predavanja_pmgp_1 - Primerjalno in mednarodno gospodarsko pravo

Document Sample
predavanja_pmgp_1 - Primerjalno in mednarodno gospodarsko pravo Powered By Docstoc
					Primerjalno in mednarodno
    gospodarsko pravo
    Prof. dr. Matjaţ Tratnik
     matjaz.tratnik@uni-mb.si
       Vsebina učnega načrta
   Primerjalno pravo
    – Kontinentalno pravo
    – Angleško pravo
    – Ameriško pravo
 Primerjalno pogodbeno pravo
 Izbrane teme iz mednarodnega
  gospodarskega prava
    – WTO
    – Mednarodna prodaja blaga
    Pojem primerjalnega prava
   Literatura
    – David, R./Grassman, G., Uvod v velike
      pravne sisteme, prva knjiga, Cankarjeva
      zaloţba, str. 19 – 66.
               Pojem
 Primerjalno pravo
 Comparative law
 Droit Comparé
 Diritto comparato
 Derecho comparado
 Rechtsvergleichung
              Distinkcije
 Interno in eksterno
 V oţjem in v širšem smislu
 Horizontalno in vertikalno
 Implicitno in eksplicitno
 Makro in mikro
 Poznavanje tujega prava
  (Auslandsrechtskunde)
  Poznavanje tujega prava in
      primerjalno pravo
René David:
“Primerjalno pravo je zgradba z več
  nadstropji. Pritličje je poznavanje tujega
  prava, primerjanje se dogaja v višjih
  nadstropjih.”
Law in books vs. law in action
 Sodna praksa
 Zgodovina (prava)
 Filozofija (prava)
 Sociologija (prava)
 Ekonomija
 Politologija
              Pravo
 Nacionalna veda?
 Mednarodna veda?
         René David:
“Pravna znanost je edina izmed vseh znanosti napačno mislila, da
   je lahko zgolj nacionalna. Medtem ko bi teolog, zdravniki, kemiki
   in vsi drugi znanstveniki zardevali, če ne bi vedeli kako njihova
   znanost napreduje v tujini, so se pravniki umaknili v študij
   svojega nacionalnega prava.”

  Rudolf von Jhering:
“Pravna znanost se poniţa, če postane znanost nacionalnega
   prava.”



