E-zine Perjanik, Year 3, No. 1, January 2010

Document Sample
E-zine Perjanik, Year 3, No. 1, January 2010 Powered By Docstoc
					Perjanik, letnik 3/2010, št. 1/januar Izdal: Krep productions Za Krep productions Sonvol Ne pridrţujemo si avtorskih pravic Kontakt: sonvol@myspace.com Zahvala: Roku, Katji, Negosu, Stojanu, Vojku, MSK-ju, MKCK-ju, Janezu ter vsem ki podpirate underground

Kazalo:
Str. 1: Naslovna stran Str. 2: Rokova art stran #1 Str. 3: Glava in kazalo Str. 4: Eurolys 2006 Str. 5: Negos sajt Str. 6: Konflikt interesov pri izbiri prostorov OKK

Str. 7: Sonvols paycheck Str. 8: Pitje mladih v MOK Str. 11: Sonvol Str. 12: Raziskava o MKC v MOK Str. 15: Rokova art srtan #2 Str. 16: Zadnja Rokova art stran #3

EUROLYS 2006 ITALIJA – TORINO - RIVOLI 27.6.2006 - 2.7.2006

Avanturistični sodobne njihov

park

Aleberando,

Muzej art

umetnosti Ecomuzej in

(Contemporary in jezera, in

museum) v Rivoliju, mesto Avigliano ter mesto mesto Dogodka Eurolys 2006 v Rivoliju smo se udeleţili štirje mladi iz Kranja in okolice. Tja smo se odpeljali Scenic. z občinskim smo se avtomobilom Vozili Alpingnano Ecomuzej

Grugliasco, kjer smo im eli večerjo. Zadnje dva dni smo preţiveli v kampu na Cole de Lys, kjer smo bivali v vojaških šotorih, igrali odbojko, nogomet, šli celo v hribe in naslikali sliko na temo fašizma. Tu sta se nam pridruţila še 2 fanta iz Španije, ter nekaj mladih italijanov. Tudi v kampu so nas vsi lepo pozdravlili, naš kuhar pa je ves navdušen pripovedoval o njegovih vsakoletnih izletih v Kranj, čeprav ni znal več kot dober tek po slovensko. Zadnji dan, torej 2.7. je potekala neke vrste manifestacija, kjer se je zbralo nekaj sto ljudi (vojska, ter uradniki, ozaveščanja ţupani) javnosti z o namenom spominjanja na ţrtve fašizma in nacizma absurdu le tega. Vsak od udeleţencev Eurolysa je ob koncu povedal tudi par besed o dogodku, Kranj sem predstavljal a jaz. Dogodek se je končal ob 18 popoldan z prihodom z Cole de Lysa. Sami smo se odpeljali okoli 20ure in prispeli v Kranj ob 6uri zjutraj. Občina Rivoli je posebej izpostavila ţeljo po boljši povezavi z našim mestom. Povedali so mi, da bi zelo radi imeli en stalen kontakt iz občin e, da bi radi več izvedeli s čem se ukvarja naša občina, področja katere so dejavnosti, Radi bi projekti, se bolj naš kako delovanja.

priblizmo 7 ur in pol, tako da smo prispeli v Mesto Rivoli okrog 11. ure dopoldan. Na občini so nas zelo lepo sprejeli, poleg tega so bili zelo veseli brošure o Kranju, ki smo jo nesli s seboj. Najprej smo se seznanili z ga. Antonio Alessio, ki je z menoj komunicirala glede dogodka, ter kasneje tudi z g. Vincezom Tusinom, s katerim Po smo se smo tudi se fotografirali. seznanitvi

odpeljali do Hostla, kjer smo prebili prve 3 dni, in se spoznali z ostalimi tujimi udeleţenci mladih iz Montelimara domačini. Vse Eurolysa. Spoznali in dni smo 7 7 iz nas Ravensburga(Nemčija), (Francija) prve tri sta

