FLUOR IN ZOBJE by kpy54980

VIEWS: 103 PAGES: 5

									                                              FLUOR IN ZOBJE
                                                       Anja, 1. letnik 2004



                                                                   FLUOR


                                                    Simbol: F Vrstno število: 9
                                                Relativna atomska masa: 18,9984
                                              Polmer atoma (1/10000000000 m): 0,71
                                                        Tališče (°C): -219,6
                                                       Vrelišče (°C): -187,5
                                                  Število protonov/elektronov: 9
                                                      Število nevtronov: 10
                                               Razporeditev (po družinah): halogen
                                                  Kristalna struktura: kubična
                                                         Barva: zelenkast


Nahajališča:
Le kemijsko vezan, predvsem v mineralih:
jedavec (fluorid)....CaF 2
kriolit.......................Na 3 AlF 6
apatit.......................3Ca 3 (PO 4 ) 2 . CaF 2 = Ca 5 F(PO 4 ) 3

Odkritje:
MOISSAN (Francija), 1886

Lastnosti:
Plin svetlo zelene barve z značilnim vonjem, ki spominja na klor. Najbolj reaktivna nekovina, ki se veže s skoraj
vsemi drugimi elemnti (celo z nekaterimi žlahtnimi plini), pri tem nastanejo fluoridi. Eksplozivno se spaja z
vodikom tudi pri temperaturi -200°C. Druge halogene, pa tudi kisik, izpodriva z njihovih spojin z vodikom in
kovinami.
Tako razkraja npr. tudi vodo: 2H 2 O + 2F 2     4HF + O 2

Uporaba:
 Uporabljajo ga za fluoriranje organskih spojin, za ustvarjanje zelo vročih plamenov, s plamenom vodika in
fluora npr. dosežejo temperaturo 3700°C.

FLUORID – naravna oblika minerala fluor, ki je potreben za zdrave kosti in zobe.


                                                                    ZOBJE

ZOBJE so trdi, kostem podobni izrastki, vsajeni v čeljusti in obdani z dlesnami. Potrebujejo se za žvečenje,
pripomorejo k razločnem govoru in sooblikujejo obraz.

Sklenina ali EMAJL, ki pokriva krono našega zoba je najtrša snov v našem telesu, a vseeno
lahko začne hitro propadati, ko bakterije v ustih razgrajujejo ogljikove hidrate v hrani.
Nastane KARIES ali zobna gniloba. To je postopno razjedanje zobne sklenine in zobovine.
ZGRADBA ZOBA



                                                     sklenina ali emajl


                                                       zobovina ali dentin


                                               votlina zobne pulpe




                                                  zobni živec




                                                 odprtina zobne konice



                                                    zobnična arterija in vena




                                           ZOBNI KARIES




VZROK
- zobna obloga (ostanki hrane se začnejo nalagati na neravne grizne površine kočnikov,
  med zobmi in na meji med zobom in dlesnami).
NASTAJANJE ZOBNEGA KARIESA


                          1. Kislina, ki                                      2. Nezdravljen karies se
                             nastane pri                                         širi v dentin -
                             razgradnji hrane,                                   zobovino.
                             postopno razje
                             emajl in naredi
                             luknijco.




                          3. luknjica se                                       4. Če okužene zobne
                             povečuje in                                          pulpe ne zdravimo,
                             bakterije napadejo                                   odmre in zob razpade.
                             izpostavljeno zobno
                             pulpo v sredini zoba.



PREPREČEVANJE ZOBNEGA KARIESA

Zobnemu kariesu se v sodobni prehrani težko izognemo, tudi, če uporabljamo najstrožje preventivne ukrepe.
Nevarnost zanj pa zmanjšamo, če uživamo zdravo prehrano: manj sladkorja in drugih prečiščenih ogljikovih
hidratov ter če vzdržujemo dobro ustno higieno.

USTNA HIGIENA:

DNEVNO odstranjevanje zobnih oblog s skrbnim umivanjem zob in uporabo zobne nitke.

OSNOVE UMIVANJA ZOB

Učinkonvito umivanje zob je bistveno za njihovo ohranjanje in za zdrave dlesni. Njihov sovražnik so zobne
obloge ali plaki, mešanica ostankov hrane, posušene sline in bakterij, ki se nabirajo na robu dlesni in s
časoma povzročijo karies (zobno gnilbo) ter bolezni dlesni.