         Pravno pribliţevanje

   A prilagodi ODZ s 3 delnimi novelami
    nemškemu BGB
   A in D imata enak HGB
   D in A - skupna komisija za reformo
    kazenskega prava
   GR se zgleduje po BGB
   TR se zgleduje po CH
   Sodelovanje 5 skandinavskih drţav
   I prevzame nemški zgled ustavnega sodstva
          Pravno pribliţevanje
   1948 Benelux komisija za poenotenje prava
   načelo enakosti (8, 14 EKČP) vpliva na
    reforme druţinskega prava
    – M in Ţ
    – Zakonski in nezakonski
    – Zakonska zveza in konkubinat
   Ombudsman
   Ing- pogodbe
Zgodovinski razvoj
         Antika - Prvi zametki
   Primerjanje ustav polisov
    – Platon, Aristotel
   »Collatio legum mosaicarum et
    romanarum« - prvi pisani vir
                Srednji vek
 Citati iz Svetega pisma kot pravni vir v
  srednjeveškem kazenskem pravu
 Primerjave med običajnim pravom in
  rimskim pravom v D in F
 Odkritje RP v I
 Glosatorji v I
 De laudibus legum Angliae (Fortescue)
  1463
    – „Primerjava‟ A in F prava
             17- 18. Stoletje:
   Francis Bacon (Tractatus de iustitia univerzali
    sive de fontibus iuris)
   Leibnitz (Theatrum legale mundi)
   Grotius (De iure belli ac pacis)
   Vico (Scienza nova)
   Montesquieu (Ésprit des lois)
   Gustave Hugo – pravni pozitivizem,
    zgodovinska pravna šola
   Relativnost prava!!
     XIX. stoletje - kodifikacije
   1804 Code civil (Napoleon)
   Napoleon: “Un code pour le monde civilisé.”
   Obseţne primerjave:
    – RP z običajnim (coutumes)
    – Obče prusko deţelno pravo (fr. prevod)
    – Osnutki ODZ?
   CdC, Cpénal, DdPCivile, CdPPénale
   CdCommerce, Cpénal, DdPCivile, CdPPénale
           Druge kodifikacije
   1811 ABGB (ODZ)
    – ADHGB, BGB, HGB in ZGB
CH: Obseţne primerjave (Huber)
 Juţnoameriški zakoniki
    – Saint Joseph
     Zadnja tretjina 19. stol.
 Znanstvena zdruţenja
 Izdajanje revij
 Ustanavljanje kateder
 Ustanavljanje inštitutov
             1900-1945
 Kongresi
 Instituti
 Unidroit (poenotenje)
 emigracije ţidovskih pravnikov iz D in A
  v ZDA
      Najpomembnejša imena:
   Rheinstein, Rabel, Ehrenzweig, Kahn-
    Freund, Lipstein, Schmitthoff, Wolff
                   Po 1945
   Cepitev sveta v 2 tabora
   Drugačni cilji PP v socialističnih drţavah
   Romaškin, v referatu o nalogah Pravnega
    inštituta Akademije znanosti ZSSR:
    »Sovjetski pravniki, ki se ukvarjajo s
    primerjalnopravno znanostjo morajo izraţati
    in zastopati sovjetske koncepcije, poudarjati
    prednosti sovjetskega prava, kot prava, ki je
    doseglo najvišjo stopnjo ne pa da ugotavljajo
    podobnosti med sovjetskim in burţoaznim
    pravom (kar se je pri nas ţal ţe zgodilo).«
                 Po 1945
   Nove pravne panoge
    – Delovno pravo,
    – Socialno pravo,
    – Javno gospodarsko pravo
   Konec socializma v Evropi
               Poglavitni instituti
   Institut für Rechtvergleichung München (Ernst Rabel) 1916
   Max Planck Institut für ausländisches und internationales
    Privatrecht (Kaiser Wilhelm …) Hamburg 1926
   UNIDROIT, Rim 1926
   Institut de droit comparé, Pariz 1932
   Centre français dxe droit comparé
   British Institute of International and Comparative Law 1959
   Parker School of Comparative Law (Columbia University)
   Harvard Law School
   Institut für Rechtsvergleichung Dunaj 1955
   International Law Association
   Faculté de Droit Comparé Strasbourg
   Académie internationale de droit comparé
         Poglavitne revije
 American Journal of Comparative Law
 International and Comparative Law
  Quarterly
 Revue internationale de droit Comparé
 Rabels Zeitschrift
 Zeitschrift für Rechtsvergleichung
       PP in druge pravne veje
 PP   in   pravna zgodovina
 PP   in   filozofija prava
 PP   in   pravna sociologija
 PP   in   mednarodno pravo
 PP   in   MZP
                    Naloge pp
   Boljše razumevanje lastnega prava
   Boljše razumevanje tujih kultur, posebnosti tujih
    narodov
   Pospešuje mednarodni pravni promet
   Pripravlja meddrţavno prilagajanje prava
   Daje bistvene sestavine za pravila MP (splošna
    načela)
   Prispeva k izboljšanju lastnega prava
   Daje napotke k razlagi nadnacionalnih pravnih pravil
    (pravo EU)
   Daje napotke k razlagi poenotenih pravnih pravil (DK)
   Prispeva k razvoju sodobnih pravnih redov
    (tranzicijske drţave)
         Trgovinsko pravo
 Ivanjko, Š. /Kocbek, M., Pravo Druţb,
  Statusno gospodarsko pravo, Uradni
  list, Ljubljana 1996, str. 29-40.
 Pretnar, S., Oris primerjalnega
  trgovinskega prava I. del, Podjetje,
  Pravna fakulteta UL, Ljubljana 1953,
  str. 12-15;17-30.
    Pojem trgovinskega prava
 Pravo trgovcev (lex mercatoria)
 Trgovinsko pravo
 Gospodarsko pravo
    – Statusno
    – Pravni posli
 Trgovinsko   pravo = gospodarsko
 pravo?
                   Nemčija

   Wirtschaftsrecht (gospodarsko pravo)
   Handelsrecht (trgovinsko pravo)
   Unternehmensrecht (podjetniško pravo)
   Pravo druţb (Gesellschaftsrecht)
    Gospodarsko in civilno pravo
   GP je posebna veja civilnega (manj
    formalizma, več pog. svobode)
   Samostojen razvoj
   Dualizem civilnega prava
   Komercializacija civilnega prava
   Civilna zakonodaja se razširi s trgovinskim
    (CH, I, NL)
   A-A ne pozna razlikovanja
    – (UCC – merchant)
   Zmanjševanje razlik
Značilnosti gospodarskega
           prava
Oblikovanje posebnih pravnih
          institucij
 Ustvarjanje pravnih institucij na podlagi
  zakona
 Preučevanje gospodarskih subjektov in
  njihovih odnosov
 Ugotavljanje pravnih praznin – olajšanje
  poslovanja gospodarskim subjektom
 Teţnja k razslojevanju, specializaciji
Vpetost v gospodarske tokove

 Odvisnost od gospodarskih gibanj
 Veliko sprememb zakonodaje
 Temeljna načela
 Spoštovanje lastnine
 Dobrih poslovnih običajev
 Varstvo delavcev
 Varstvo manjšinskih pravic
       Internacionalizacija

