Makedonski_jazik-inovirana

INOVIRANA NASTAVNA PROGRAMA MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE I NAUKA BIRO ZA RAZVOJ NA OBRAZOVANIETO MAKEDONSKI JAZIK Skopje, juni 2007 OSUMGODI[NO OSNOVNO OBRAZOVANIE I ODDELENIE 1. VOVED Nastavata po predmetot Makedonski jazik ja dava osnovata na pismenosta na maj~in jazik (za makedonskite rodeni govoriteli i za govoritelite na drugi jazici kako jazik na op{testvenata sredina). Ovoj nastaven predmet ja dava i bazata za steknuvawe znaewa i od drugi nastavni predmeti, kako i za zapoznavawe na `ivotot voop{to. Praktikata na vospitno- obrazovnata rabota po ovoj predmet operira so integralno povrzanite poimi: mislewe - jazik - govor, kako simultani i paralelni pojavi koi se vo postojana interakcija, pa ottuka sleduva deka opredelen kvalitet na mislovniot razvitok pretstavuva pretpostavka i za opredelen stepen na jazi~en dostrel i obratno - za{to nema jasen govor bez jasna misla, i nema znaewe bez jazik. U~enicite preku ovaa nastava }e se zapoznaat so funkcioniraweto na sistemot na makedonskiot standarden jazik, i na site nivoa }e ja usvojuvaat i primenuvaat standardnojazi~nata norma (fonetsko-fonolo{ka, morfolo{ka, sintaksi~ka, leksi~ka, pravopisna i ortoepska). Isto taka, }e se zapoznaat so funkcionalnite stilovi na makedonskiot standarden jazik (nau~niot, umetni~ko-literaturniot, publicisti~kiot, administrativniot i razgovorniot jazik) i istite }e stanat svojstveni na re~ta na u~enikot. Makedonskiot jazik vo svojot unificiran vid e ne samo sredstvo vo nastavata po ovoj predmet, a i po drugite predmeti, tuku pretstavuva i nastavna sodr`ina, t. e. naukata za makedonskiot jazik e predmet na negovoto prou~uvawe. Toj e beleg na nacionalniot identitet na u~enikot, i e osnovno sredstvo za verbalna komunikacija. Poznavawata na standardnojazi~nata norma na makedonskiot jazik osven kompetentnosta - steknata kultura na izrazuvaweto, }e ovozmo`i sfa}awe, do`ivuvawe i tolkuvawe na site vidovi tekstovi i sodr`ini (od literaturata i mediumskata kultura), istovremeno pottiknuvaj}i i kaj u~enicite jazi~no i literaturno tvore{tvo, a i razvivawe na sposobnosta za u~ewe i za samoobrazovanie. 3 2. CELI NA NASTAVATA ZA I ODDELENIE - Sozdavawe na interes za makedonskiot standarden jazik i sozdavawe osnovi za razvoj na ~uvstvoto za pripadnost- razvivawe na socijalniot i li~niot identitet, {to podrazbira otkrivawe na ulogata i zna~eweto na jazikot vo komunikacijata, otkrivaweto na svetot, razbiraweto i zabavata; - Postavuvawe na osnovi za kvalitetna komunikacija so opkru`uvaweto, {to podrazbira: jasno, sodr`insko i pravilno izrazuvawe na standardnojazi~nata norma na makedonskiot jazik; vnimatelno slu{awe i razbirawe na govorot na sogovornikot - na negoviot verbalen i neverbalen govor; prepoznavawe na svoite ~uvstva i ~uvstvo na empatija vo komunikacijata; sposobnosti za verbalno i neverbalno izrazuvawe na emociite; spodeluvawe na ~uvstvata so semejstvoto, vrsnicite, prijatelite, - Postavuvawe na osnovi za ~itawe i pi{uvawe, {to podrazbira projavuvawe na interes za usvojuvawe i pi{uvawe na grafi~kiot sistem na makedonskiot jazik, so usvojuvawe na motorikata na racete i prstite, koristewe na pribor po zadadeno upatstvo, `elba da se izvr{uva samostojno dadena motori~ka zada~a; umeewe pravilno da se pi{uvaat bukvite (oddelno i vo zborot); prifa}awe na motori~kite aktivnosti kako sostaven del na li~nosta. - Pottiknuvawe na interes, qubov i `elba za zapoznavawe na narodnata i umetni~kata (makedonska i svetska) literatura i motivirawe za koristewe na knigata kako izvor na informacii i sredstvo za