Evropsko civilno procesno pravo - PowerPoint

							REŠEVANJE POSLOVNIH SPOROV

  Dokazovanje in vročanje v
EU, pravna sredstva v izvršbi


          dr. Andrej Ekart, LL.M.

         Ljubljana, 14. april 2010
Uredba Sveta (ES) št. 1206/2001 dne 28. maja 2001
sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju
dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah

Področje uporabe
 Teritorialna uporaba: države članice z izjemo
  Danske
 Časovna uporaba: od 1.1.2004

 Stvarna uporaba: v civilnih in gospodarskih zadevah
  (ne za acta iure imperii), vključno z insolvenčnimi,
  družinskimi, dednimi in statusnimi zadevami
 V visečih ali predvidenih sodnih postopkih (tudi v
  zvezi z zavarovanjem dokazov)
Uporaba uredbe v arbitražnih
postopkih?
   Arbitraža s sedežem v Murski Soboti bi želela
    zaslišati pričo, ki stanuje v Gradcu (Avstrija).
    Zato želi zaprositi pristojno sodišče, da po
    zaprošenem sodniku zasliši navedeno pričo.
    Katero sodišče je pristojno? Ali bo izvedlo
    dokaz? Ali lahko arbitri sodelujejo pri
    zaslišanju priče preko zaprošenega sodnika?
Zgodovinski razvoj
   Po diplomatski poti (preko konzulov na MP): Hague
    Convention of 1 March 1954 on civil procedure
    (veljavnost v SLO od 11.7.1962)
   Preko osrednjih organov (MP): Haaška konvencija o
    pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih
    zadevah v tujini iz leta 1970 (velja v razmerju z
    Dansko), v SLO velja od 17.11.2000
   Predlog Nemčije l. 2000 za izdajo uredbe ES –
    decentraliziran sistem in neposredna komunikacija:
    sodišče iz SLO zaprosi sodišče iz A
Značilnosti
   standardizirani obrazci olajšujejo neposreden
    promet
   Osrednji organi (MP) imajo koordinacijsko
    funkcijo
   Posredna in neposredna izvedba dokazov
    (odobritev MP)
   Zaprosilo in morebitne listine v jeziku
    zaprošene države (prevodi trajajo in stanejo!)
    – v SLO slovenščina ali angleščina (5. čl.)
Ekskluzivnost uporabe
uredbe?
   Sodišče v Mariboru povabi pričo iz Celovca
    na zaslišanje v Maribor in priča se odzove. Ali
    je to v nasprotju z določili uredbe? Ali je
    mogoče proti njej izvesti prisilne ukrepe?
Potek postopka – posredna
izvedba dokazov
   Zaprosilo
   Instrukcijski rok 90 dni za izvedbo
   Možna navzočnost strank in sodnega osebja iz
    države prosilke
   Uporaba prisilnih sredstev po pravu zaprošene
    države
   pravica priče do odklonitve odgovora na vprašanje –
    načelo največje ugodnosti
   Možnost uporabe videokonferenčne tehnologije
Potek postopka – neposredna
izvedba dokazov (n. neposrednosti!)
   Haaški konvenciji tega nista dopuščali – poseg v
    državno suverenost
   Zaprosilo na MP, odgovor v 30 dneh
   Sodniki potujejo v tujino in tam izvedejo dokaze
   pravica osrednjega organa do navzočnosti in
    nadzora
   Uporaba prava države prosilke
   Prepoved prisilnih sredstev
   Možnost nastanka višjih (potnih) stroškov
Primer – videokonferenca /
ogled
   Sodišče na Ptuju želi preko videokonference
    zaslišati pričo v Münchnu. Ali je to dopustno?