 Lex mercatoria
 Poenoteno pravo – konvencije
 Vloga mednarodnih organizacij
    Enostavnost, dinamičnost,
            javnost

 Enostavnost in hitrost
 Prilagajanje praktičnim potrebam
 Publicitetno načelo
    – Registri
    – transparentnost
        Zgodovinski razvoj
 Začetki v Italiji (XII stol.)
 Nadaljnji razvoj
 Prve kodifikacije
 Unifikacija in internacionalizacija (XX
  stol.)
                  Francija
 Code de commerce 1807
 4 knjige
    – Splošno o trgovini
    – Pomorsko pravo
    – Stečajno pravo
    – Trgovinsko sodstvo
              Nemčija in Avstrija
   Zollunion 1833
   Splošni menični red 1848
   ADHGB sprejet 1861 – splošni trgovinski zakonik
    – Tudi A – novela 1922
    – 1938 nadomeščen z nemškim HGB
   HGB 1897
    –   Trgovinski stan
    –   Trgovinske druţbe in tiha druţba
    –   Trgovinski posli
    –   Pomorska trgovina
   Novela 2007
               Slovenija/YU
   1937 Trgovinski zakonik za Kraljevino
    Jugoslavijo
    – trgovci in trgovinsko osebje
    – trgovinske druţbe in tajna druţba
 splošne uzance za blagovni promet
  (1954)
 ZOR 1978
 OZ 2002
      Poenotenje v XX. Stol
 Konec XIX. Stol. industrijska lastnina
 Menica in ček
 Hague (-Visby) rules
 Promet (ţel. cestni zračni)
 Haaška enotna zakona 1964
 DK, factoring, finančni leasing
 ICC …
  Viri mednarodnega
 gospodarskega prava
          Literatura:
    Tratnik, M./Ferčič, A.,
Mednarodno gospodarsko pravo,
 Pravna fakulteta UM, Maribor
       2002, str. 23-52
                 Viri
 Viri mednarodnega javnega prava
 Lex mercatoria
 Pravo mednarodnih organizacij in
  Evropsko pravo
 Nacionalno pravo posameznih drţav
                   Viri MJP
   mednarodne pogodbe (international
    conventions (...) establishing rules expressly
    recognized by the contesting states)
   mednarodno običajno pravo (international
    custom, as evidence of a general practice
    accepted as law)*
   splošno priznana načela (general principles of
    law recognized by civilized nations)*
     MP in nacionalno pravo
 Kje določeno? – Nacionalne ustave
 Vedno višjega ranga kot nacionalni
  predpisi, izjemo ustave
 Celo višje od ustave
 Različno
     Mednarodne pogodbe
 pogodbe o meddrţavnem
  gospodarskem prometu
 pogodbe med drţavo in tujim
  investitorjem
 pogodbe o zasebnem gospodarskem
  prometu
      Pogodbe o meddrţavnem
       gospodarskem prometu
   Multilateralne
    – Sporazumi o ustanovitvi mednarodnih organizacij
    – Sporazumi o trgovanju s surovinami
    – Sporazumi o ustanovitvi ekonomskih integracij
   Bilateralne
    – Trgovina
    – Varstvo investicij
    – Dvojno obdavčenje
Pogodbe med drţavo in tujim
       investitorjem
 Lahko problematične
 Mednarodni konstrukcijski posli
 BOT posli
Pogodbe o zasebnem gospodarskem
prometu
   Ţenevske konvencije o čekovnem in
    meničnem pravu 1930/31
   Haaški konvenciji o mednarodni prodaji
    premičnin 1964
   Dunajska konvencija o mednarodni kupni
    pogodbi 1980 sodnih odločb
   pogodbe, ki urejajo kopenski, zračni in
    pomorski promet
   priznanje in izvršitev sodnih in arbitraţnih
    odločb
    Mednarodno običajno pravo
 Razlikovati:
 Mednarodno običajno (javno) pravo kot
  vir MJP in MGP
 Mednarodno običajno gospodarsko
  pravo = “lex mercatoria” kot vir samo
  MGP – avtonomni vir
    Mednarodno običajno pravo
 Pravila, ki niso v konvencijah
 Nastane na podlagi določenega
  ravnanja subjektov MJP
 Ki se ţe nekaj časa ponavlja in
 Ki je v skladu z določenim pravnim
  prepričanjem
 Nastanek je dolgotrajen proces
    Splošno priznana načela
 Polnijo praznine
 Načela zasebnega prava
 MJP si izposodi pravila od nacionalnih
  pravnih redov
 Primerjalna metoda
    Splošno priznana načela:
 Načelo avtonomije strank
 Načela neupravičene obogatitve
 Načela poslovodstva brez naročila
 Načelo vestnosti in poštenja
 Prepoved zlorabe pravic,
 Estoppel
 Venire contra factum proprium
               Primeri
 Ali so DČ odgovorne za dolgove
  prezadolţene MO?
 Ali so drţave naslednice odgovorne za
  dolgove bivše skupne drţave?
    Medn. gosp. običajno pravo
 Transnacionalno pravo (Jessup)
 Transnacionalno trgovinsko pravo
    – Običaji + pravila konvencij
    – Samo običaji  (nova) lex mercatoria
      (Schmitthoff, Goldman, Goldštajn)
    – Splošna trgovinska načela in splošni trg.
      običaji (Goldman)
    Različnost nacionalnih pravnih
                redov
 Negotovost
 Povečanje tveganja pri mednarodnih
  transakcijah
 Potreba po poenotenju …
 Cicero: "Non erit alia lex Romae, alia
  Athenis, alia nunc, alia posthac, sed et apud
  omnes gentes, et omni tempore, una
  eademque lex obtinebit.”
Pravice in obveznosti pogodbenih
              strank