ostalimi

spremljala dva vodica, Massimo in Ciara, ki sta nam razkazala mesto Rivoli in nas vodila po dogodkih. Prvi večer smo na konceru v Maison Musique spoznali še g. ţupana, ki je bil zelo navdušen nad našo udeleţbo. Povedal je, da so se ţe dve leti trudili, da bi nas pritegnili, toda brez uspeha, zato so še posebej veseli, da smo letos utegnili prit i in da upa, da bomo v prihodnje ohranili več stikov. To je še posebej poudaril v govoru, ki ga je imel kasneje, tako da moram res reči, da smo napravili dober vtis ţe samo s tem da smo prišli. V naslednjih dneh smo obiskali

zbliţali, se več povezovalispoznali skupne dogodke, mogoče izvedli

šolski sistem, sistem uprave, organizirali izmenjavo ml adih/srednješolcev. Katja Šajn

KONFLIKT INTERESOV PRI IZBIRI PROSTOROV OSREDNJE KNJIŢNICE KRANJ

naloge je proučiti razmerja - relacije med javnopolitičnimi javnopolitičnih igralci, igralcev način je stopnj o oziroma potekalo konfliknosti med njimi ter stopnjo vpliva distribucijo moči med njimi. Proučila bom

V seminarski nalogi bom preučevala in analizirala postopek izbire ponudnika prostorov za Osrednjo knjiţnico Kranj. Tematika je na dnevni red prišla, ko so politični odločevalci, člani občinske uprave in mestnega sveta Mestne občine Kranj ugotovili, da Osrednja knjiţnica Kranj potrebuje izvajanje nove svoje prostore za nemoteno dejavnosti.

tudi,

na

kakšen

odločanje znotraj JP omreţja. Zanima me, na kakšen način – glede na kriterije, je bil izbran ponudnik prostorov. V teoretičnem delu bom definirala vrste javnopolitičnih igralcev, moţne relacije med JP igralci, konfliktnost, odločanja Metodologija sekundarnih intervjujev. predstavnikom z enim moč znotraj bo virov Opravil a in in moţne JP sklop bom načine omreţji. analize intervju uprave ki s

Analizo odnosov in konfliktov med akterji bom izvedla v fazi alternati vnih rešitev, saj je bil celoten postopek izbire ponudnika dolgotrajen in je predstavljal fazo alternativnih rešitev. Policy problem predstavlja izbira ponudnika za nove prostore Osrednje knjiţnice Kranj. Faza v kateri bom naredila analizo problema je faza alternativnih rešitev. Igralci, ki so vključeni v tej javni politiki, ki je bila sprejeta na dnevni red odločevalcev – drţavnih igralcev so drţavni Med in in civilnodruţbeni občinske svetniki), igralci. ţupan drţavne me stni pa

druţboslovnih MO je

Občinske

Kranj, s predstavnikom zavoda knjiţnice, občinskim za svetnikom, enega glasoval izbiro izmed

ponudnikov in z enim svetnikom, ki je glasoval za izbiro drugega ponudnika, v primeru idealnih pogoj ev pa tudi z obema ponudnikoma sekundarnih prostorov. virov bo Analiza predstavljala

analizo strokovnih besedil, ki se nanašajo na moj teoretični del naloge. neznana oseba v povezavi z

igralce sodi občinska uprava (direktor uprave, med civilnodruţbene

Mladinskim svetom Kranj

interesne skupine (politične stranke, trije ponudniki prostorov in dve podjetji s področja nepremičninskega svetovanja) ter javni zavod, Osrednja knjiţnica Kranj. Policy problem obsega lokalno raven, saj je tudi sama Osrednja knjiţnica Kranj javni zavod ustanovljen na območju Mestne občine Kranj, lokalni javni zavod. Akterji so lokalni, z izjemo agencije za svetovanje in odvetniške druţbe. Cilj slika Negos

takšnih ali drugačnih razlogov ( npr.: strah, da bi učitelji izvedeli podatke in jih morebiti prenesli tudi staršem). Edini dejavnik, ki vpliva na različno ţivljenje otrok je starost in posledično šola, ki jo obiskujejo. Tako se največje razlike kaţejo prav med osnovnošolci in srednješolci, kljub temu, da so bili v vzorec zajeti dijaki prvih letnikov srednjih šol. Z vstopom v srednjo vloge, srednjo šolo v teh šolo otroci dobijo neke pa nove jih novih pričnejo vlogah veljati