u~ewe, {to podrazbira osposobuvawe na u~enicite za ~itawe, do`ivuvawe i analizirawe na tekstvovite {to se soodvetni na nivnta vozrast, formirawe na nivniot pogled na svetot i `ivotot, jaknewe na silata na nivnata volja, razvivawe na fantazijata i formirawe na karakterot na u~enikot; - Postavuvawe na osnovi za razvivawe na kulturata na re~ta (usno i pismeno izrazuvawe) i na mediumskata kultura, {to pretpostavuva razvivawe na sposobnosti za humanisti~ki naso~eno koristewe na jazikot i mediumite vo funkcija na oddr`uvawe i koristewe na nacionalnata kulturna i jazi~na tradicija kako osnova za human odnos so drugite kulturi kaj nas i vo svetot. - Razvivawe na mislovnite procesi (pomnewe, analizirawe, sintetizirawe, apstrahirawe, logi~ko mislewe), {to podrazbira u~enikot da analizira i da sintetizira jazi~ni edinici, da sporeduva i da imenuva; jazi~no da nterpretira sodr`ini, da poznava novi zborovi, termini koi se koristat vo nastavnite sodr`ini, da se osposobi za voo~uvawe na povrzanosta me|u dejstvata (na pr. me|u slu{aweto, govoreweto i ~itaweto); da se razvivaat asocijativnite sposobnosti analogno na umetni~kite tekstovi, t. e. u~enikot da ni`e svoi asocijacii spored i pottiknat od tekstot; da izlo`uva osnovni misli. 4 3. KONKRETNI CELI Celi Programsko podra~je: PO^ETNO ^ITAWE I PI[UVAWE Sodr`ini Poimi 1. Podgotovka za po~etno ~itawe U~enikot/u~eni~kata: - da se osobuva da nabquduva predmeti, `ivotni, lu|e i pojavi, da zabele`uva bitni svojstva kaj niv i usno da se izrazuva so celosna re~enica; - Nabquduvawe, zabele`uvawe, slobodno izrazuvawe, raska`uvawe i opi{uvawe; nabquduvawe; zabele`uvawe; izrazuvawe; raska`uvawe; opi{uvawe; - Ve`bi za nabquduvawe predmeti, `ivotni, lu|e, pojavi, zabele`uvawe na nivnite bitni svojstva i izrazuvawe preku raska`uvawe i opi{uvawe na istite so koristewe na soodvetni didakti~ki sredstvai poseta na bliskata okolina; - Ve`bi i igrovni aktivnosti za odgovarawe na pra{awa za videno, slu{nato i do`iveano i ve`bii igrovni aktivnosti za postavuvawe na pra{awa; - Ve`bi za voo~uvawe na re~enica vo govorot; - Ve`bi za voo~uvawe na zborovi vo re~enicata kako elementi na re~enicata i kako simbol (ime) za ozna~uvawe na su{testva, predmeti i pojavi (analiti~ko- sinteti~ki metod); - Sostavuvawe re~enici po dadeni zborovi; - Analiti~ko- sinteti~ki ve`bi za formirawe na poimot za glas kako element na zborot; Aktivnosti i metodi - Dase osposobuva da odgovara na - Pra{awa i pra{awa so celosna re~enica i da odgovori; postavuva pra{awa; - Da se osposobuva da ja voo~uva Poim za: jazi~nata edinici re~enica, da se - re~enica; zapoznava so nejzinata sodr`ina i - zbor; funkcija; - Da se osposobuva da go usvoi zna~eweto na zborot kako del od re~enicata i zborot kako ime za predmetite; - Da go otkriva glasot kako del od zborot; - Da go voo~uva glasot vo razli~ni pozicii vo zborot (inicijalna, medijalna, finalna) i pravilno da gi izgovara glasovite; - Poim za glas; - pra{awe; - odgovor. - re~enica; - zbor; - glas; 5 - Da se osposobuva za precizno grafi~ko pretstavuvawe na elementite na bukvata nadvor od nivnata celosna forma; - Da se osposobuva da gi prepoznava simbolite na glasovite i da gi povrzuva vo zborovi (poim za bukva); - Da se osposobuva da ~ita zborovi i tekst od bukvarot i od drugi mediumi; - Iispravena linja, - Ispravena linija, legnata linija, prava legnata linija, praispravena linija, kosa va ispravena linija, linija nalevo, kosa kosa linija nalevo, linija nadesno, dolen kosa linija nadesno, polukrug, lev i desen dolen polukrug, lev i desen polukrug, polukrug, krug. krug. 2. ^itawe - Grafi~ki simboli - Makedonsko pe~atno (pe~atni bukvi) za kirilsko pismo; makedonskoto - Bukva (simbol, kirilsko pismo; grafema, znak); - Usvojuvawe na golemite i malite pe~atni bukvi preku poedine~no pi{uvawe. - Ve`bi za pi{uvawe so slobodno crtawe na elementite na bukvite: ispravena linija, legnata linija, prava ispravena linija, kosa linijanalevo, kosa linija nadesno, dolen polukrug, lev i desen, polukrug, krug vo opredelen prostor. - Ve`bi za naviknuvawe na u~enicite za pravilno di{ewe i po~ituvawe na higieno-tehni~kite pravila i normi; - Ve`bi za voo~uvawe na bukvata kako grafi~ki simbol na glasot i nejzino izgovarawe, pravilen izgovor i simultano voo~uvawe na zborot; - Ve`bi za ~itawe na zborovi i tekst od bukvarot i drugi mediumi za povrzuvawe na zborovite vo re~enicata (analiti~ko- sinteti~ki metod so elementi na globalniot metod); - Ve`bi za ~itawe so proveruvawe na sfa}aweto i razbiraweto na tekstot; - Ve`bi za otstranuvawe na naj~estite gre{ki pri ~itaweto (nepravilno izgovarawe na zborovi, nepravilno akcentirawe, ispu{tawe na glasovi i slogovi, osobeno posledniot, zamenuvawe na glasovi i nepravilno di{ewe). 6 - - - - 2. 1. Pravopis - Pi{uvawe na Da se zapoznava so potrebata od - Pi{uvawe na golema bukva; pi{uvawe na golema bukva na golema bukva na po~etokot na re~enicata, kako i po~etok na so pi{uvaweto na golema bukva re~enicata; kaj sopstvenite imiwa; - Pi{uvawe na sopstvenite imiwa so golema bukva; - Interpunkciski Da se zapoznava so interpunkInterpunkciski znaci: znaci; ciskite znaci i so nivnata funkcija, da se upatuva pravilno - to~ka; da gi primenuva pri ~itaweto - zapirka; (poim za interpunkciski znaci); - pra{alnik; - izvi~nik; 3. Pi{uvawe Da gi usvojuva malite i golemite - Usvojuvawe na mali- - Makedonsko rakopisni bukvi, nivnoto povrzute i na golemite rakopisno vawe vo zborovi i dase osposobuva rakopisni bukvi kirilsko pismo; da pi{uva zborovi i kusi re~enipreku poedine~no ci (poim za rakopisni bukvi); pi{uvawe; da se osposobuva da dopolnuva ispu{teni bukvi vo zborot i zbor vo re~enicata; da se osposobuva samostojno da sostavuva i da pi{uva zborovi i re~enici po dadeni sliki, predmeti i sl. ; - Ve`bi za razlikuvawe na golemite i malite bukvi vo re~enicata; - Ve`bi zaa voo~uvawe na golema bukva kaj sopstvenite imiwa i na po~etokot na re~enicata; - Ve`bi za prepoznavawe na interpunkciskite znaci i nivna primena pri ~itaweto; - Ve`bi za usvojuvawe na malite i golemite rakopisni bukvi (grafi~ka obrabotka) preku poedine~no pi{uvawe i pi{uvawe zborovi i pokusi re~enici; - Ve`bi za pravilno pi{uvawe i povrzuvawe na bukvite vo zborot i vo re~enicata (analiti~ko-sinteti~ki metod so elementi na globalniot metod); - Ve`bi za dopolnuvawe na ispu{teni bukvi vo zborot i ispu{ten zbor vo re~enicata; - Ve`bi za prepi{uvawe na tekst (od rakopisno na rakopisno i od pe~atno na rakopisno); - Ve`bi za samostojno sostavuvawe na re~enici po dadeni zborovi, sliki, predmeti i sl. ; 7 Programsko podra~je: JAZIK Celi - Da se osposobuva da razlikuva glas i {um i pravilno da gi izgovara glasovite vo zborot i zborovite vo re~enicata; - Da se osposobuva pravilno da sostavuva re~enica i pravilnoda gi podreduva zborovite vo re~enicata; - Da se osposobuva da razlikuva raskazna, pra{alna i izvi~na re~enica i pravilno da gi upotrebuva; - Da se osposobuva da razlikuva potvrdna i odre~na re~enica; - Da se osposobuva da imenuva lica, su{testva, rastenija, predmeti i pojavi, da go zapoznae zna~eweto na zborot imenka i da gi prepoznava imenkite vo re~enicata; - Da se osposobuva da razlikuva rod i broj kaj imenkite; - Da se osposobuva pravilno da gi