   Izrecno dogovorjena
   „tiho‟ dogovorjena
   Splošni pogoji močnejše stranke (panoge,
    združenja …)
   Standardni pogodbeni obrazci (panoge,
        združenja …)
Pravice in obveznosti strank - dopolnilna
                pravila
   Poenoteno (unificirano) pravo, npr. DK
   MZP Lex causae = proper law of the
    contract
    –   Nacionalno pravo prodajalca
    –   Nacionalno pravo kupca
    –   Nacionalno pravo tretje države
    –   Poenoteno pravo kot del nacionalnega prava, (DK)
   Mednarodno gospodarsko običajno pravo -
    (nova) lex mercatoria
                   OZ …
12. člen (Poslovni običaji, uzance, praksa)

  V obligacijskih razmerjih gospodarskih
  subjektov se za presojo potrebnih ravnanj in
  njihovih učinkov upoštevajo poslovni
  običaji, uzance in praksa, vzpostavljena
  med strankama.
                 9. člen DK:
(1) The parties are bound by any usage to which they
  have agreed and any practices which they have
  established between themselves.
(2) The parties are considered, unless otherwise
  agreed, to have impliedly made applicable to their
  contract or its formation a usage of which the
  parties knew or ought to have known and which in
  international trade is widely known to, and
  regularly observed by, parties to contracts of the
  type involved in the particular trade concerned.
       Kolizijska pravila - MZP
   Nacionalna
    – ZMPP
   Poenotena (mednarodna)
    – Rimska konvencija ES 1980
    – Haaške konvencije
                Kolizijska pravila
   Izbira strank
   Če ni izbire strank …
   Redno sodišče
    – Poenoteno pravo
    – MZP            nacionalno pravo      
   Arbitraža
    – Svoboda
    – Npr. 17. člen ICC pravilnika 1998
    – Nacionalno pravo ali lex mercatoria
    Medn. gosp. običajno pravo
 Razlikovati od običajnega MJP
 Transnacionalno pravo (Jessup)
 Transnacionalno trgovinsko pravo
 (Nova) lex mercatoria (law merchant)
 Različne definicije
    – Običajno pravo + konvencije
    – Samo običajno pravo
         Zgodovinski razvoj
 Fevdalizem
 (Srednjeveška) lex mercatoria
 Nacionalne kodifikacije
 Mednarodne kodifikacije in zapisi
  običajnega prava, načel …
 (Nova, moderna) lex mercatoria
     Magna Charta libertatis 1215
   "All merchants shall have save conduct to
    go and come out of and into England, and
    to stay in and travel trough England by land
    and water for the purposes of buying and
    selling, free of legal tools, in accordance
    with ancient and just customs".
       (srednjeveška) lex mercatoria

 Spontan nastanek,
 Zagotavlja enostavno in hitro poslovanje in
  reševanje sporov,
 Lord Mansfield : »Mercantile law is not the law
  of a particular country but the law of all
  nations«.
 Uporablja se le v trgovini (zametek vzporednosti
  oz. dualizma civilnega in gospodarskega prava)
         Nacionalne kodifikacije
   Prekinitev razvoja (srednjeveške) lex mercatoria
   Različnost prava je ponovno ovira pri
    mednarodnem trgovanju, kar postane moteče s
    krepitvijo ideje o svobodni trgovini.
    Mednarodne kodifikacije in
            zapisi…
 Po 2. svetovni vojni se močno okrepi ideja o
  svobodni trgovini,
 Potreba po poenotenju prava
 delna uspešnost poenotenja
 Spoznanje, da je potrebna dodatna rešitev
      (Nova) Lex mercatoria
 Iskanje skupnih načel, globalizacija, širitve
  E(G)S
 Dejavnost mednarodnih organizacij - ICC
 Večji poudarek avtonomiji strank
 Rastoči pomen arbitraže
    Lex mercatoria - značilnosti
 Avtomnomnost
 Anacionalnost
 Nekodificiranost
Nekodificiranost



             Zakoni
           Konvencije




     Običajno pravo
        Nekodificiranost

D                A

                     C


             B
    E
                    Primeri?