1. Vršički ščetin naj bodo pod kotom 45     2. Ščetine naj bodo pod kotom proti dlesni
   na površino zob. S kratkimi potegi          S kratkimi potegi čistimo zunanje in
   nalahko drgnemo vzdolž roba dlesni.         notranje zobne površine.
  Čiščenje in masažo naj opravijo vršički
   ščetin.
3. Ne pozabimo očistiti grizne površine         4. Očistiti moramo tudi notranje površine
   ličnikov in kočnikov. S ščetko gremo            sprednjih zob. Ščetko držimo skoraj
   počasi prek teh površin in po vrsti             navpično in čistimo z enakomernim
   očistimo vsak zob posebej.                      potezanjem gor in dol.




Za umivanje zob uporabljamo primerne zobne paste in vodice, ki naj vsebujejo FLUORID, saj ta krepi
mineralno sestavo zobne sklenine, tako, da ta postane bolj odporna proti kariesu. Fluorid mogoče tudi zmanjša
sposobnost mikroorganizmov v zobnih oblogah, za izdelovanje kisline. Poleg zobnih past in ustnih vodic
vsebujejo fluorid tudi nekateri žvečilni gumiji.
Fluorid koristi tako otrokom kot odraslim, tudi če ga nanašamo neposredno na zobe. Zobozdravnik zdravi
otrokom zobe tako, da jih maže z raztopino fluorida ali da za nekaj minut pritisne na zobe primerno oblikovan
vložek, napolnjen s fluoridnim gelom.
Fluorid lahko v naše telo dobimo tudi s pitni vodo. Postopek FLUORIRANJA.


FLUORIRANJE
To je dodajanje fluorida vodovodni vodi kot sredstvo za zmanjševanje zobnega kariesa. Nekateri predeli imajo
že naravno visoke koncentracije fluorida v pitni vodi, v drugih predelih, pa ga v vodo dodajajo do priporočene
koncentracije, to je od 0.7 do 1,2 dela za milijon. Fluoriranje se je začelo v ZDA že v štiridesetih letih našega
štetja. V Sloveniji vode ne fluoriramo. V nekaterih državah, kjer pitno vodo fluorirajo, se je okrog tega razvnela
precejšnja politična polemika, vendar ni nobenih dokazov, da ima fluoriranje ob upoštevani priporočeni ravni
kakšne škodljive učinke.


ŠKODLJIVI UČINKI FLUORA:
V današnji literaturi lahko dobiš veliko podatkov o neki stvari, ki jo potrebuješ. Toda te podatki si velikokrat
med seboj nasprotujejo. Tako sem po prejšnji omembi fluora kot koristne primesi v vodi zasledila članek, ki ta
podatek spodbija. FLUOR, ki ga dodajajo vodi, naj bi povzročal artritis in raka, botroval poškodbam
kromosomom in nepravilnim delovanje ledvic. Avtor tega članka pa tudi ne verjame, da fluor preprečuje
nastanek kariesa meni, da je to le prevara industrije.

FLUOROZA ali lisavost zobnega emajla- sklenine. Povzroči ga čezmerno uživanje fluorida v času, ko zobje
nastajajo. Lisavost je lahko tudi tako močna, da se na zobeh razvijejo nelepi rjavi madeži. Takšni primeri se
ponavadi pojavljajo v predelih, kjer je koncentracija fluorida v vodi iz tega ali onega razloga večja od
priporočene koncentracije. Fluor pa lahko človek dodatno zaužije tudi s hrano. Največ fluora je v posušenih
algah, morski hrani, siru, mesu in čaju.

Količina fluora v hrani: FLUOR

ŽIVILO                    Mg F/100g
Ribe                      200-1950
Krompir                   280
Jajca                     120
Mleko                     30
Jabolka                   68

VIRI:
    DRUŽINSKA ZDRAVSTVENA ENCIKLOPEDIJA, DZS, Ljubljana 1994
-    VELIKI SLIKOVNI SLOVAR, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 2000
-    http://gimvic.org/projekti/Timko99-00/elementi/fluor.html
-    http://www.mladina.si/tednik/200250/clanek/m-fluor/

								
To top