izgovara i da gi pi{uva so bukvi broevite do 20; - Da se osposobuva da gi deli zborovite na slogovi so upotreba Sodr`ini - Glas / {um; Poimi 1. Gramatika - Glas / {um; Aktivnosti i metodi Ve`bi i igrovni aktivnostiza razlikuvawe na glas i {um; - Prepoznavawe na glas vo zborot, razlikuvawe, artikulacija i pravilno izgovarawe na glasot vo zborot i zborot vo re~enicata; - Ve`bi i igrovni aktivnosti za sostavuvawe pravilni re~enici po pravilen zborored vo re~enicata; - Ve`bi i igrovni aktivnosti za voo~uvawe i sostavuvawe na pra{alni, raskazni i izvi~ni re~enici vo usna i pismena forma spored na~inot na iska`uvawe i spored interpunkciskite znaci; - Ve`bi za razlikuvawe i upotreba na potvrdna i odre~na re~enica; - Ve`bi za razlikuvawe na imenkite od drugite zborovi i imenuvawe na lica, predmeti, rastenija i pojavi; - Redot na zborovite vo re~enicata; - Raskazna, pra{alna i izvi~na re~enica; Zborored vo re~enicata; - Pra{alna i izvi~na re~enica; - Potvrdna i odre~na re~enica; - Imenki {to ozna~uvaat imiwa na su{testva i predmeti; - Rod i broj kaj imenkite; - Broevi do 20; - Podelba na zborovite na - Potvrdna i odre~na re~enica; - Imenki; - Gramati~ki kategorii rod i broj; - Broevite kako vidovi zborovi; - Slog; - Pi{uvawe re~enici so dadeni imenki so po~ituvawe na kategoriite rod i broj; - Ve`bi za pravilno izgovarawe i pi{uvawe na broevite do 20 so zborovi (vo integrirano so matematika); - Ve`bi za prakti~no delewe na zborovite na slogovi (usno i pismeno) i prenesuvawe 8 na crti~ka; - Dase osposobuva da gi razlikuva glasovite i pravilno da gi upotrebuva; - Da se osposobuva pravilno da upotrebuva golema bukva; - Da se osposobuva da gi primenuva interpunkciskite znaci pri pi{uvaweto; slogovi; 2. Pravogovor i pravopis - Diskriminacija na - Fonema; glasovite (c, y, z, s, ~, x, {, }, |, l, q, w, r); - Pi{uvawe na golema i mala bukva; Interpunkciski znaci: - to~ka; - zapirka; - pra{alnik; - izvi~nik; - Golema bukva; na del od zborot vo drug red; - Ve`bi za razlikuvawe i pravilno izgovarawe na glasovite i nivna pravilna upotreba pri pi{uvaweto; - Ve`bi za upotreba na golema bukva na po~etokot na re~enicata i vo zborovi {to ozna~uvaat li~no ime i prezime; - Ve`bi za primena na interpunkciskite znaci; 9 Celi - Da se osposobuva da voo~uva i da prepoznava naslov, da razlikuva tekst, ilustracija, avtor i da gi pronao|a stranicite vo ~itankata; - Da se osposobuva za glasno, izrazno ~itawe; - Da se osposobuva da ~ita po ulogi i da ja voo~uva temata i porakata na tekstot; Programsko podra~je: ^ITAWE LITERATURA I LEKTIRA Poimi Sodr`ini 1. ^itawe i obrabotka na tekst - Tekst: naslov, ime na avtorot, - naslovsodr`ina, ilustracija; - ilustracija - avtor; - Izrazno ~itawe - Tema; - Poraka; - Tekstovi: proza, poezija (pesna), dramski tekst, pogovorki, gatanki, brzozborki; - Nasta; - lik vo tekstot (prikazna, bajka, pesna, gatanka); Izrazno ~itawe; Tekst; Poraka; pesna; dramski tekst; pogovorka; gatanka; brzozborka; del (pasus); prikazna; bajka; nastan; lik; Aktivnosti i metodi - Da se osposobuva da gi voo~uva nastanite i likovite; - - Ve`bi za voo~uvawe, prepoznavawe i razlikuvawe na naslovot na tekstot, tekstot, avtorot, ilustraciite i pronao|awe na poso~ena stranica; - Ve`bi za izrazno ~itawe i do`ivuvawe na tekstot; - Ve`bi za otkrivawe na temata i porakata; - Da se osposobuva da ~ita poezija i da pravi razlika pome|u stih i strofa vo pesnata; - Da se osposobuva da ~ita razbirlivo, so po~ituvawe na upotrebenite interpunkciski znaci i da go prilagoduva glasot kon prirodata na sodr`inata na tekstot Pesna (stih, strofa); - pesna; - stih; - strofa; - Glasno ~itawe; - izrazno ~itawe; Glasno ~itawe; - Ve`bi za razbirawe i proveruvawe na pro~itanata sodr`ina (re~enica, del (pasus), prikazna, pesna, bajka, gatanka), so voo~uvawe na karakteristi~ni re~enici za nastan i lik, - Ve`bi za ~itawe i do`ivuvawe na pesna, voo~uvawe na stih i strofa; - Ve`bi za u~ewe napamet na pesna (del na pesna); Ve`vi za pravilno i razbirlivo glasno ~itawe; 10 (da se osposobuva da ~ita radosno, ta`no, sme{no) i pravilno da gi akcentira zborovite vo re~enicata; - Da se osposobuva za ~itawe vo sebe; ^itawe vo sebe; - ^itawe vo sebe - Ve`bi za voveduvawe na ~itaweto vo sebe i sfa}awe na pro~itaniot tekst; - Proveruvawe na ~itaweto vo sebe preku preraska`uvawe; - Zapoznavawe na u~enicite so naslovite na lektirnite dela {to }e se obrabotuvaat vo vtoroto polugodie; - Upatuvawe na u~enicite kako da gi pronajdat i nabavat knigite, motivirawe i upatuvawe za samostojno ~itawe na knigite; Da se osposobuva samostojno da ~ita del od lektirata; 2. Lektira 1. „Kasni porasni” - Petre M. - lektira; Andreevski; 2. „Zoki Poki”, Olivera Nikolova; 3. „Sne`ana”, Bra}a Grim; 4. „Raskazi”, Lav Tolstoj; 5. „Pesni”, Vasil Kunoski; 6. Delo od makedonskata literatura (po izbor). (Da bidat obraboteni tri lektiri) 11 Programsko podra~je: IZRAZUVAWE I TVOREWE Celi - Da se osposobuva da slu{a razgovor i da u~estvuva vo razgovor za opredelena tema; Sodr`ini Poimi Aktivnosti i metodi - Ve`bi i nasoki za slu{awe na drugi lica i za u~estvo vo razgovor preku raska`uvawe, pra{awa i odgovori za opredelena tema, , so koristewe na predmeti, slik i auditivni i audiovizuelni sredstva; - Ve`bi za slobodno preraska`uvawe na poznati kusi sodr`ini (bajki, prikazni za `ivotni i dr. ) i preku odgovor na pra{awa; - Ve`bi za poednostavno i slobodno raska`uvawe na do`ivean nastan vo semejstvoto, u~ili{teto, okolinata na izlet, letuvawe, zimuvawe i sl., preku govorno-spontano izrazuvawe i razgovor so poslo`eni barawa, i raska`uvawe spored niza sliki, zadadeni zborovi itn. ; - Ve`bi za opi{uvawe preku nabquduvawe, voo~uvawe, otkrivawe, zabele`uvawe, i zbogatuvawe na re~nikot so koristewe na sinonimi (dom-ku}a; plamen-ogan; {uma-gora; torba-~anta); - Ortoepski (pravogovorni) ve`bi preku recitirawe pesna, dramatizacija na obraboteni pesni i ka`uvawe brzozborki so akcent na karakteristi~ni soglaski. 1. Usno izrazuvawe - govor / razgovor; - Slu{awe: govor i razgovor za temi od `ivotot vo semejstvoto, u~ili{teto i neposrednata okolina; - Preraska`uvawe na tekst, sodr`ina od crtan, animiran film, TV emisija, raskaz i bajka; - Raska`uvawe: - po serija sliki; - po dadeni zborovi; - preraska`uvawe; - Da se osposobuva da preraska`uva (slobodno i so pomo{ na pra{awa) obraboteni kusi sodr`ini; - Da se osposobuva da raska`uva za nastan, da raska`uva po niza sliki, zadadeni zborovi itn; - raska`uvawe; - Da se osposobuva da opi{uva karakteristi~ni belezi preku nabquduvawe na rastenija, predmeti i pojavi; - Da se osposobuva da recitira pesna; - Da vr{i dramatizacija na pesna vo dijali{ka forma; - ka`uva brzozborki; - Opi{uvawe:, predmet, `ivotno, rastenie i dr. ; - opi{uvawe; - Recitirawe; - Dramatizacija - recitirawe; 12 2. Pismeno izrazuvawe - Da se osposobuva ubavo da prepi{uva re~enici so karakteristi~ni zborovi; - Da se osposobuva da prepi{uva re~enici so zborovi kade {to nekoi od niv se dadeni so slika ili so crte`, a odredeni zborovi da gi zamenuva so sinonimi (bez imenuvawe); - Dase osposobuva da raska`uva do`ivean nastan, da preraska`uva kus tekst, sodr`ina od TV i da opi{uva lica, predmeti `ivotni, rastenija i pojavi; - Da se osposobuva