prepoznajo tudi starši, saj s prehodom v druga pravila. Glede na to, da se je pokazalo, da je pri 48% ( število ni preseglo 51%) mladih alkohol prisoten in s tem tudi konzumiran, meniva da je ta odstotek še vedno previsok, glede na to, da gre za mlade stare od 12 do 17 let. »Ni isto, če pije alkoholne pijače odrasel in zrel človek, ali če jih pije mlad človek, ki se še ni samostojno zakoreninil, ali pa, če jih pije celo otrok. Otrokovim neţnim organom, zlasti moţganom, ni treba večjih količin alkohola in ţe ga krepko občutijo kot pomladne rastlinice s slano. Razumski razvoj se jim zavira in v šoli ne morejo napredovati. alkohol 2X foto Stojč PITJE MLADIH V MESTNI OBČINI KRANJ Tudi vzgoja odpove, Nič ker maliči vedenje. boljših

posledic ne rodi pitje pri mladostnikih. V puberteti se začno zavedati samih sebe, iščejo samostojnost in svoje pravo mesto na svetu.« (Ramovš. Joţe, 198 1:155, 156). V nadaljevanju bova obrazloţili naslednje ključne besede: pitje mladih: to je opijanje in

Na temo »Pitje mladih v MO Kranj« lahko rečemo, da ni bistvenih odstopanj glede na različne socialne dejavnike. Poudarjava, da obstaja moţnost, da vsi niso odgovarjali iskreno, bodisi zaradi

omamljanje mladih ljudi ( cca. 12 do 26 let) z alkoholom

-

zloraba

alkohola:

»Vsako

pitje

mučenje),

njegovo

enostransko

in

alkoholnih pijač, ki povzroča nevšečnosti ali škodo ne glede na zasvojenost človeka, ki pije; olepševalni izraz za alkoholizem.« ( Ramovš. Joţe, 2001:64 ). - alkohol: ( etilni alkohol ali etanol) alkoholne pijače »Kemična spojina C2H5OH, brezbarvna tekočina pekočega okusa, zelo vnetljiva, z vreliščem pri 78, 3 C i n specifično teţo 0, 794. Nastaja z alkoholnim vrenjem sladkorjev s pomočjo glivic kvasovk, toda le do koncentracije 15 volumnih odstotkov alkohola v vodni raztopini, ker se pri tej koncentraciji vrenja. so Večja z zaustavi encimski se proces dobi z ( koncentracija alkoholnim

absolutizirano oprijemanje določenih idej ( fanatizem ) ipd. (Ramovš. Joţe, 2001:31, 32). - Varovalni dejavniki: »So dejavniki, ki zavirajo začetek pitja alkoholnih pijač, ter varujejo človeka, ki čezmerno pije, pred stopnjevanjem škodljivo pitje«. - Rizični dejavniki ( dejavniki tveganja): »Dejstva, ki pospešujejo začetek pitja alkoholnih pijač ter stopnjevanje le -tega iz zmernega v t vegano in škodljivo, se imenujejo dejavniki tveganja.« (Ramovš. Joţe, Ramovš. Ksenija, 2007:105). Prišli sva do sklepa, da se otroci, ki se v druţini pogovarjajo o medsebojnih odnosih, manj zadrţujejo v druţbah, kjer je prisoten alkohol. (Glej tabelo 1). S tem sva dokazali, da je druţina v kateri se dovolj pogovarjajo, kjer teče odprta komunikacija in kjer otrok ali mladostnik čuti varnost, pripadnost in zaupanje, je zagotovo eden od glavnih varovalnih dejavnikov, ki preprečuje, da bi otrok ali mladostnik začel piti ali celo nadaljevati s pitjem alkoholnih zgodili pijač. »Raziskovalci premiki v mladine ugotavljajo, da so se v zadnjem desetletju mlade v določeni stoletju ţivljenju mladih. Medtem ko so bila za dvajsetem zanimiva predvsem področja (sub)kultur, spolnosti in politike, so Ule in drugi v Sloveniji od leta 1993 med mladimi zaznali pomik k domestifikaciji, kar se je potem z vsako naslednjo raziskavo samo potrdilo. Pokazalo se je, da so generacijski konflikti in konflikti, ki so specifika mladinskega le -tega v tvegano in