   Sodišče na Ptuju tudi želi, da se opravi ogled
    škodnega dogodka po izvedencu v Avstriji.
    Ali je to dopustno?
Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih
pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah
članicah


Področje uporabe:
 Teritorialna uporaba: države članice vključno
  z Dansko
 Časovna uporaba: od 13.11.2008

 Stvarna uporaba: v civilnih in gospodarskih
  zadevah (vključno z insolvenčnimi,
  družinskimi, dednimi in statusnimi zadevami)
Sistemi čezmejnega vročanja
   Po diplomatski poti (preko konzulov na MP):
    Hague Convention of 1 March 1954 on civil
    procedure (veljavnost v SLO od 11.7.1962)
   Po centralnem organu za vročanje: Hague
    Convention of 15 November 1965 on the
    Service Abroad of Judicial and Extrajudicial
    Documents in Civil or Commercial Matters
    (veljavnost v SLO od 1.6.2001)
   Decentralizirani sistem po uredbi 1393/2007
Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta
in Sveta o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v
civilnih ali gospodarskih zadevah v državah
članicah (vročanje pisanj) in razveljavitvi Uredbe
Sveta (ES) št. 1348/2000

Uporaba ratione loci: v vseh državah članicah
  Evropske unije, vključno z Dansko
Uporaba ratione temporis: od 13.11.2008
Uporaba ratione materiae: v civilnih in gospodarskih
  zadevah (tudi družinskih, dednih, inslovenčnih ipd.),
  kadar je treba poslati sodno ali izvensodno pisanje iz
  ene države članice v drugo državo članico z
  namenom vročitve v slednji državi članici. Ta uredba
  se ne uporablja, kadar naslov osebe, ki ji je treba
  vročiti pisanje, ni znan.
Decentralizirani sistem
vročanja po uredbi 1393/2007
   prenos prek organov za pošiljanje in organov za prejem,
   prenos po konzularnih in diplomatskih poti
   Vročanje po diplomarskih in konzularnih predstavnikih,
   vročanje po pošti in
   neposredno vročanje.

   Organi za pošiljanje so pristojni za pošiljanje sodnega ali izvensodnega
    pisanja, ki ga je treba vročiti v drugi državi članici. Organi za prejem so
    pristojni za prejem sodnega ali izvensodnega pisanja iz druge države
    članice. Osrednji organ je odgovoren za zagotavljanje informacij organom
    za pošiljanje in iskanje rešitev za kakršne koli težave, ki se lahko pojavijo
    med pošiljanjem pisanja za vročitev.
Sporočila Slovenije
   Člen 3 - Osrednji organ: Ministrstvo za
    pravosodje

   Člen 2 - Organi za pošiljanje
    Organi, ki pošiljajo, so okrajna sodišča, okrožna
    sodišča, delovno in socialno sodišče, upravno
    sodišče, višja sodišča, Vrhovno sodišče, Ustavno
    sodišče in državno pravobranilstvo.

   Agencije za prejem: okrožna sodišča
Sporočila Slovenije
   Jezik standardnih obrazcev prošenj in potrdil o vročitvi:
    slovenščina ali angleščina

   Člen 13 - Vročitev po diplomatskih ali konzularnih
    predstavnikih
   Slovenija ne nasprotuje možnosti vročitve prek
    diplomatskih ali konzularnih predstavnikov pod pogoji,
    ki so določeni v členu 13(1).
   Slovenija nasprotuje vročitvi sodnih listin osebam, ki
    prebivajo v Sloveniji, prek diplomatskih ali konzularnih
    predstavnikov druge države, razen kadar naj bi se
    listina vročila državljanu države članice, iz katere
    dokument izhaja.
Sporočila Slovenije
   Člen 15 - Neposredno vročanje
    Slovenija sporoča, da njena notranja zakonodaja ne dopušča
    neposredne vročitve.