pravilno da gi primenuva vo zborot bukvite za karakteristi~nite soglaski; - Da se osposobuva da pi{uva ~estitki po povod odredeni praznici, rodenden i sl. ; - Prepi{uvawe na zborovi i na re~enici; - Prepi{uvawe so pomo{ na crte`i i slika; - Upotreba na zborovi razli~ni po forma, a isti ili sli~ni po zna~ewe; - Raska`uvawe, preraska`uvawe i opi{uvawe; - Sloboden diktat; - diktat so presretnuvawe na gre{ki; - avtodikat; - ^estitka; - prepi{uvawe; - Ortografski ve`bi za prepi{uvawe na zborovi i re~enici za usovr{uvawe na tehnikata na ubavoto pi{uvawe. - zborovi razli~no - Ve`bi za odgovarawe na pra{awa za napi{ani, a so do`ivean nastan so pomo{ na sliki, isto ili so crte`i i dr., so upotreba na sinonimi. sli~no zna~ewe (sinonimi); - preraska`uvawe - raska`uvawe - opi{uvawe; - diktat; - Ve`bi za raska`uvawe i preraska`uvawe na nastan, kus tekst od bukvar, ~itanka, spisanie, TV emisija i op{uvawe na rastenie. - Ve`bi za proveruvawe i pravilno pi{uvawe na bukvite za glasovite: c, y, z, s, ~, x, {, }, |, q, w, r) - Pi{uvawe ~estitki po povod odredeni praznici, rodendeni i dr. - ~estitka; 13 Programsko podra~je: MEDIUMSKA KULTURA Celi - Da da ja znae namenata na televizorot; - Da se vovede vo koristewe film i da gi pronao|a sli~nostite i razlikite pome|u filmot i drugite sredstva (slikovnica, kniga i dr. ); - Da se osposobuva da pravi razlika pome|u teatarska i kuklena pretstava, da gi voo~uva osnovnite razliki pome|u niv i literaturnoto delo; - Da projavuva interes za sledewe na detski pe~at; - Da pozajmuva knigi od bibliotekata i pravilno da se odnesuva kon niv; Sodr`ini - TV emisija; - Film (crtan, animiran film); Poimi - TV emisija; - film (crtan, animiran film); - teatar; - kuklena pretstava; - literaturno delo. - detski pe~at spisanie; - biblioteka; - u~ili{na biblioteka; - bibliotekar. Aktivnosti i metodi - Ve`bi so sledewe na TV emisii, (vo korelacija so izrazuvawe i tvorewe); - Ve`bi za zapoznavawe so filmot i negovoto koristewe vo nastavata kako sredstvo i kako sodr`ina; - Poseta na nekolku teatarski i kukleni pretstavi vo teatar za deca i mladinci i razgovor za istite; - Gi zapoznava rubrikite vo spisanieto, koristi informacii od nego; - Poseta, zapoznavawe, namena i koristewe na u~ili{nata biblioteka; - Teatar (kuklena pretstava) / literaturno delo; - Detski pe~at - U~ili{na biblioteka; 14 4. DIDAKTI^KI PREPORAKI Predmetot Makedonski jazik ovozmo`uva integrirano planirawe so nastavata po predmetite: Zapoznavawe na okolinata, Matematika, Likovno obrazovanie, Muzi~ko obrazovanie i Fizi~ko obrazovanie. Za predmetnoto podra~je Po~etno ~itawe i pi{uvawe - Podgotovka za po~etno ~itawe i pi{uvawe integrirano planirawe ima so: Zapoznavawe na okolinata (koga u~enikot se zapoznava so novata- u~ili{na sredina, a isto taka po ovoj predmet ima mo`nost da se slu{a i da se govori za mnogu temi, pa za niv da se raska`uva, preraska`uva ili da se opi{uva); so Matematika (pri sfa}awe na odnosot me|u predmetite i zborovite, poimite: gore / dolu; levo / desno; nisko / visoko; povlekuvawe na linii; so Likovnoto obrazovanie (so povlekuvawe na razni vidovi linii se pravi podgotovka za pi{uvawe, kade {to so slobodnoto crtawe se doa|a do elementite na bukvite); so Muzi~koto obrazovanie (kade se ve`bite za pravilno di{ewe i ve`bite za izgovor na glasovite i na zborovite, imitiraweto na glasovite od prirodata); so Fizi~koto obrazovanie (se pravat ve`bi za pravilno di{ewe i ve`bi za razvojot na sitnata muskulatura na racete), Vo nastavnoto podra~je Izrazuvawe i tvorewe, zavisno od formata na izrazuvawe, integrirano planirawe e mo`no so: Zapoznavawe na okolinata, Likovnoto obrazovanie, Muzi~koto obrazovanie. Sodr`inite od ^itawe, literatura i lektira mo`e integrirano da se planiraat so: Zapoznavawe na okolinata, Likovnoto obrazovanie, Muzi~koto obrazovanie. Nastavnoto podra~je Jazik integrirano mo`e da se planira so predmetot Matematika (za broevite, pri grupirawe na zborovite). Nastavnoto podra~je Mediumska kultura, zavisno od sodr`inite, mo`e integrirano da se planira so: Zapoznavawe na okolinata, Likovnoto obrazovanie i Muzi~koto obrazovanie. Sekoe nastavno podra~je dijalekti~ki upatuva na sistemot na nastavata po predmetot Makedonski jazik, za{to predmetnite podra~ja davaat takvi mo`nosti spored strukturata, t. e. nivnite sodr`ini. Imeno, ne mo`e da se odr`uva nastava po literatura, a pritoa da ne se koristat formite na izrazuvawe i tvorewe (preraska`uvawe, opi{uvawe i dr. ) ili da ne se vnimava na gramati~kata to~nost pro govoreweto i pi{uvaweto) ili, pak, jazi~na sodr`ina da se razgleduva nadvor od obraboten tekst, kako i da ne se koristat znaewata za jazikot vo izrazuvaweto i tvoreweto). Ovaa povrzanost me|u nastavnite podra~ja po predmetot Makedonski jazik e bitna, isto kako {to e i povrzanosta na predmetot so drugite predmetni sodr`ini, {to pretstavuva va`en vid na realizacija na rabotata vo osnovnoto u~ili{te. - Preporaki za koristewe na godi{niot fond na ~asovi- 180 ~asa godi{no, 5 ~asa nedelno; - Po nastavni podra~ja se predlaga: Po~etno ~itawe i pi{uvawe - 65 ~asa; Jazik - 17 ~asa; ^itawe, literatura i lektira - 60 ~asa; Izrazuvawe i tvorewe - 30 ~asa; Mediumska kultura - 8 ~asa. - Planiraweto na nastavata po Makedonski jazik treba da bide vo koordinacija so Nastavniot plan i programa za ovoj predmet i da gi opfa}a programskite sodr`ini na site obrazovno- vospitni podra~ja (Po~etno ~itawe i pi{uvawe, Jazik, ^itawe, literatura i lektira, Izrazuvawe i tvorewe i Mediumska kultura). Pri odreduvaweto na brojot na ~asovite za predmetnite podra~ja treba da se imaat predvid i specifi~nostite na uslovite za izveduvawe na ovaa nastava vo u~ili{teto kade {to raboti nastavnikot. So planiraweto se ima predvid respektivnata vrednost na struk15 turnite podra~ja. Isto taka, treba da se uva`uva faktot deka na programskite sodr`ini od predmetnoto podra~je, vo planota za rabota, im se dava mesto i se planira vremeto za nivna realizacija sprema nivnata obrazovno- vospitna vrednost vo odnos na programskite celi i zada~i. Na site sodr`ini ne mo`e i ne treba da im se posvetuva poddednakvo vnimanie vo nastavata. Pojdovna osnova pri planiraweto da ja ~ini nastavnata materija i vremenskiot rok od nea da zavisi. Sepak, se prepora~uva da nema vpe~atlivo golemi vremenski otklonuvawa za sodr`inskata realizacija. - Nastavni sredstva: - u~ebnik izbran na nivo na u~ili{te za soodvetniot predmet, odobren od strana na ministerot- bukvar, ~itanka; - bukvarka, enciklopedii, re~nici i sl. ; - Internet, obrazovni softveri (Tul kid i dr. ); - spisanija - tradicionalno potvrdeni spisanija za deca (odobreni spisanija); - audio- vizuelni sredstva i drugi sredstva vo zavisnost od predmetot - CD (Bu{avata azbuka i dr. literaturni tekstovi, zvu~na ~itanka); - Drugi izvori na u~ewe vo neposrednata okolina: spomenici na kulturata, muzei, domovi na kulturata, biblioteki, kina, teatri, nacinalni parkovi itn. , itn. 5. OCENUVAWE NA POSTIGAWATA NA U^ENICITE DIJAGNOSTIЧKO PROVERUVAWE I OCENUVAWE Na po~etokot na u~ebnata godina nastavnikot vr{i dijanosti~ko proveruvawe i ocenuvawe, so cel da ja spoznae sostojbata takva kakva {to e, vo funkcija na kvalitetnoto planirawe i realzirawe na idnite