Get documents about "Latinščina
Document Sample
Latium – slov. Lacij
t=c
lingua Latina – latinski jezik
u=v
antropomorfizem – človeška podoba bogov
atropos – človek
morfizem – oblika
magna Graecia [grecia] – velika Grčija
ambo = obadva
bis = dvakrat, drugič
1) Izgovorjave:
a) klasični tip (izgovorjava iz obdobja Cezarja, Cicerona)
- Caesar [Kajsar]
- ae = aj
b) poklasični tip – 1.,2.st.n.št. – na njej bazirajo tujke
- Caesar [Cezar]
- ae=e
- »s« stoji med dvema samoglasnikoma, zato se prebere kot »z«
2) Samostalniki 1. ali A sklanjatve – osnova se konča na –a, pred »a« ne sme stati »m«
magistra – učiteljica
1.sklon ednine = osnova, ni pa vedno tako.
Lahko ga dobimo tako, da v 2.sklonu ednine odbijemo »e«.
ednina množina
1.nominativ magístra magístrae
2.genitiv magístrae [magistre] magistrárum
3.dativ magístrae [magistre] magístris
4.akuzativ magístram magístras
5.vokativ = zvalnik (voco=kličem) magístra magístrae
6.ablativ magístra magístris
puélla – deklica
clavícula – ključnica
amíca – prijateljica
et – in, est – je
véna – vena
mámma -
ednina množina
1.nominativ puélla puéllae
2.genitiv puéllae puellárum
3.dativ puéllae puéllis
4.akuzativ puéllam puéllas
5.vokativ = zvalnik (voco=kličem) puélla puéllae
6.ablativ puélla puéllis
ednina množina
1.nominativ clavícula clavículae
2.genitiv clavículae claviculárum
3.dativ clavículae clavículis
4.akuzativ clavículam clavículas
5.vokativ = zvalnik (voco=kličem) clavícula clavículae
6.ablativ clavícula clavículis
ednina množina
1.nominativ amíca amícae
2.genitiv amícae amicárum
3.dativ amícae amícis
4.akuzativ amícam amícas
5.vokativ = zvalnik (voco=kličem) amíca amícae
6.ablativ amíca amícis
c pred –ae je c
c pred –i je c
sectio caesarea [sekcio cezarea] -tio -cio esa eza
http://www.lek.si/si/skrb-za-zdravje/medicinski-slovar/
3) C izgovarjamo kot
a) K (pred A,O,U, soglasniki)
b) C
- kadar izgovorimo E (AE, OE)
- kadar izgovorimo I (I,Y)
4) CC izgovarjamo kot
a) K (pred A,O,U)
b) KC
- kadar izgovorimo E (AE,OE)
- kadar izgovorimo I (I,Y)
lice – bucca [buka] lici – buccae [bukce]
trtica – coccyx [kokciks] nos – nasus [nazus]
5) Izjema (kar se tiče A sklanjatve) so samostalniki, ki se končajo na –ma
koža – derma poškodba – trauma
6) Samostalniki prve ali A sklanjatve
a) so večinoma ženskega spola (femininum)
b) nekaj izjem moškega spola
- nauta – mornar
- poeta [poeta – izjema (grški vir)] – pesnik
- agricola – kmetovalec
ager – polje
navis – ladja
nausea [nauzea] – morska bolezen
7) Zapis v slovarju – amica,- ae f
a) amica, -ae f.
1.skl.ed., 2.skl.ed spol
tabula cerata – voščena tablica
stilus – pisalo
Glagoli 1. ali A spregatve
1) osnova se konča na -a
laudo – hvalim, pohvalim
ednina množina
1.oseba láudo laudámus
2.oseba láudas laudátis
3.oseba láudat láudant
lauda+o = laudo
laud=koren
lauda=osnova
2) Infinitiv tvorimo tako, da vzamemo osnovo in končnico -are
laudáre
3) Imperativ – velelnik
a) 2.os.ed. lauda!
b) 3.os.mn. laudate!