  Člen 19 - Primeri, ko se toženec ne spusti v postopek
Slovenija sporoča, da lahko sodnik ne glede na 19/1 člen Uredbe
   izreče sodbo, čeprav ni prejel potrdila o vročitvi oziroma o
   dostavi, če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 19. člena
   Uredbe.
 Slovenija sporoča, da se predlog za vrnitev v prejšnje stanje
   lahko poda v roku 1 leta po datumu izdaje sodbe.
Ali so ti štirje načini vročanja enakovredni?
Ali obstaja hierarhija? Plumex/Young
Sports NV (C-473/04)
 Družbi portugalskega prava Plumex s sedežem na Portugalskem
  je bila na njen naslov v tej državi članici vročena sodba
  belgijskega sodišča prve stopnje, izdana v postopku med njo in
  Young Sports NV. Vročitev je bila opravljena po organih in tudi
  po pošti. Družba Plumex je 17. decembra 2001 zoper to sodbo
  vložila pritožbo na Hof van beroep. To je pritožbo zavrglo kot
  prepozno, ker je presodilo, da je rok za pritožbo iz člena 1051
  belgijskega sodnega zakonika potekel 11. decembra 2001, kajti
  rok je začel teči z dnem prve veljavno opravljene vročitve, v tem
  primeru po pošti. Družba Plumex je zoper odločbo o zavrženju
  na Hof van Cassatie vložila revizijo, v kateri je navedla, da je
  treba Uredbo razlagati tako, da je vročitev po organih glavni
  način vročanja, ki ima prednost pred vročanjem po pošti.
Kako presojati, če je bilo opravljeno več vročitev na različne načine?
  Katera vročitev je odločilna?
Značilnosti
   Uredba ne ureja vprasanja, kdaj je vrocitev v tuji
    drzavi sploh potrebna
   146. člen ZPP: obveznost postaviti pooblaščenca za
    sprejem pisanj v RS - Ali je to oblika prepovedane
    prikrite diskriminacije? (posledicno namrec
    prizadene bolj tujce kot domace)
   Uporaba standardnih obrazcev
   Časovni standardi
   Ni potrebe po overjanju; na kakršenkoli način
    (hitrost!)
Jezikovna problematika -
vročanje neprevedenih pisanj
   Stroški – 5. člen
   Možnost zavrnitve – 5. in 8. člen
   Pravni pouk – ustni ali pisni?
   Kvaliteta prevodov?
   Vpliv na priznanje in izvršitev?
Leffler (C-443/03) – vročanje
neprevedenih pisanj
Ali je v primeru, ko naslovnik v skladu z čl. 8 Uredbe
   1348/200 zavrne sprejem (izven)sodnega pisanja,
   ker ni prevedeno v jezik, ki ga naslovnik razume,
   oziroma v uradni jezik države, v kateri se vročanje
   opravlja, takšna vročitev popolnoma brez učinkov
   (nična) ali pa je mogoče napake pri čezmejnem
   vročanju znotraj EU popraviti, tako da pomanjkljiva
   vročitev pozneje konvalidira?
 Možnost konvalidacije?

 Sistem dvojnega datuma
Weiss und Partner (C-14/07) – prevedeno
pisanje in neprevedene priloge – možnost
zavrnitve?
Družba IHK Berlin je v Nemčiji vložila tožbo proti
  arhitekturnemu biroju Grimshaw za plačilo odškodnine
  zaradi napak pri načrtovanju. V pogodbi o opravi
  arhitektskih storitev je bilo med drugim dogovorjeno, da
  vsa korespondenca med strankama poteka v nemškem
  jeziku, da Grimshaw storitve opravi v nemškem jeziku,
  da je za reševanje sporov pristojno berlinsko sodišče in
  da se uporablja nemško pravo. Tožbi je bilo priloženih
  okoli 150 strani listinskih dokazov. Ker je bila tožba
  skupaj s prilogami v nemškem jeziku, je toženec
  Grimshaw prvič zavrnil njen sprejem. Dne 23. maja 2003
  je bila tožencu drugič vročena tožba, tokrat prevedena v
  angleški jezik, s prilogami v nemškem jeziku. Toženec je
  tudi tokrat sprejem zavrnil, ker pisanje ni bilo prevedeno.
1. vprašanje: Ali pojem pisanja za
vročanje zajema tudi priloge?
   Ali tvorijo tožba in priloge k tožbi celoto? Ali
    lahko toženec zgolj iz vsebine tožbe ugotovi
    za kakšno zadevo gre in tožbene razloge, ali
    pa je mogoče navedena dejstva ugotoviti
    zgolj v povezavi z branjem listinskih prilog?
Ali se šteje, da naslovnik »razume« jezik
države članice prosilke, če se je pri
opravljanju svoje poslovne dejavnosti v
pogodbi s tožnikom dogovoril, da bo pisno
sporazumevanje potekalo v jeziku države
članice prosilke?