   Produkti ICC:
    – Incoterms
    – EPO 500
 Načela Unidroit
 Principles of European Contract Law
  (PECL), Unidroit načela
 Posamezna načela
               Unidroit načela

   »…They shall be applied when the parties
    have agreed that their contract be governed
    by them. They may be applied when the
    parties have agreed that their contract be
    governed by »general principles of law«,
    the«lex mercatoria« or the like….«
        Posamezna načela
 Avtonomija
 Pacta sunt servanda
 Neminem laedere
 Estoppel (venire contra factum proprium)
 http://www.tldb.net – “Digest”
Obseg uporabe lex mercatorie
 Izrecno sklicevanja
 „Tiho‟ dogovorjena
    – Dosedanja praksa med strankami
    – Se uporablja v dotični branži
Lex mercatoria kot lex causae
 Izrecna izbira strank
 Po iniciativi foruma
    – Redna sodišča
    – Arbitraţa
      Arbitraža - uporaba LM
 Izbira strank
 Odsotnost izbire strank
      Arbitraža - določitev prava
 Kako?
 MZP
    – Kateri?
   Arbitraţna pravila (ICC, UNCITRAL)
      ICC pravilnik 13/3 člen
  "V primeru, ko stranki nista določili, niti
  kakorkoli nakazali katero pravo se naj
  uporabi za njuno pogodbeno razmerje, bo
  arbiter to pravo določil v skladu s tistimi
  konfliktnimi pravili, za katera meni, da so
  najbolj primerna".
 Norsilor (1982) “Weltrecht fraglicher
  Wirkung”
           Nadaljnji razvoj
 Compañia Valenciana (1992)
 ICC pravilnik 1998 (17. člen)
 Problemi (ICC 5713/1989)
    ICC pravilnik 1998 čl. 17/1:
   1. The parties shall be free to agree upon the rules of
    law to be applied by the Arbitral Tribunal to the
    merits of the dispute. In the absence of any such
    agreement, the Arbitral Tribunal shall apply the rules
    of law which it determines to be appropriate.
   2. In all cases the Arbitral Tribunal shall take account
    of the provisions of the contract and the relevant
    trade usages.
   3. …
       33/3. člen UNCITRAL-ovega
         Modelnega zakona 1985
   "In all cases, the arbitral tribunal shall
    decide in accordance with the terms of the
    contract and shall take into account the
    usages of trade applicable to the
    transaction".
    Priljubljenost lex mercatorie
 lex mercatoria je nevtralna
 uporaba lex mercatorie je enostavnejša
  od MZP
 nacionalno pravo je pisano za domače
  transakcije in ne upošteva specifičnosti
  mednarodnih odnosov.
 Moţnost zaobida nezaţelenega rezultata
 Ni potrebna uporaba tujega prava
    “Nevarnosti lex mercatorie”
 Zaobid nacionalnega prava
 Dvomljiva izbira lex mercatorie v
  konkretnem primeru
  Problemi - ICC 5713/1989
»Arbitraţa je ugotovila, da ne obstaja
nobeden boljši vir za ugotovitev prevladujočih
trgovinskih običajev, kot je Dunajska
konvencija. Določila Dunajske konvencije
bomo uporabili ne glede na to, da niso
izpolnjeni kriteriji za njeno (obvezno)
uporabo. Če bi kriteriji bili izpolnjeni bi jo
uporabili kot pravna pravila, tako pa bomo
ista pravila uporabili kot lex mercatoria. Ker
velja v 17 drţavah jo lahko utemeljeno
razumemo kot vir, ki vsebuje splošno
priznane trgovinske običaje.«
              Pravo ES
 PES
 Sekundarna zakonodaja
 Pogodbe o trgovanju s tretjimi drţavami
    Skupna trgovinska politika -
             133 PES
 spreminjanje carinskih stopenj,
 sklepanje mednarodnih sporazumov o
  carinah in trgovini,
 enotni liberalizacijskih ukre,
 Enotna izvozna politika in
 varstveni ukrepi (dumping in
  subvencije).
         Pogodbe s tretjimi
     drţavami(133 in 300 PES)
 Izključna pristojnost ES
 Pogajanja Komisija
    – Usklajevalni postopki
   Sklepanje pogodb – Svet
       Sekundarni predpisi
 Splošni predpisi – zagotavljanje
  delovanje skupne TP
 Izvajanje konkretnih sporazumov
 Enostranski ukrepi glede trgovanja s
  določenimi drţavami
    Splošni sekundarni predpisi
 Uredba 2603/69 o skupnih pravilih
  glede izvoza
 Uredba 384/96, (varstvo proti
  dumpingu)
 Uredba 2026/97 (varstvo proti
  subvencioniranem uvozu)
                   STO (WTO)
   Izključna pristojnost ES:
    – Trgovina z blagom – GATT
   Ni izključne pristojnosti – skupna
    pristojnost:
    – Storitve
    – Pravice IL
   Glasovanje
        Naslednice bivše SFRJ
 Zahodni Balkan (Bivša SFRJ – SLO +
  ALB)
 Stabilizacijski in asociacijski proces
 Stabilizacijski in asociacijski sporazumi
  (SAS)
 Cilji:
    – Zagotavljanje stabilnosti
    – Pomoč pri reformah
    – Članstvo v EU
       Uredba 2007/2000
 Začasna, do 2006 oziroma sklenitve SAS
 Glede HR in MK SAS razen če je uredba
  ugodnejša
 Enostranske trgovinske koncesije
 Brezcarinski izvoz v ES (ukinitev DzEU
  in UzEU)
 Carine za uvoz iz ES
      Pravo nacionalnih drţav
   Javno pravo
    – Pipeline embargo‟s
 Statusno pravo
 Civilno in trgovinsko pravo
 MZP
    – Forum shopping (Taca v. RR)
    – Vzporedni postopki (Laker)
    Razvrstitve v pravne druţine
   Literatura
    – David, R./Grassman, G., Uvod v velike
      pravne sisteme, prva knjiga, Cankarjeva
      zaloţba, str. 67 – 243.
 David
 Constantinesco
 Zweigert/Kötz
           David - merila
 metapravne razmere (politične in
  gospodarske razmere, svetovni nazori,
  vera)
 zgradba
 pravni viri ideologija
 jezik le pomoţno merilo
                    David
   Rimsko-Germanska (kontinentalna)
    – 3 podskupine (D, F, Nordijska)
 Angloameriška
 Mešani sistemi
 Daljnji vzhod
Rimsko-Germanska skupina

