sliki od leve proti desni: Anton Grbec, Rudolf Batista,
Anton Baša.




Francoskega državljanstva nisem dobil, vendar nam je francoska policija sprotno potrjevala
status priseljenca. Podlaga za pridobitev statusa priseljenca pa je bilo potrdilo o zaposlitvi in
potrdilo o stalnem prebivališču v Franciji. Kot že rečeno, sem po 18 mesecih zamenjal
delovno mesto in se zaposlil v drugem podjetju. To podjetje je izdelovalo furnirni les za
pohištvo. Zelo sem bil vesel da sem dobil to delo, kajti v Sloveniji, v Ilirski Bistrici, sem delal
enako delo v tovarni Topol. Z menjavo delovnega mesta se je vse spremenilo. Delo ni bilo
več tako naporno, vendar zaslužek je bil manjši, a še vedno zadovoljiv. S kolegi smo se zbirali
v tovarniškem baru, zvečer pa smo jedli v samopostrežni restavraciji. To mi je bilo zelo všeč,
ker sem lahko izbral kar sem želel. Plačevali smo vedno s papirnatim denarjem, tako, da smo
vedno imeli polne žepe drobiža. Življenje je potekalo v miru do leta 1968, ko se je začel
študentski in delavski protest v Parizu.

Slika 25: Nemiri v Parizu.




VIR: http://www.slackerpig.com/images/Paris68.jpg

Meseca maja se je zbralo približno 800.000 študentov, učiteljev in delavcev, ki so se napotili
proti francoskemu glavnemu mestu. Uporniki so zahtevali padec vlade pod vodstvom
Charlesa de Gaullea. Delavci so imeli veliko pritožb, vključno s slabim stanjem plač,

                                                     40                                    Anja Pugelj
        EMIGRACIJE NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA SKOZI ZGODOVINO –
                               Raziskovalna naloga

centralizacijo in diskriminacijo. Takrat smo vsi priseljenci mislili, da se bomo morali vrniti v
domovino. Stavka je trajala en mesec in v tem času ni obratovala nobena tovarna, niti
prevozna sredstva, pa tudi trgovine so bile slabo založene. Uporniki so na cestah postavili
barikade in zdelo se je, kot da ponovno vstopamo v vojno. Čez čas so se začele izvajati
reforme, ki so pomirile razmere v državi in življenje se je mirno nadaljevalo. Leta 1966 sem
se poročil z špansko emigrantko Rafaelo Batista. V lesnem podjetju sem delal do upokojitve,
leta 2003. V Franciji nisem imela veliko težav, vendar ni vse zlato, kar se sveti. Kadar je
človek mlad, z lahkoto premaga slabe stvari. Danes se z ostalimi Slovenci večkrat sestanemo
na raznih prireditvah, ki jih organizira slovenska Ambasada v Parizu. Rodni Jasen pogrešam
in se rad vračam vanj, vendar je moje življenje sedaj v Franciji.

5.2. ALOJZ MUHA

Povojni čas je zahteval veliko žrtev v fizičnem, psihičnem pa tudi v ekonomskem smislu.
Prav ekonomsko stisko sem začutil tudi sam in pri 17-ih letih upošteval rek: »S trebuhom, za
kruhom.«. Po končani šoli je bila možnost za zaposlitev minimalna, pa tudi plače so bile zelo
nizke. Če sem hotel preživeti sem moral od doma. Vojaškega roka nisem opravil, kar me je
zelo skrbelo, vendar drugega izhoda ni bilo. 9.10.1957 sem se iz rodne Velike Bukovice
odpravil proti Italiji. Družbo sta mi delala dva sovaščana. S seboj smo vzeli 2kg kruha in kos
sira, kajti čakalo nas je trdo potovanje. Odšli smo čez Brkinske hribe do Kozine. Na pot smo
se odpravili peš, hodili smo ponoči.

Slika 26: Zemljevid: Velika Bukovica – Kozina.




Ko smo prispeli do Kozine se je začelo že daniti, bilo je 6 ura zjutraj. Nismo si upali iti
naprej, ker je območje zasedalo veliko obmejnih policistov. Potovanje smo nadaljevali šele
naslednjo noč. Hodili smo vse do table, kjer je pisalo: »Strogo prepovedano prečkanje
državne meje.«. Tega napisa smo se ustrašili, zato smo tekli, kolikor smo nas noge nosile,
dokler nismo prišli v Italijo. A sreča se nas ni dolgo držala, saj sta nas zalotila dva italijanska
policista. Odpeljala sta naju na policijsko postajo v Bazovico, kjer smo tudi prespali.




                                                 41                                 Anja Pugelj
        EMIGRACIJE NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA SKOZI ZGODOVINO –
                               Raziskovalna naloga

Slika 27: Zemljevid: Kozina – Bazovica – Trst.