    Za korespondenco med strankama je
     potrebna nižja stopnja razumevanja jezika kot
     v primeru priprave obrambe v pravdi, mora
     nacionalno sodišče za vsako pisanje posebej
     presoditi, ali ga naslovnik razume, da lahko
     pripravi svojo obrambo.
Ali naslovnik sme zavrniti sprejem prilog k
pisanju, če je v okviru svoje poslovne
dejavnosti sklenil pogodbo in se v njej
dogovoril, da bo dopisovanje potekalo v jeziku
države članice prosilke, ter se priloge nanašajo
na to dopisovanje in so napisane v
dogovorjenem jeziku?

   prilog ni treba prevesti, če je očitno, da je
    naslovniku vsebina prilog znana
Zadeva C-14/08
Roda Golf & Beach Resort SL
   Roda Golf, družba španskega prava, je
    2. novembra 2007 sodnemu tajniku predložitvenega
    sodišča predlagala, naj v skladu z Uredbo
    št. 1348/2000 pristojnim sprejemnim organom v
    Združenem kraljestvu ter na Irskem prenese
    šestnajst pisem (notarskih listin) za naslovljence s
    sedežem v teh dveh državah članicah. Cilj teh pisem
    je bil enostransko razdrtje pogodb o prodaji
    nepremičnin, ki so bile sklenjene med to družbo in
    navedenimi naslovljenci. Iz njihove vsebine ni
    razvidna nobena povezava s kakšnim tekočim
    sodnim postopkom. Ali se uredba uporabi?
Povezava z BU I - Litispendenca (27. čl. BU
I) – Anhängigkeit vs Rechtshängigkeit?

Gubisch v. Palumbo (C-144/86; 8.12.1987)

A je v Italiji B-ja tožil za ugotovitev ničnosti najemne
  pogodbe za nepremičnino, ki se nahaja v Sloveniji.
  V teku te pravde je B proti A-ju v Sloveniji vložil
  tožbo za spolnitev te pogodbe. Kaj naj stori
  sodišče?

“italijanski torpedo” – ena tožba prej vložena, druga
   prej vročena?
Povezava z BU I
   Preizkus pristojnosti po uradni dolžnosti (26
    BU I), če se toženec ne spusti v postopek
    (ustavitev ali prekinitev postopka – 19. člen
    Uredbe o vročanju)
   Zavrnitev priznanja oz. razglasitve izvršljivosti
    tuje sodbe – 34. člen BU I – nezakonita
    vročitev kot razlog za nepriznanje? (razlika
    do Bruseljske konvencije)
Začetek izvršbe
   Primernost predloga za izvršbo (40/1. člen ZIZ)
   Določna označitev verodostojne listine ( 41. člen
    ZIZ) oziroma izvršilnega naslova in potrdila o
    izvršljivosti (42. člen ZIZ)
   Možnost izdaje avtomatiziranega sklepa o
    izvršbi
   Pravno nasledstvo (24. in 25. člen ZIZ) se
    uveljavlja z javno ali po zakonu overjeno listino;
    subsidiarno z ugotovitveno tožbo
   Pogojne in vzajemne terjatve – dokazovanje z
    javno ali po zakonu overjeno listino
Sklep o izvršbi
   1. na podlagi izvršilnega naslova -
    takojšnja oprava neposrednih izvršilnih
    dejanj!

   2. na podlagi verodostojne listine – oprava
    izvršilnih dejanj po pravnomočnosti sklepa

   Vročitev sklepa o izvršbi strankam
Pravna sredstva – ni revizije in praviloma niti
     obnove postopka (10 ZIZ)

   nesuspenziven in                Zahteva za odpravo
    dvostranski ugovor proti         nepravilnosti pri opravljanju
    sklepu o izvršbi (53, 61         izvršbe (52 ZIZ)
    ZIZ) v 8 dneh                   Predlog za odlog izvršbe
   Ugovor kot izredno pravno        (71 ZIZ)
    sredstvo                        Ugovor tretjega (64 ZIZ) in
   Nesuspenzivna pritožba           izločitvena tožba
    zoper sklep o ugovoru           nasprotna izvršba (67 ZIZ)
   Tožba zaradi                    Zahteva za varstvo
    nedopustnosti izvršbe v 30       zakonitosti
    dneh od pravnomočnosti          Vrnitev v prejšnje stanje
Razlogi za ugovor, 55 ZIZ
(eksemplifikativno našteti)
   Predpostavke izvršbe: nepristojnost, neobstoj
    izvršilnega naslova, omejitve izvršbe

   Opozicijski razlogi: prenehanje ali zastaranje
    terjatve, odlog plačila, pobot?