destilacijo alkoholnih pijač ali brozg, ki nastale vrenjem.« Ramovš. Joţe, 2001:8 ). - Mladi: To so ljudje stari od 12 -26 let. Nekateri pa to dobo podaljšujejo tudi do 30. leta. V najinem primeru sva za raziskavo vključili mlade od 12 do 17 let. Seveda pa vsak posameznik gleda na to individualno in ni nujno, da so leta pogoj, da se počutijo mlade ali stare. Omamljanje: ali mu Umetno jo zmanjševanje drugi z (

človekove zavesti, ki si jo povzroči človek sam povzroče delovanjem kakega oma mnega

psihoaktivnega ) kemičnega sredstva ( alkohol, droge, narkotična sredstva…) na njegov ţivčni sistem, z enostranskim ali čezmernim zadovoljevanjem katere od naravnih potreb in dejavnosti (npr. delo – ergomanija, počitek – lenoba ), v omamo lahko privedejo človeka določene socialne okoliščine ( npr. mnoţica, reklama,

statusa, daleč zaostajali za ekonomskimi vprašanji ter da je šlo za zaskrbljeno generacijo, obremen jeno z eksistenčnimi problemi – brezposelnost, pomanjkanje denarja, pritiski v šoli. Za mlade leta 1993 je bilo značilno, kot pravi Ule (1995: 121), da »niso problem druţbe, ne postavljajo problemov v ţivijo v druţbi, temveč preprosto problemov.« (Ve č mreţi

je malo verjetna, dokler mediji in druge poti informiranja ne bodo prevzeli na loge, da razširijo vedenje o biokemični moči alkohola na človekov organizem, duševnost in socialne odnose. Vendar pa je treba upoštevati sodobna raziskovalna spoznanja, ne učinkuje da samo informiranje lahko o dejstvih glede omamljanja in zasvojenosti preventivn ocelo reklamno; informiranje in znanje o tem je v okviru preventive alkoholizma in drugih zasvojenosti potrebno, vendar šele za vsemi prej naštetimi akcijami (Buhringer 1992).« (Ramovš. Joţe, Ramovš. Ksenija, 2007:214). Špela Podobnik in Ira Preini nger

avtorjev.,Otroci in mladina v prehodni druţbi. 2005:299). Meniva, da je rešitev problema narave. velikokrat staršev, pitja Slabi mladih odnosi z v kompleksne druţini so

pogojeni

brezposelnostjo problemom, Skratka, to

stanovanjskim denarja.

pomanjkanjem

zajema vsa področja v druţbi, ki se vrtijo v začaranem krogu problema, iz katerega je zelo teţko najti izhod brez ustrezne sistemske »Poglavje ureditve o socialne med politike. mladimi alkoholu

moramo skleniti z neprijetno ugotovitvijo, da je pitje mladih zelo trd oreh, ki skrbi mnogo Četudi staršev mladi pa tudi le marsikatero ali se druţbeno skupnost in drţavo po svetu. pijejo zmerno opijejo le tu in tam in do tridesetega leta ne postanejo alkoholiki, še ni treba, da bi bili brezskrbni: mnogi med njimi bod o postali »navadni« alkoholiki srednjih let. Najbolj se tega ki so zavedajo sami tako zdravljeni začeli.« alkoholiki,

(Ramovš. Joţe, 1981:160). Uskladitev cen sadnih sokov v primerjavi s pločevinko piva ali steklenico vina. Poostren nadzor inšpektorske slu ţbe prodajanja alkohola mladoletnim osebam. Ustvarjalne delavnice na šolah, ki bi mlade odvračale od alkohola (npr. Fundacija »Z glavo na zabavo«) »Sprememba stališč do alkohola sliki Negos