 Dolga zgodovina
 Izvira iz RP
 Prvine običajnih prav zdruţene z RP
 Recepcija
    – Latinska Amerika
    – Del Afrike in Bliţ. Vzhoda
    – Del Azije
           Zgodovinski razvoj
   Rimsko pravo
   Corpus iuris civilis
   Običajno pravo - V. – XII. Stoletje
   XII/XIII stoletje
   Šola naravnega prava XVII in XVIII stol.
   Kodifikacije
   Odcepitev socialističnih pravnih redov
                      Širitev
   Nasilna
    – Kolonije
   Prostovoljna
    – Vpliv kodifikacij
                       Širitev
   Amerika
    – Kolonije E,F, P, NL, VB
   Afrika
    – Kolonije E, I, P, VB
    – J. Afrika – Common law, RP
   Azija
    – Turčija – recepcija CH, D
    – Japonska , J. Koreja, Tajska, Tajvan, (Kitajska) D
    – Sri lanka, Indonezija NL
 Sedanja zgradba R-G pravnih
            redov
 3 podskupine
 Delitev na javno in zasebno pravo
    Javno in zasebno pravo
 Temeljna delitev
 Najprej v F
 Pozneje v D podskupini
    Zasebno pravo - struktura
 Obligacijsko pravo – jedro (Common
  law pojma ne pozna)
 Definicija obligacije enaka
 Enaki viri obligacij
 OP povezujoči element
            Javno pravo
 Velike podobnosti
 Enotna filozofsko – politična podlaga
  (Montesquieu, Rousseau, Beccaria)
 Skupen način izobraţevanja pravnikov
  (zelo podobno zasebno pravo)
 Vzor zasebnega prava
     Posebnosti podskupin
 Načelo ločevanja in abstraktnosti D
 Prekluzija (D)
 Ombudsman
 Stvarno breme (A)
 Različne besede enak/podoben pomen
 Različen razvoj istega instituta
 Delna prekrivanja pojmov
    Splošni del civilnega prava
 Poseben splošni del: novost v BGB
 Skupna pravila
 Smiselnost posebnega splošnega dela
    Spojitev civilnega in trgovinskega
                   prava
   Najprej posebni trgov. Zakoniki (F, D, A)
   Prve enotne ureditve
    – Quebec 1865
    – CH OR 1907
   Močno pribliţevanje v 20. stol.
    –   Ukinitev pojma trgovca NL 1934
    –   Cc it 1942
    –   BW NL 1992
    –   Pravo potrošnikov …
              Pravno pravilo
   Visoka stopnja abstrakcije
   Nasprotovanje kazuizmu
   Ne sme biti delo sodnika
   Zakonik: Sistematična ureditev splošnih pravil
   Nevarnost nepreglednosti
   Idealna stopnja uravnoteţenosti ni nujno na
    vseh področjih ista
   Predvidljivost glede rešitve spora
       Sekundarne norme
 Sodne odločbe
 Upravne odločbe
 Konkretne
                     Pravni viri
   Najpomembnejši zakon (od 19. stol. dalje)
    – Ustave (zapisane)
    – Zakoniki
    – Zakoni
   Pravo ni enako zakonu
   Drugi podrejeni (razlaga)
    – Sodna praksa
    – Komentarji
    – Doktrina
               Zakon
 Poglavitni
 Demokratična osnova (parlament)
 Hierarhija
 Zakonski slog
 Razlaga
             Običajno pravo
 Široko pojmovanje F (coutume)
 Ozko pojmovanje D
    – Prepričanje udeleţenih krogov o pravni
      obveznosti
    – Sodna uporaba
    – Odobritev pravne teorije
 Sklicevanje (zakon ali stranke)
 Dopolnitev zakona
    Sodna in upravna praksa
 Podrejena vloga
 Različen pomen v različnih drţavah
 Navezava sodne prakse na zakon
 Sodna praksa kot ustvarjalec prava
         Ureditev sodstva
 Hierarhična zgradba
 Posebna sodišča (D) delovno, socialno
  druţinsko, gospodarsko
 Vrhovna sodišča
 Medsebojno neodvisne pravne poti za
  javno in zasebno pravo (D, F, A, NL,
  SF…)
 V enotni strukturi (B, E, CH …)
               Sodniki
 Praviloma dosmrtno, razen US
 Pravniki, poklicni
 Ponekod porotniki
 Pogosto na začetku kariere,
 Zbirke sodne prakse
           Sodna praksa
 Slog odločb
 Drugačno mnenje
 Zagotavljanje enotnosti
           Pomen teorije
 Do zakonikov poglavitni pravni vir
 Sodelovanje pri pripravi zakonodaje
 Učbeniki (F), komentarji (D)
 Znanost in praksa
      Angleško pravo