   Impugnacijski razlogi: nepravočasnost, neobstoj p.
    nasledstva, pactum de non petendo, nepravočasno
    predlaganje izvršbe, nezapadlost terjatve ali
    nepotek paricijskega roka, nenastop pogoja
Primer 1 – n. formalne
legalitete

   Dolžnik A po pravnomočnosti dajatvene
    sodbe poravna, še pred njeno izvršljivostjo
    izpolni terjatev iz sodbe. Upnik B kljub temu
    predlaga izvršbo. A vloži ugovor proti sklepu
    o izvršbi, da sodba ni izvršljiva. Bo uspel?
VSL sklep II Cpg 982/99, razveljavitev potrdila o
izvršljivosti

   Dolžniku A je dajatvena sodba nepravilno
    vročena, zaradi česar ne postane
    pravnomočna. Pravdno sodišče na sodbo
    kljub temu odtisne potrdilo o izvršljivosti.
    Upnik B nato predlaga izvršbo. A vloži ugovor
    proti sklepu o izvršbi, da sodba ni izvršljiva.
    Bo uspel?
Sklep II Ips 858/2006 z dne 19.03.2009, notarski zapis -
zastaranje terjatve

   Stranki sta sklenili prodajno pogodbo v obliki
    neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Kupec se
    je v pogodbi strinjal z neposredno izvršljivostjo svojih
    plačilnih obveznosti, in sicer tudi za primer
    avtomatičnega razdrtja pogodbe zaradi zamude plačila
    treh zaporednih mesečnih obrokov, zaradi česar
    zapade v plačilo odškodnina v višini neplačanih
    obrokov. Terjatve do kupca so zapadle 2.2.2002,
    prodajalec pa je vložil predlog za izvršbo 3.3.2008.
    Proti sklepu o izvršbi je kupec vložil ugovor, da so
    terjatve zastarale. Bo uspel?
Sklep VS RS Ips 63/2000, obrazloženost
ugovora – verodostojna listina

Dolžnik prejme na dom sklep o izvršbi in v
   prilogi predlog za izvršbo na podlagi
   verodostojne listine, naj plača 1000 EUR
   Tesarju d.o.o. ali ugovarja. Ker upnika ne
   pozna, v ugovoru zoper sklep o izvršbi
   zapiše, da ni naročil storitev, ki mu jih
   zaračunava upnik s fakturo in zahteval, naj
   upnik predloži naročilnici, na kateri se je
   upnik v fakturi skliceval. Ali je ugovor
   obrazložen?
Tožba na ugotovitev
nedopustnosti izvršbe
 Opozicijski ali tudi impugnacijski razlogi
 Pravna narava?
 Primer 3:
A še pred zaključkom glavne obravnave plača
  terjatev, a tega tam ne navaja kot novoto. B
  predlaga izvršbo, izvršilno sodišče pa
  njegova ugovor in pritožbo zavrneta kot
  neutemeljena. Isto stori pravdno sodišče v
  pravdi za ugotovitev nedopustnosti izvršbe.
  Zakaj?
    Ugovor tretjega: zadeva Boldin
   Sodišče je dovolilo izvršbo zoper očeta -
    realizacija sklepa na napačen račun - račun sina z
    enakim imenom. Sin je poslal vlogo sodišču, da je
    račun napačen in naj ustavi izvršbo, sodišče vlogo
    poslalo upniku v odgovor, upnik je nato popravil
    predlog za izvršbo, sodišče je banko pozvalo naj
    nadaljuje izvršbe le v primeru, da je imetnik računa
    oče, vendar je banka že dokončno poplačala
    sklep, upnik je umaknil predlog, sodišče pa je
    izvršbo ustavilo (pr, sklep avgusta 2004). Januarja
    2009 je sodišče zgornjo vlogo sina obravnavalo
    kot ugovor tretjega in jo zavrglo.
Odločba US RS Up-128/03 – izvršba na
nepremičnino, ki spada v skupno premoženje

   Upnik A je vložil predlog za izvršbo na nepremičnino
    dolžnika B, ki je kot edini lastnik te nepremičnine
    vpisan v ZK. Tekom izvršilnega postopka B-jeva
    žena vloži ugovor tretjega, da je nepremičnina
    skupna lastnina. A meni, da je ugovor neutemeljen,
    saj velja načelo zaupanja v ZK (8/1 ZZK-1, 10 SPZ)
    in določba 8/2 ZZK-1, ki določa, da kdor ne predlaga
    vpisa pravice v svojo korist, nosi vse škodljive
    posledice takšne opustitve. Kdo zasluži pravno
    varstvo?
Odlog izvršbe (71. člen ZIZ)
   Na predlog dolžnika: eksemplifikativno
    naštevanje razlogov; odlog le enkrat?

