orientacija na nebu by rUcc8oa7

VIEWS: 71 PAGES: 19

									       Astronomsko društvo Vega




 Orientacija na nebu
Predstavitev za Repatice in komete


       Gregor Vertačnik




      Ljubljana, november 2010
                    Kazalo

   Vpliv geografske lege na vrtenje neba
   Ekliptika – kraljestvo planetov, Sonca in
    Lune
   Vrtljiva zvezdna karta
   Kotna razdalja in roke
   Iskanje objektov s prostimi očmi
   Glavni vzorci na nebu …
   Iskanje objektov z daljnogledom in
    teleskopom
    Vpliv geografske lege na vrtenje neba

 s površja Zemlje v jasni noči opazimo vrtenje neba
 posledica vrtenja Zemlje v prostoru, ki ga
  “napenjajo” zvezde
 velik vpliv opazovališča:
       os vrtenja na nebesnem tečaju (blizu Severnice)
       delež vidnega neba od 50 % (tečaj) do 100 % (ekvator)
       cirkumpolarni objekti
       “hitrost” vzhajanja/zahajanja objektov
                       EKVATOR               TEČAJ

Navidezna pot Sonca na nebu ob
solsiticijih. Vir slik:
http://en.wikipedia.org/wiki/Solstice




                                        50° severno
Ekliptika – kraljestvo planetov, Sonca in Lune

 večja telesa v Osončju se nahajajo v bližini
  ekliptike - ravnini na kateri leži Zemljina tirnica
 ekliptika poteka skozi 13! zodiakalnih ozvezdij in je
  nagnjena za 23° glede na nebesni ekvator
  (Zemljina os!)
 planete, Sonce in Luno vedno iščemo v bližini
  ekliptike (nagib njihovih ravnin kroženja glede na
  našo 1°-7°)
 zgoščena ravnina kroženja omogoča relativno
  veliko število bližnjih konjunkcij in mrkov
Shema ekliptike in
nebesnega
ekvatorja – vmesni
kot je posledica
nagnjenosti
Zemljine osi na os
kroženja okoli
Sonca. Vir:
http://en.wikipedia.
org/wiki/Ecliptic
             Vrtljiva zvezdna karta

 nepogrešljiv pripomoček
  astronomov (začetnikov)
 zvezdna karta je
  prilagojena glede na
  geografsko širino (npr.
  46° severno)
 nastavimo dan in uro →
  videz neba
 vaja dela mojstra
 uporabni pri pripravi na
  opazovanje
 na karti NI “premičnih”
  objektov (razen Sonca)
                         Vrtlijva zvezdna karta. Vir:
                         http://www.kvarkadabra.net/index.html?/vesolje/animacije/karta.htm
            Kotna razdalja in roke

   kotna razdalja merilo za medsebojno
    oddaljenost objektov na nebu
   kombinacija iztegnjene roke in mižanja na
    eno oko je zelo uporabna (boljši bi bil
    seveda kakšen sekstant …)
   rahlo subjektivna, a praktična mera
Navidezna velikost dlani in prstov pri iztegnjeni roki. Vir:
http://lyra.colorado.edu/sbo/astroinfo/coords/coordinates.html
            Iskanje objektov s prostimi očmi

   prvi korak pri iskanju nebesnega
    objekta je določitev njegove
    vidnosti (ali je objekt nad ali pod
    obzorjem) z vrtljivo zvezdno karto
   drugi korak je groba določitev
    azimuta in višinskega kota
   pri neizrazitih objektih (npr. M31,
    Orionova meglica) poiščemo
    ozvezdje, v katerem se objekt
    nahaja
   zvezdno karto zavrtimo tako, da se
    sklada z orientacijo na nebu
   objekt poiščemo s pomočjo vzorca      Primer iskanje objekta (M31) s pomočjo ozvezdij. Vir:
    svetlejših zvezd v okolici objekta    http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/se_aob.html
                Glavni vzorci na nebu …

Pot do Severnice prek
vsem znanega Velikega
voza. Severnica z
magnitudo 2,0 še zdaleč ni
najsvetlejša zvezda.
Vidnost: vse leto. Podlaga
karte je iz astronomskega
programa Stellarium.
Tipično jesensko nebo, visoko na nebu: Kasiopeja, Andromeda, Perzej.
Podlaga karte je iz astronomskega programa Stellarium.
Zimski
šesterokotnik.
Vidnost: jeseni
zjutraj, pozimi vso
noč, spomladi
zvečer. Podlaga
karte je iz
astronomskega
programa Stellarium.
Na pomladnem nebu kraljujejo ozvezdja
Lev, Devica in Volar. Podlaga karte je iz
astronomskega programa Stellarium.
Poletni trikotnik
z Rimsko cesto.
Vidnost: skoraj
vse leto, najbolje
poleti. Podlaga
karte je iz
astronomskega
programa
Stellarium.
          Iskanje objektov z daljnogledom in
                      teleskopom
   slika v zornem polju teleskopa:
      zrcalna pri refraktorjih (leva in desna
       zamenjani)
      prezrcaljena čez točko pri reflektorjih
       (zamenjani leva in desna ter zgoraj in
       spodaj)
   pri pogledu skozi teleskop ali daljnogled
    nikoli ne zajamemo niti majhnega
    ozvezdja → orientacija možna zgolj z
    zvezdno karto
   premer zornega polja (α) je odvisen od
    navideznega zornega polja okularja (β) in
    povečave (P), približna formula je
    takšna:
                   α=β/P
Prikaz 100x povečave – razlika med
prostim očesom in teleskopom.
Podlaga slik vzeta iz astronomskega
program Stellarium.
   do želenega objekta lahko
    pridemo s pomočjo
    namišljenih likov med
    zvezdami (pri tem moramo
    najprej ugotoviti
    orientacijo polja, da se
    sklada z zvezdno karto)
   pri teleskopih z
    ekvatorialno nastavitvijo
    lahko objekte iščemo tudi
    s pomočjo ekvatorialnih
    koordinat (ena od osi
    teleskopa se premika po
    rektascenziji, druga po     Primer dveh načinov iskanje planetarne
    deklinaciji)                meglice M57. Podlaga za sliko je vzeta iz
                                astronomskega programa Stellarium.
                Viri in literatura

   Bojan Kambič. Raziskujmo ozvezdja z
    daljnogledom 10x50.
   http://brahms.phy.vanderbilt.edu/a103/info/
    angdist.shtml
   http://lyra.colorado.edu/sbo/astroinfo/coord
    s/coordinates.html
   http://en.wikipedia.org/wiki/Ecliptic
   http://en.wikipedia.org/wiki/Inclination
   Stellarium, http://www.stellarium.org/

								
To top