Ob prihodu na policijsko postajo so nas temeljito pregledali, da ne bi slučajno s seboj imeli
orožja oziroma kakšnega nevarnega predmeta. Ko smo se zbudila, sva ob sebi zagledala še 25
novih obrazov, ki so bili prav tako ujeti na begu za preživetjem. Zelo zanimivo se mi je zdelo,
da sem zagledal tudi gospo z majhnim dečkom. Iz Bazovice so nas kasneje premestili v
begunsko taborišče v Trst. V tem taborišču sem srečal stare prijatelje s katerimi sem že pred
časom nameraval oditi na pot. Tu sem preživel približno tri mesece. Življenje v taborišču je
bilo trdo, predvsem z vidika prehranjevanja. Kasneje so me s prijatelji premestili v drugo
taborišče na jug Italije, blizu mesta Bari.

Slika 28: Zemljevid: Trst – Bari – Menton.




                                                 42                            Anja Pugelj
        EMIGRACIJE NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA SKOZI ZGODOVINO –
                               Raziskovalna naloga

Tam sem ostal dva meseca. Tudi tu mi je bilo mučno, zato sem kasneje še z osmimi prijatelji
zbežal iz taborišča. Najeli smo taksi, ki nas je odpeljal do italijansko – francoske meje. Za pot
smo potrebovali 25 ur. Ob prihodu na mejo je bila ura 22.00, zato smo prespali na travniku.
Naslednje jutro smo v bližini zagledali samostan. Redovnice so nam ponudile prenočišče in
hrano. Na pomoč so poklicale tudi njihovega soseda. Slednji nam je svetoval naj zbežimo čez
mejo v Francijo točno ob poldne, saj takrat ima obmejna policija kosilo. Ta nasvet smo
upoštevali in tako smo prestopili mejo. Sreča se nas ni ponovno držala, saj smo zopet srečali
policaje, tokrat francoske. Ti so nas po kratkem pregledu in kontroli spustili v državo, rekoč:
potrebujemo delovno silo, vendar ne povejte nikomur za to srečanje. S prijatelji sem odšel v
najbližje obmejno mesto Menton. Kasneje smo odšli v Nico. Tu sem delal kot gradbenik in
velikokrat se je zgodilo, da sem noč preživel na razbitih avtomobilih. Takšno življenje je
imelo bore malo koristi, zato sem s prijatelji sedel na vlak in se napotil proti Parizu.

Slika 29: Zemljevid: Nica – Pariz.




S seboj smo imeli naslov znanca, ki je živel v Parizu. Na železniški postaji smo se razdelili v
dve skupini. Ena skupina je varovala prtljago, druga skupina, z mano vred pa smo odšli iskat
znanca. Mislili smo, da je iskanje znanca v Parizu enako zahtevno kot doma v Ilirski Bistrici.
Pri tem iskanju smo se skoraj zgubili, nismo našli znanca, a na srečo smo se uspešno vrnili na
železniško postajo. Bili smo zelo lačni, zato smo odšli v bližnjo trgovino in si tam kupili
salamo. Pojest smo jo odšli v restavracijo. Tu nismo naročili druge hrane, saj smo želeli samo
pojesti salamo. Iz te restavracije so nas vrgli na cesto, saj to dejanje ne sodi v velemesto, kot
je Pariz. Kasneje sem v Parizu dobil tudi delo in stanovanje. Bilo mi je zelo všeč in z lahkoto
sem si predstavljal svoje nadaljnje življenje v Parizu. Po določenem času sem na bratovo
pobudo odšel k njemu v Kanado.




                                               43                                Anja Pugelj
        EMIGRACIJE NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA SKOZI ZGODOVINO –
                               Raziskovalna naloga


Slika 30: Zemljevid: Pariz – Toronto.




Nastanil sem se v Torontu. V začetku mi tukaj ni bilo všeč niti mesto, niti življenje. Hotel sem
se vrniti nazaj v Francijo. Po osmih letih življenja v Torontu sem leta 1965 odpotoval prvič
nazaj v rodno Slovenijo. Ob prihodu domov sem bil v strahu da me aretira Slovenska policija,
ker nisem imel odsluženega vojaškega roka. Ob tem prihodu sem doma spoznal svojo bodočo
ženo, Dragico Muha, rojeno v Jasenu. Čez dve leti je prišla za menoj v Kanado, kjer sva se
poročila. Življenje izseljenca ima pozitivno in negativno stran. Negativna stran je seveda
neznanje jezika, v mojem primeru francoščine in angleščine. Pozitivna stran pa so zanimive
življenjske izkušnje in potovanje v neznan svet.




                                              44                                Anja Pugelj
       EMIGRACIJE NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA SKOZI ZGODOVINO –
                              Raziskovalna naloga

                                      6. ZAKLJUČEK
Izseljevaje Ilirskobistričanov se je skozi celotno zgodovino spreminjalo. Spreminjala se je
smer izseljevanja. Iz sezonskih delavcev v bližnjih deželah smo osvojili najbolj oddaljene
nam predele našega planeta. Spreminjali so se vzroki, ki so prepeljali do zapustitve matične
domovine. Vse se je spreminjalo in še danes se spreminja. Človek je v razvoju spoznal in
odkril nove stvari in na podlagi njih se je oblikoval in se jim prilagajal. Občina Ilirska Bistrica
doživela velike dosežke in ti veliki dosežki so naredili velike ljudi, ki so imeli pogum in voljo,
da za preživetje odidejo »na konec sveta«.