David, R./Grassman, G., Uvod v
velike pravne sisteme, druga
knjiga, Cankarjeva zaloţba, str.
303 – 372.
             Zgodovina
 Pred 1066 (anglosaško obdobje)
 1066 – 1485 common law
 1485 – 1832 razvoj equity, dualizem
 Od 1832 naraščanje zakonodaje
       Anglosaško obdobje
 Ni vpliva RP Začne se s koncem
  rimskega gospostva (zač. V. stoletja)
 Različna germanska plemena (Sasi,
  Angli, Juti, Danci) –
 Okoli 600 Leges barbarorum v
  anglosaškem jeziku
 Pravna razcepljenost
             Common law
 Nastanek
 Značilnosti
 Širitev pristojnosti kraljevih sodišč
 Postopek pred kraljevimi sodišči
     Toţba je privilegij (writ)
     Remedies precede rights
         Kraljeva sodišča
 Kraljeve finančne zadeve (Exchequer)
 Zemljiška lastnina (Common Pleas)
 Posebno teţka kazniva dejanja (King's
  Bench)
           Druga sodišča
 County Courts
 Patrimonialna sodišča
 Cerkvena sodišča
 Mestna sodišča
 Trgovinska (lex mercatoria)
              Razvoj equity
   Razlogi
       Omejene pristojnosti kraljevih sodišč
       Togost - nepravični rezultati
 Osamosvojitev Chancery
 Vpliv kanonskega prava na postopek
 Pisnost, tajnost
 Kompromis 1616
       Dualistična zgradba
 Common law
 Equity, ki dopolnjuje
 Do 1874 lahko pravila equity uporablja
  samo Chancery
 Polagoma postanejo trdna pravna
  pravila
Trgovinsko p. in common law-
          spojitev
 Izguba samostojnosti trgovinskih sodišč
 Druga polovica XVIII. stol. –
  trgovinskopravne institucije prenehajo
  veljati samo za trgovce.
        Obdobje po 1832
 Razmah zakonodaje
 Radikalne reforme procesnega prava
  1832/33 in 1852
 Posplošenje postopkov
 Večji poudarek na materialnem pravu
       Judicature Acts 1873-75
   Odprava razlikovanja med kraljevimi sodišči in
    Chancery
   Oboji uporabljajo common law + equity
   Konsolidacija materialnega prava
   Razvoj in izpopolnjevanje prava ostajata v
    domeni sodišč
   Law Reports od 1865
   Halsbury´s Laws of England
Pomen zgodovinskega razvoja
 Angleški pravniki dajejo prednost
  postopku
 Zgodovinske okoliščine oblikovale
  sistematiko in pojme (torts)
 Ni ločitve med javnim in zasebnim
  pravom
 Zakrnevanje zasebnega prava
 Preprečena recepcija RP
    Zgradba angleškega prava
 Sistematika
 Pojmi
 Pravno pravilo
            Sistematika
 Ni razlikovanja med javnim in zasebnim
  pravom
 Ni členitev na civilno, trgovinsko,
  delovno, socialna varnost, upravno
  pravo
 Drugačne delitve: Common law in
  equity
                 Pojmi
 Ni pojmov kot so:, napake volje, višja
  sila, pravna oseba
 Specifični instituti: trust, bailment,
  estoppel, consideration, trespass
 Neprevedljivost, tudi če se pojmi
  jezikovno ujemajo
                     Torts
   Deceit (prevara)
   Nuisance (motenje posesti)
   Trespass (kršitev LP)
   Conversion (protipravno razpolaganje s tujo
    premičnino)
   Libel and slander (pisna, ustna razţalitev)
   Rylands v. Fletcher (objektivna odgovornost
    zemljiškega lastnika)
          Pravno pravilo
 Ni primerljivosti
 Legal rule pomeni nekaj drugega (manj
  splošno)
 Ni razlikovanja med kogentnim in
  dispozitivnim pravilom
                        Sistematika
   Real property
   Company
   Personal property
   Bankruptcy
   Bailment
   Quasi-contract
   Local government
   Conflict of laws
   Contracts
   Sale of goods
   Torts
   Master an Servant
    Razlogi za različno zgradbo
 R-G – racionalni in logični sistemi
  (zakonodaja, univerze)
 A pravo zraslo preko posameznih
  različnih postopkov
 Utesnjenost v procesno pravo
                     Univerze
   Rimsko in kanonsko pravo
   Oxford – 1. redno predavanje o angleškem
    pravu 1785 (Cambridge 1800)
   Pravniki se niso izobraţevali na univerzah
   Še vedno ni nujno, da je odvetnik pravnik
    – Barristers (Inns of Law)
    – Solicitor (Law Society)
       Common law in equity
   Equity follows the law
    – Specific performance
    – Undue influence
 Equity acts in personam
 Pravna sredstva equity so stvar presoje
    – „clean hands‟
       Common law in equity
 Različen postopek pri Chancery
 Po 1875 (Judicature Acts)
    – Vsa sodišča lahko uporabljajo oboje
    – Ista toţba se lahko opira na oboje
   High Court of Justice
    – King‟s Bench
    – Chancery Division
                   Po 1875
   Dodelitev zadev:
    – Nasprotje se zmanjšuje
    – Pravna sredstva niso več merilo za delitev
    – kateri postopek je ustreznejši (ustni ali
      pisni)
                 Delitev zadev
   Common law
    – Kazensko
    – Pogodbeno
    – odškodninsko
   Equity
    –   Real property
    –   Trust
    –   Gospodarske druţbe
    –   Stečaj
    –   dedovanje
                    Trust
 Settlor
 Trustee
 beneficiar (cestui que trust)
 Uporaba
    – Varstvo poslovno nesposobnih oseb
    – Urejanje zapuščin
    – Ustanove, skladi
    – Izogib davkom pri velikih premoţenjih
                    Trust
            LASTNINSKA PRAVICA