RAZISKAVA KULTURNEM OBČINI KRANJ

O

MLADINSKEM V MESTNI

mladim,

ki

so

ciljna

populacija Mladinskega

CENTRU

predvidenih

uporabnikov

kulturnega centra. V to skupino smo zajeli mlade na osnovnih šolah (osmi ali deveti razred), srednješolsko mladino ter

Mladinski svet Kranj je prevzel izvajanje raziskave o potrebah mladih v MO Kranj po Mladinskem in kulturnem sveta centru. Kranj V okviru vodenje člani Kranj. kulturnem Mladinskega izvedbo Kulturno centru smo

študente. Predviden vzorec po pogodbi s podjetjem Gral Iteo je bil 720 mladih vendar pa je bil končni vzorec manjši, ker so nas nekatere šole zavrnile in niso dovolile izvajanje ankete. Teţave so zaradi mladoletnosti tesnega anketirancev in in zaradi urnika preobremenjenih

raziskave o (MKC)

prevzeli društva ţeleli

umetniškega smo

Raziskavo

Mladinskem

zastaviti čim širše in vključiti vse, ki se na področju MO Kranj ukvarjajo z mladimi in njihovo da problematiko dve in so ki hkrati nam bi pripravljeni izvedemo in sodelovati. Odločili smo se anketi,

učence, dijakov. Anketa se je izvajala na terenu in je zahtevala kar nekaj truda pri usklajevanju na terenu urnikov. opravili Zaradi Zato velikega je bil stroška terenskega dela, smo anketiranje sami. potreben najprej kratek tečaj , na prvo anketiranje pa je podjetje Gral Iteo v pomoč poslalo tudi svojega strokovnjaka. Druga anketa pa je bila namenjena in voditeljem mladinskih or ganizacij

pokazali obstoječe stanje in dali osnovo za razvoj nadgradnjo projekta. Prva anketa je bila namenjena mladim, ki so končni uporabniki MKC, druga pa je bila namenjena vodjem mladinskih o rganizacij in drugim, ki aktivno delujejo na področju mladih. Prvi korak je bilo oblikovanje anketnih vprašanj. Ţeleli smo zajeti interese vseh organizacij, ki so včlanjene v Mladinski svet Kranj. Ko smo imeli sestavljena vprašanja in s tem tudi področja, ki nas zanimajo smo izbrali podjetje, ki bi nam pomagalo strokovno izvesti anketo. Za potrebe raziskave smo se obrnili na več podjetij, ki delujejo na področju raziskav javnega mnenja. Med njimi smo izbrali podjetje Gral Iteo d.o.o. in z njim sklenili pogo dbo o izvedbi raziskave Mladi in mladinske dejavnosti. S strokovnjaki podjetja Gral Iteo smo nato preverili vprašanja, in jih preoblikovali za izvajanje ankete. Prva je bila namenjena

organizacij, ki se ukvarjajo z mladimi. V ta vzorec smo uspeli uvrstiti pribliţno 40 posameznikov, od katerih pa so nekateri zavrnili sodelovanje. Anketa je potekala telefonsko iz podjetja Gral Iteo. Za tak način zaradi izvedbe ankete smo se odločili da bo nasvetov strokovnjakov,

anketa bolj nepristranska in kvalitetnejše izvedena ter seveda zaradi niţjih stroškov, kot je anketiranje na terenu. Z dvema različnima anketama smo ţeleli ugotoviti dejansko potrebo mladih po Mladinskem kulturnem cent ru in predstavo mladinskih delavcev o potrebah in ţeljah mladih. Zanimalo nas je predvsem ali se ta dva pogleda usklajujeta ali sta si različna. Na Tomšičevi ulici jedru Kranja 21 v se starem mestnem nahaja obstoječi

Mladinski kulturni center (MKC). Prosto r obsega pribliţno je na 250 m2 površine. vhodni Razdeljen kurilnico,

