Metode za identifikacijo nevarnosti so: preliminarna ocena nevarnosti, matrični diagram povezav, kontrolni list,indeks nevarnosti (DOW, SIA), analiza posledičnih okvar, HAZOP, analiza poteka nezgode, drevo napak, analiza posledic nezgode. Najpogostejši viri vžiga so: toplota, iskre pri brušenju, varjenju, spajkanje, toplotno rezanje, nabrizgavanje, vse vrste gorilcev (el., plinski), žaganje kovin, kem. reak. med snovmi, odprt ogenj, toplota el. upornika, statična elektrika… Ukrepi za zmanjšanje požarnega tveganja so: -zmanjševanje verjetnosti nastanka požara (varna, zanesljiva oprema), odstranitev oz. kontrola virov vžiga (človeške napake), -zmanjševanje posledic požara (sistem za detekcijo in zaščito (plinov, požarov), jeklene ognjeodporne konstrukcije, avtomatsko ali ročno gašenje, šprinkler sistem, zaščitni sistemi na peno,,) Vzroki za požar plastičnih mas so: gorljive org. snovi, gorljiv org. prah, vnetljive in gorljive tekočine, grelni elementi, el. okvare, hidravlične tekočine, statična el., skladiščenje in ravnanje z velikimi količinami gorljivih surovin in končnih proizvodov. Smernice, ki jih uporablja HAZOP: NE – zanikanje namena; namen procesa ni dosežen, VEČ/MANJ – kvantitativno povečanje ali zmanjšanje; npr: pretok T, TAKO KOT/DELNO – kvantitativno povečanje/zmanjšanje; namen procesa se doseže z dodatnimi aktivnostmi / delno dosežen namen, OBRATNO/DRUGO KOT – logično nasprotje glede na namen; popolna zamenjava (predvsem pri kem. reak. – zgodi se nekaj popolnoma drugega od planiranega procesa). Lastnosti blaga, ki so pomembne za klasifikacijo: kem. sestava, oblika (pena, trdna folija, kosmiči), razporeditev v skladišču, požar. Klasifikacija blaga pa temelji na: toploti zgorevanja, hitrosti sproščanja toplote, hitrosti širjenja plamena. Blago imamo v skladiščih kot: razsut tovor 8nevarnost eksplozije, zakrito gorenje v kupu), zloženi predmeti (gorenje v horizontalni smeri), na paletah (gorenje v vertikalni smeri). Poznamo saržni, kontinuirni in polkontinuirni reaktor. Vzroki za možne nezgode so: nekontrolirane reakcije, potencialna nevarnost za požare in eksplozije, neprimerno uravnavanje tlaka, izpad el. toka, prekinitev mešanja, slaba kontrola. Nevarnosti pri varjenju: -splošne (vir vžiga+ kisik), (iskre+ žareči delci), -posebne (zaradi opreme, ki jo uporabljamo za varjenje, nove cevi in posode, zaščitna plast iz neznane snovi, zaprt prostor, poškodovani kabli, cevi, vlaga in para, slabo vzdrževana oprema…) VARNOSTNI UKREPI: varjenje ni dovoljeno v vnetljivih (expl) atmosferah, v večjih količinah lahkovžigljivih materialov, izven odobrenih območij, ob kovinskih pregradnih stenah iz gorljivih materialov…, na tleh ne sme biti gorljivih snovi, min. razdalja 10,7m od gorljivih snovi ter odprtin v stenah in tleh, varjenje cevi in kovin, ki dobro prevajajo toploto ni dovoljeno, pripravljena mora biti oprema za gašenje, požarna straža. Prametri od katerih zavisi eksplozija prahov: SEM in ZEM, min. energija vžiga, min T vžiga, mejna koncentracije O2 , ki še ne povzroči vžiga, max. tlak dosežen pri eksploz., max. hitrost naraščanja tlaka. Te vrednosti so odvisne od spremenljivk (Blago imamo v skladiščih kot). Objekti (13/98): -visoke gradnje (stanovanjski