   Legal ownership
    – Trustee


   Equitable ownership
    – Beneficiary
        Odtujitev premoţenja
   Odplačna in pridobitelj v dobri veri
    – Izkupiček stopi na mesto premoţenja

   Neodplačna ali pridobitelj nedobroveren
    – Pridobitelj samodejno postane trustee
    – Mora upravljati v korist beneficiarjev
           Pravno pravilo
 Temelji na primerih (kazuistika)
 Ratio decidendi in obiter dictum
 Pravilo ni abstraktno
 R-G: nujno širše
 Sodnik ne razlaga ampak razlikuje
  (distinguishing)
            Sodna praksa
 glavni vir
 vezanost na precedente
 superior courts (višja sodišča)
 inferior courts (niţja sodišča) – večina
  zadev
 merilo razlikovanja je obseg pristojnosti
         Organizacija sodstva
   Supreme Court of Judicature sestavljajo
    Superior Courts:
    – High Court of Justice (civilne zadeve)
    – Crown Court (kazenske zadeve)
    – Court of Appeal
       » Civil Division
       » Criminal Division
         High Court of Justice
   Queen's Bench Division – Lord Chief
    Justice
    – Admiralty Court
    – Commercial Court
   Chancery Division – Vice Chancellor
    – Companies Court
    – Bankruptcy Court
    – Family Division - President
             House of Lords
 Proti odločbam Court of Appeal
 Izjemoma, če je dopuščeno
 50 sodb letno
 Pravico odločanja imajo
    – Lord Chancellor – predsednik
    – Lords of Appeal in Ordinary (največ 11
      lordov)

				
DOCUMENT INFO
Shared By:
Categories:
Stats:
views:99
posted:1/3/2011
language:Slovenian
pages:151