   Na predlog tretjega (73. člen): izkaz
    nenadomestljive škode? (odločba US RS U-I-
    110/03, Up 631/03)

   Na predlog upnika
Upravna izplačilna prepoved –
zahteva za odpravo nepravilnosti
   Delavec je kupil avto na obroke, kupnino pa
    sta stranki zavarovali z upravno izplačilno
    prepovedjo z dne 1.5.2009 v višini 600 EUR
    mesečno. Delavčev delodajalec dobi od
    sodišča sklep o izvršbi na plačo v višini 500
    dne 1.6.2009. Delavec je dolžan na podlagi
    izvršljive sodne odločbe mesečno plačevati
    preživnino v višini 200 EUR. Njegova plača
    znaša 1500 EUR. Kakšen bo vrstni red
    poplačil?
Več dolžnikovih dolžnikov
   Upnik predlaga izvršbo za poplačilo 500 EUR
    na dolžnikova sredstva na računu št. …. Pri
    Novi KBM in na dolžnikovo plačo. Oba
    dolžnikova dolžnika realizirata sklep o izvršbi
    v celoti. Kaj predlagate dolžniku?
Ustavitev izvršbe
   če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen,
    spremenjen, razveljavljen ali izrečen za
    neveljavnega, oziroma če je razveljavljeno
    potrdilo o izvršljivosti (76/1 ZIZ)
   Ugoditev ugovoru dolžnika ali tretjega,
    ugotovitev nedopustnosti izvršbe v pravdi (58 in
    65 ZIZ)
   Ustavitve v fazi oprave izvršbe
   Razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj (76/2
    ZIZ)
Sodba II Ips 524/2003, načelo formalne legalitete

   Sodišče je dovolilo izvršbo na podlagi pogodbe v obliki
    notarskega zapisa. Bistvo pogodbe o začasni uporabi
    nepremičnin z dne 13.11.1997 je, da je tožnica po
    končani gradnji garažne hiše ... dolžna do 31.3.1999
    vzpostaviti prejšnje stanje na toženkinih nepremičninah,
    sicer je dolžna plačati pogodbeno kazen 180.000 DEM.
    Ker obveznosti ni izpolnila, je sedanja toženka kot
    upnica vložila predlog za izvršbo zaradi izterjave
    pogodbene kazni. Dolžnica je vložila ugovor proti sklepu
    o izvršbi (pozneje tudi tožbo na ugotovitev nedopustnosti
    izvršbe) in navajala, da gre za nesorazmerno visoko
    pogodbeno kazen, ki jo mora sodišče zmanjšati. Ali se
    takšni ugovori v izvršbi upoštevajo?
Zemljiški dolg
A je zahteval izvršbo na nepremičnino na podlagi
   zemljiškega pisma. Dolžnik je ugovarjal:
 - da je pogodba, zaradi katere je bil ustanovljen
   zemljiški dolg, nična
 - da je enostranski pravni posel o ustanovitvi
   zemljiškega dolga v obliki notarskega zapisa ničen;
 - da se zemljiški dolg glasi na zavarovanje posojilne
   terjatve 15.000 €, vendar pa je posojilodajalec v
   resnici izročil le 10.000 €.
Ali je kateri od teh ugovorov lahko uspešen?
Ugovor nezapadlosti terjatve iz
notarskega zapisa
   Posojilna pogodba je bila sklenjena v obliki
    neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Ta med
    drugim določa, da se posojilo vrača v obrokih, je rok
    zapadlosti vsakega obroka prvi dan v tekočem
    mesecu, če pa je dolžnik v zamudi za dva
    zaporedna obroka, s tem zapade obveznost vrnitve
    posojila v celoti. Upnik je skladno s pogoji čl. 20a
    ZIZ zahteval izvršbo za celotni znesek nevrnjenega
    posojila z utemeljitvijo, da dva zaporedna obroka
    nista bila plačana in da je zato obveznost v celoti
    zapadla. Dolžnik je v postopku ugovarjal, da ni bil v
    zamudi z dvema zaporednima obrokoma posojila.