objekti, nestan. objekti; hoteli, poslovni objekti, za promet, ind. In skladiščni objekti…), inženirske gradnje (predori, podhodi daljši od 70m, črpališča nafte, plinske postaje…). Usposobljenost strokovnega delavca (64/95): -v večstanovanjskih stavbah; preizkus znanja iz varstva pred požarom (VP), -v poslovnih in industrijskih objektih (srednja ogroženost); splošni del strokovnega izpita iz VP, - poslovnih in industrijskih objektih (večja ogroženost); splošni in posebni del strokovnega izpita iz VP. Požarni ukrepi pri vnetljivih tekočinah: izurjeno osebje, tekočine v zaprtih posodah, prezračevanje, nadzor virov vžiga, zaščita. Posledice hujše nezgode so: žrtve, materialna škoda, prekinitev proizvodnje, negativni vpliv na okolje, ogrožen dobiček v prihodnosti. Gorljive snovi v različnih proizvodnjah so: goriva (diesel, bencin, kerozin..), kuriva (metan, etan, kurilno olje, premog, les..), topila in čistila, mazila, plini za varjenje, barve in laki, hidravlične tekočine,leseni produkti, elastomeri, pohištvo, oblazinjeno pohištvo, obleka, smeti, odpadki, drugi org. snovi, negorljive kovine, če so v obliki zelo finega prahu (al, Hg, Ti, Fe). Snovni faktor HF določimo glede na: vnetljivost, reaktivnost, drugi podatki (NFPA- tabela, NR in NF , plamenišče, parni tlak, T razpada, molekulska masa, toplota zgorevanja). Potrebujemo: 1+GPHtot -faktor splošne procesne nevarnosti in 1+SPH tot -faktor posebne procesne nevarnosti. F&EI=HFx(1+GPHtot )x(1+SPH tot). Ključna vprašanja pri vnetljivih plinih so: ali se prosti v trenutku, vžig takoj, oblak gostejši od zraka, zakasneli vžig, vpliv na opremo v okolici. M določimo po SIA: M=N*S*F;N-normalni, S-posebni, Fgradbeni. Ukrepi za zmanjšanje požarne nevarnosti: -požarna preventiva (izobraževanje, požarno varno projektiranje/gradnja, regulativa, načrt proizvodnje), -kontrola gorenja (detekcija; plin, dim, toplota, alarmiranje, avtomatsko gašenje, požarnovarna gradnja objektov, razdelitev na pož. Sektorje, ventilacija), omejitev škode (izolacija, evakuacija in reševanje, trdnost konstrukcije). BLEVE je goreča krogla. V primarnem požaru pride do pregretja tlačnih posod in po 8-15 min pride do porušitve in trenutnega izpusta pregrete snovi, ki gori kot žareča krogla. Škoda je na mestu nezgode, poškodovanci pa so lahko tudi na oddaljenem kraju. UVCE eksplozija oblaka pare. Pri izpustu večje količine vnetljive pare (nad 1t), ki se oblikuje v velik oblak in po odloženem vžigu eksplodira. Veliko škode in žrtev v bližini in daljni okolici. Nevarnosti za pžar plastičnih mas so: gorljive org. snovi, gorljiv org. prah, vnetljive in gorljive tekočine, gorljivi elementi, el. okvare, hidravlične tekočine, statična el., skladiščenje in ravnanje z velikimi količinami gorljivih surovin in končnih proizvodov. Plastične mase so dober izolator. Do iskrenja lahko pride pri hitrem snemanju filmov iz plastične mase z nosilnega traku. Zaradi iskrenja je nevarnost velika če so prisotne vnetljive pare in prah. Ukrep. Dobra ozemljitev, razelektritev, preprečiti stik vnetljive pare in prahu