V uvodu raziskovalne naloge sem si zastavil štiri hipoteze in njihov rezultat je naslednji:

   1. Hipoteza 1. se je glasila: Smeri migracij so bile v drugi polovici 19. stoletja enake
      kot pred prvo svetovno vojno. Migracije v drugi polovici 19. stoletja so bile na
      ilirskobistriškem sezonskega značaja, temeljile so na izseljevanju v bližnje dežele za
      krajše časovno obdobje. Za migracije pred prvo svetovno vojno pa je značilno, da
      ljudje »iščejo kruh« v daljnem tujem svetu. Tu se pojavijo stalne izselitve za dlje časa.
      Usmerjene so predvsem v čezatlantska mesta. Prva hipoteza je ovržena.
   2. Hipoteza 2. se je glasila: Migracije so se pred prvo svetovno vojno okrepile zaradi
      prve direktne linije ladijske agencije Austro-Americana: Trst – New York.
      Ilirskobistričani so se v manjši meri odločali za potovanja, ker so videli težavo v
      prevozu do večjih evropskih pristanišč, vendar ko se izpostavi direktna ladijska linija
      Trst – New York, se emigracije znatno povečajo. Hipoteza je torej potrjena.
   3. Hipoteza 3. se je glasila: Med obema svetovnima vojnama je bilo prisotno
      predvsem migriranje zaradi ekonomskih razlogov. Selitve zaradi političnih
      vzrokov so bile prej izjema. Po prvi svetovni vojni je bilo področje občine Ilirska
      Bistrica gospodarsko oslabljeno in kot dodatek smo prišli pod italijansko državno
      upravo. Tako da so se ljudje izseljevali tako iz ekonomskih kot tudi političnih
      vzrokov. Ker je bilo fašistično delovanje zelo intenzivno, je bilo političnih emigrantov
      celo več kot ekonomskih. Hipoteza je ovržena.
   4. Hipoteza 4. se je glasila: Po drugi svetovni vojni je bilo največ političnih
      migrantov. Hipoteza je nedvomno resnična, vendar je pomembno poudariti, da so bili
      po drugi svetovni vojni, poleg političnih, v velikem številu prisotni tudi ekonomski
      emigranti. Torej, hipoteza je potrjena.

Zastavljena predvidevanja so bila potrjena le polovično. Človek nikoli ne pozna dovolj
preteklih dogodkov, dokler se ne spusti v njihovo preučevanje podrobno. S pomočjo
raziskovalne naloge sem spoznala, da je potrebno ceniti in spoštovati svojo narodno
identiteto. Vesela sem, da sem doma iz Jasena, prelepe vasice v občini Ilirska Bistrica.




                                                45                                Anja Pugelj
    EMIGRACIJE NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA SKOZI ZGODOVINO –
                           Raziskovalna naloga

                       VIRI IN LITERATURA
…




                                  46                        Anja Pugelj
         EMIGRACIJE NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA SKOZI ZGODOVINO –
                                Raziskovalna naloga

                                                    PRILOGE
Priloga 1.

Barvna zloženka agenta Edvarda Tavčarja za potovanje v New York, v kajuti 3. razreda
parnika George Washington.
Vir: http://isi.zrc-sazu.si/files/galerija/ljubljana/indexslo.html




                                                           47         Anja Pugelj
EMIGRACIJE NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA SKOZI ZGODOVINO –
                       Raziskovalna naloga




                              48                        Anja Pugelj
EMIGRACIJE NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA SKOZI ZGODOVINO –
                       Raziskovalna naloga




                              49                        Anja Pugelj
         EMIGRACIJE NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA SKOZI ZGODOVINO –
                                Raziskovalna naloga

Priloga 2.

Brošura Slovensko-angleški razgovori, ki jo je priredil Viktor J. Kubelka.
Vir: http://isi.zrc-sazu.si/files/galerija/ljubljana/indexslo.html




                                                           50                Anja Pugelj
EMIGRACIJE NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA SKOZI ZGODOVINO –
                       Raziskovalna naloga




                              51                        Anja Pugelj
EMIGRACIJE NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA SKOZI ZGODOVINO –
                       Raziskovalna naloga




                              52                        Anja Pugelj
EMIGRACIJE NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA SKOZI ZGODOVINO –
                       Raziskovalna naloga




                              53                        Anja Pugelj
       EMIGRACIJE NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA SKOZI ZGODOVINO –
                              Raziskovalna naloga




Priloga 3.

Pismo emigranta Antona Barbiša, ki ga je leta 1903 pisal svojemu prijatelju Antonu
Možini, na Topolc.




                                          54                            Anja Pugelj
EMIGRACIJE NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA SKOZI ZGODOVINO –
                       Raziskovalna naloga




                              55                        Anja Pugelj
EMIGRACIJE NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA SKOZI ZGODOVINO –
                       Raziskovalna naloga




                              56                        Anja Pugelj

				
DOCUMENT INFO
Shared By:
Categories:
Stats:
views:572
posted:1/21/2011
language:Slovenian
pages:56
Description: EMIGRACIJE NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA SKOZI ZGODOVINO