4) Zapis v slovarju:
a) laudo 1 (starejši slovarji)
b) laudo, -as, -are
sáno – zdravo
sano sanamus sanare – nedoločnik
sanas sanatis sana! – velelnik
sanat sanant sanate! – velelnik
ámo – ljubiti
amo amoamus amare – nedoločnik
amoas amoatis ama! – velelnik
amoat amoant amate! – velelnik
Glagol biti – sedanjik
ednina množina
1.oseba sum súmus
2.oseba es éstis
3.oseba est súnt
5) Infinitiv – biti – ésse
6) Imperativ
a) es!
b) este!
7) Zapis v slovarju
a) esse
b) sum, es, esse
Samostalniki 2. ali O sklanjatve
1) Sem spadajo samostalniki, katerim se osnova konča na O
a) –us
b) –er
c) –um
d) –on
2) Samostalniki na -us
amicus – prijatelj
ednina množina
1. amicus amici
2. amici amicórum
3. amico amicis
4. amicum amicos
5. amice amici
6. amico amicis
Povsod je preglas na prvem i-ju, razen pri 2.množine je na o.
2.množine - osnova – amico
3) Spol: m.
4) Izjeme – humus, imena dreves
5) Zapis v slovarju: amicus, -i m
musculus – mišica
lupus – volk
lupa – volkulja
Lupus in fabula – volk v zgodbi
malus – jablana
pirus – hruška
fabus – bukev
6) Samostalniki na -er
ednina množina
1. magister magistri
2. magistri magistrorum
3. magistro magistris
4. magistrum magistros
5. magister magistri
6. magistro magistris
puer – deček
7) Slovar
puer, -i m.
magister, -tri m
sifilis – svinjski pastir – tisti, ki ima rad svinje
pedis – stopalo
gr. pedi – otrok
hemofilija – tisti, ki ima rad svojo kri (ne pusti, da bi se strdila)
8) Samostalniki na –um
oppidum – mesto
ednina množina
1. oppidum oppida
2. oppidi oppidórum
3. oppido oppidis
4. oppidum oppida
5. oppidum oppida
6. oppido oppidis
spol: neutrum (n.)
Zapis v slovarju: oppidum, -i n.
urbs – mesto
urbanus – mestni
donum – darilo (donirano)
caput – glava
9) Samostalniki na –on so srednjega spola. Sklanjajo se enako kot samostalniki na –um.
órganon – organ
ednina množina
1. organon organa
2. organi organorum
3. organo organis
4. organon organa
5. organon organa
6. organo organis
verruca vulgaris – navadna bradavica
Glagoli 2. ali E spregatve
1) Osnova se konča na –e.
2) Sedanjik
doceo – učiti, poučevati
ednina množina
1. doceo docémus
2. doces docétis
3. docet dócent
3) imperativ –imperativ
a) 2.os.ed. – Dóce!
b) 3.os.mn – Docéte!
4) Infinitiv – nedoločnik – docére
5) Zapis v slovarju – doceo, -es, -ere
studeo – učim, študiram
Pridevniki
1) Pridevniki na
a) –us
b) –er
c) –a
d) –um
2) Slovarski zapis
a) sedulus 3 ali sedulus, -a, -um
b) magnus 3 ali magnus, -a, -um
c) dexter, -tra, -trum
d) sinister, -tra, -trum
sedulus – priden, marljiv
magnus – velik
dexter – desno
sinister – levo
3) Pridevnik in samostalnik se ujemata v sklonu in številu
a) puella sedula, puellae sedulae, puellae sedulae, puellam sedulam
b) agricola sedulus, agricolae seduli, agricolae sedulo
1.lekcija prevod; 2.lekcija prevod; 3.lekcija prevod
puella sedula, amicus meus (moj prijatelj), filius bonus (dober sin), agricola sedulus