Po

nekaj da

mesecih prostor

uporabe ne

je

postalo zadostil

jasno,

bo

pričakovanj. Vaje glasbenih skupin smo morali zaradi hrupa prekiniti. Prostor ni zvočno izoliran, zato smo morali prekiniti tudi koncertno dejavnost. so ţe Teţave z z okoliškimi stanov alci malo

vetrolov, večji večnamenski prostor, v katerem je postavljen točilni pult, za njim je priročno skladišče, oder, mize, stoli, računalniki. Iz prostora so vhodi v ţenske in moške sanitarije, ter v garderobo in sanitarije za osebje. Na koncu pa sta še dva prostora, sejna soba ter glasbena soba. Prostor je bil leta 2003 obnovljen. Vendar pa je bila obnova narejena brez projekta, kakšna bo vsebina. Teţave pa so se pokazale čez zimo, ko je zač ela puščati streha in v prostoru kaplja na več mestih. Vhodna vrata so slaba, se teţko zapirajo in zaklepajo ter ne tesnijo. Vrata v kurilnico pa so polomljena. Nujni posegi v obnovo prostora so: -hidroizolacija strehe (voda lahko počasi dotraja strop, da bo vprašljiva njegova konstrukcijska, znesek), -vhodna vrata oziroma vetrolov bi bilo potrebno obnoviti, -vrata v kurilnico so polomljena, kar je še posebno nevarno saj je omogočen direktni dostop do gorilca in plinske pipe, -potrebno bo postaviti kolesarnico in se dogovoriti za red pred vhodom v MKC (s sosednimi stanovalci) -nujno je potrebno omogočiti neoviran dostop v prostore mladinskega kulturnega centra tudi invalidom (klančina, dovolj široka vrata). nosilna funkcija in bo poseg obnove zahteval neprimerno višji

glasnejšo glasbo, dodatne nevšečnosti pa povzroči tudi razposajena (ni mišljena pijana) odhajajoče mladina. Kljub temu, da je v prostoru prepovedano točenje alkoholnih pijač in kajenje. Izkazalo se je, da prostor lahko izkoriščamo samo z a mirne dejavnosti, pa še te časovno omejene do 22.00 ure. Prostor ima v upravljanju Mladinski svet Kranj, vendar se je izkazalo, da le ta v stanju kot je sedaj ni sposoben upravljati in razvijati Mladinskega kulturnega centra. Teţave so se pojavljale pred vsem zaradi različnih interesov Mladinski Mladinski in predstave, kulturni svet je kako naj bi center zaradi deloval. potrebnih

investicij v prostor po svojem prepričanju ostal tudi brez sredstev za program. Na drugi strani pa tudi ni našel razumevanja v pogovorih z občinskimi veljaki. Potrebna investicija v Mladinski kulturni center bo predvsem vloţek v opremo. Prostore MKC je MSK prevzel brez vse opreme. V prostorih ni bilo niti stolov in miz. Tudi instalacije da bo niso predvidele na prvi namenske uporabe. Prostor bo potrebno opremiti tako, všečen pogled, da bo deloval mladostno, igrivo in izţareval pozitivno energijo. MSK je v prvem koraku kupil 12 miz in 60 stolov, kar se je pokazalo ob večjih prireditvah za premalo. Nekaj kosov pohištva, omar in miz je prispevala A banka, ob selitvi v

nove prostore. Vendar te stare mize niso primerne za javni prostor in niso v ponos ne MSK kot MOK. Računalnike za dostop do interneta je podarilo podjetje Iskratel. Vendar so stari, sicer tehnološko povsem zadostujejo pogled. za u porabo, nereda vendar pa niti mladi niso danes pričakujejo več, tudi všečno na Zaradi priklopljeni v omreţje in ne omogočajo dostopa do interneta. KUD Kranj 2004

skeni Sonvol (in stroški tud)


				
DOCUMENT INFO
Shared By:
Categories:
Tags: e-zine
Stats:
views:138
posted:1/23/2010
language:Slovenian
pages:16
Description: My e-zine, 3rd year, first issue...