z deli opreme, kjer pride do iskrenja. Preventivni ukrepi za Mg: delovni stroji in prostor morajo biti redno vzdrževani, nujno je redno čiščenje in odstranjevanje odpadkov, stroji za mletje in brušenje so opremljeni z mokrim zbiralnikom odpadnih delcev, njihovo delovanje je pogojeno z poskusnim delovanjem zbiralnika, ki se uporablja samo za Mg brozgo, tok SO2 preprečuje oksidacijo, posoda za shranjevanje taline mora biti suha, ne sme puščati, kontrola T v celi peči, odlitki v peči so na jeklenih nosilih… Al- drobi delci gorijo podobno kot Hg zato ista zaščita kot pri Mg. Indeks eksplozivnosti je definiran: EI=IS*ES (IS=?, ES=?)formule. Načrt evakuacije (39/97): v bolnicah, domovih za ostarele, šolah, hotelih in tam, kjer se zadržuje več kot 100 ljudi. Izdelan je v skladu s pož. Načrtom. Označena je: evakuacijska pot, zbirno mesto, ročna gasilna sredstva, ročni javljalniki požara. Tudi: -evidenčni list o požarih, ekspl., gas. Intervencijah in nastali škodi (po obrazcu- čas in kraj , vzrok, podatki o nastali škodi, podatki o pogasitvi..), -kontrolni list (periodične kontrole; pregled oznak, evak. poti, sredstev za gašenje, vodni viri, prepovedi (kajenja), pregled pož. Vrat…). Pojem hujše nezgode so požari, eksplozije, emisije toksičnih snovi, ki so posledica nekontroliranih dogodkov v proizvodnem procesu v katerem se uporablja nevarne snovi in predstavljajo resno nevarnost za ljudi v proizvodnji ter okolici in okolje. Posledice hujše nezgode so: žrtve, materialna škoda, prekinitev proizvodnje, negativni vpliv na okolje, ogrožen dobiček v prihdnosti. P po SIA določimo: P=q*c*r*k*i*e*g ; q-požarna obremenitev premičnin, c-gorljivost, r-sproščanje dima, k-sproščanje korozivnih plinov, i-požar. obremenitev nepremičnin, e-višina zgradbe, g-površina pož. sektorja in razmerje dolžina/širina. Faktorje (1+SPH) določimo po točkah: visoka temperatura, nizek tlak, procesi v mejah vnetljivosti, nadtlak, nizka temperatura, količina vnetljive snovi (v proizvodnji, v skladišču), korozija. erozija, puščanje vezi sklepov. Oceno za verjetnost vžiga določimo: določitev potencialnih področij vžiga, statični podatki za določeno proizvodnjo, tip in lokacija virov vžigov( konstantna točka, linearni vir, variabilna točka,…), prisotnost virov vžiga (stalna, občasna), energija virov vžiga (velika, srednja, majhna). Fig =Fze *Piz*PCF*PNE . Vzroki večjih nezgod v proizvodnji: -napaka komponente (nepravilna izvedba glede na tlačno, temp. ali korozijsko obremenitev, okvara črpalk, kompresorjev, varnostnega sistema), -odstopanje od normalnih proizvodnih pogojev (napaka pri ročnem dodajanju, napaka v dodatnih sistemih – ni el., premalo pare za ogrevanje…, tvorba stranskih produktov…), -človeške napake, slaba organizacija (napake operaterjev, izklopljen alarm, napake v komunikaciji, zamenjava snovi..), -zunanji vplivi (sosednje tovarne, promet, mehanske poškodbe), -naravni pojavi (veter, poplave, potresi, strela…), -zloraba ali sabotaža. Ti ukrepi so: organizacijski ukrepi (red, čistoča, nadzorovani poskusi, uporaba ustrezne opreme, izklop po končanem delu, varnostna navodila, gorljive snovi v kovinskih omaricah, redno vzdrževanje, prepovedano kajenje, gradbeno-tehnični (prezračevanje, odvodi, zbirne posode s prestrezniki, ognjeodporni materiali, zaščita odprtin v stenah, tleh, hlajenje), aktivni požarnovarstveni ukrepi (detekcija ognja, dima, alarmiranje, ročni gasilniki, CO2, omejitev širjenja požara).