aktivnosti. Se spoznavaat predznaewata vo naj{iroka smisla na zborot, socijalizacoiskite aspekti na razvojot, emocionalnot razvoj i fizi~kiot razvoj. FORMATIVNO OCENUVAWE Vo tekot na nastavata po Makedonski jazik vo prvoto oddelenie se prepora~uva formativno sledewe, koe vklu~uva izrabotka i vodewe na portfolio na u~enicite, {to opfa}a: - Sobirawe na pokazateli (detski izrabotki, tvorbi, iskazi i sl. ) za sekoj u~enik posebno; - Tekovni (formativni), odnapred podgotveni evaluacioni listi za sekoj u~enik, koi se popolnuvaat ponegovata konkretna aktivnost, koja e specifi~na (pozitivna ili negativna), ili studii na slu~aj vo koi nastavnikot ja bele`i fakti~nata sostojba; - Instrumenti koi se odnesuvaat na sekoe programsko podra~je poedine~no. Vo niv nastavnikot vnesuva podatoci za postignuvawata na u~enikot vo odnos na site razvojni aspekti koi se pottiknuvaat so Programata po Makedonski 16 jazik (kognitivno- intelektualen, socio- emocionalen, socijalen i psihomotori~ki aspekt). Evaluacionite listi primarno se odnesuvaat na celite koi celosno se postignuvaat na nivoto na prvoto oddelenie i ne se preodni za povisokoto oddelenie. MIKROSUMATIVNO OCENUVAWE- Na krajot od vtoroto tromese~je, vrz osnova na soznanijata od formaivnoto ocenuvawe, se realizira mikro- sumativno ocenuvawe. SUMATIVNO OCENUVAWE- Vrz osnova na sevkupnite podatoci dobieni od sledeweto i formativnoto ocenuvawe nastavnikot ja konstatira (opi{uva) razvojnata sostojba na sekoj u~enik poedine~no, vo ramkite na sekoe programsko podra~je DOSTAPNOST I PROODNOST NA PORTFOLIOTO - Portfolioto treba vo tekot na celata godina, da im e dostapno na roditelite, za da mo`at tie da pridonesat vo kvalietnata realizacija na nastavata po Makedonski jazik; - Zavr{nata, analiti~ko- opisna ocena se dostavuva, isto taka, do roditelite i stanuva del od portfolioto na u~enikot; - Portfolioto na u~enikot so pro~isteni i selektirani podatoci prodol`uva vo narednoto, povisoko oddelenie. NAЧINI NA PROVERUVAWE I OCENUVAWE - Soglasno so prirodata na Programata po makedonski jazik vo prvoto oddelenie, vo koja ima i opismenuvawe, proveruvaweto i opisnoto ocenuvawe treba da se realiziraat usno, pismeno, prakti~no (preku prezentacijii) i govorni ve`bi, ili slikovno - pismeni ve`bi so podvlekuvawe, zaokru`uvawe i sl. 6. PROSTORNI USLOVI ZA REALIZIRAWE NA NASTAVNITE PROGRAMI Programata vo odnos na prostornite uslovi za realizacijata se temeli na Normativot za prostor za I, II i III oddelenie i na nastavnite sredstva za I oddelenie donesen od strana na ministerot za obrazovanie i nauka so re{enie br. 07-4061/1 od 31.05.2007 godina. 17 7. NORMATIV ZA NASTAVEN KADAR Za realizacija na ovaa nastavna programa, soglasno Zakonot za osnovno obrazovanie, se prdviduvaat nastavnici so zavr{en pedago{ki fakultet – profesor za oddelenska nastava, profesor za predu~ili{no vospitanie i Filizovski fakultet –grupa Pedegogija. 8. KOMISIJA ZA PODGOTOVKA NA NASTAVNATA PROGRAMA - D- r Blagica Petkovska, v. prof. „Pedago{ki fakultet ”Sv. Kliment Ohridski”, Skopje - D- r Tatjana Koteva Mojsovska prof. Pedago{ki fakultet „Sv. Kliment Ohridski”, Skopje - Nikol~e Ilijevski, sovetnik vo BRO, Skopje - koordinator - Tawa Andonovska - Mitrevska, sovetnik vo BRO, Skpje - Nada Nikolovska, sovetnik vo BRO, Skopje - Gorica Velovska, OU „Sv. Kiril i Metodij”, Skopje - Qubica Kratovalieva, J. D. G. „25 Maj”, Skopje 9. RE[ENIE I DATUM NA DONESUVAWE NA NASTAVNATA PROGRAMA Nastavnata programa po predmetot makedonski jazik za prvo oddelenie ja odobri ministerot za obrazovanie i nauka so re{enie br10-1009/1 od 21.06.2007 godina. 18