SLOVENSKI JEZIK IN NJEGOV RAZVOJ by 4vIW73

VIEWS: 68 PAGES: 49

									SLOVENSKI KNJIŽNI JEZIK IN
    NJEGOV RAZVOJ
2                                                Razvrstitev




                 SLOVENSKI KNJIŽNI JEZIK IN
                     NJEGOV RAZVOJ

    Knjižna slovenšèina v èasu reformacije
    Razvoj knjižnega jezika do konca 18. stoletja

    Knjižna slovenšèina v èasu romantike
    Knjižna slovenšèina v drugi polovici 19. st. in v 20.
    stoletju
KNJIŽNA SLOVENŠÈINA V ÈASU
       REFORMACIJE
4 Cilji                                REFORMACIJA



  Maturitetni katalog
 Dijak:
      • pojasni nastanek knjižnega jezika
      • ugotovi posebnosti Trubarjevega
        jezika v besedilu v primerjavi z
      • današnjo slovenšèino slovenske
        predstavi pomen prve
          knjige, prve slovenske slovnice,
          prvega slovenskega slovarja in
          prvega prevoda biblije
5 Miselnost humanizma             REFORMACIJA




               Šele humanizem je
               uveljavil miselnost, da so
               jeziki nelatinskih
               ljudstev v rabi
                          enakovredni.
6 Martin Luther                 REFORMACIJA




  Martin Luther je uèil, naj verniki
  berejo Sveto pismo v njim
                  razumljivem
                  jeziku.

                  Tako se opismenijo
                  mali narodi,
 Martin Luther
  (1483-1546)
                  tudi Slovenci.
7 Knjižni jezik                REFORMACIJA




Knjižni jezik v 16. stoletju ni
bil oblikovan na novo,


                  ampak se je razvil
                  iz tedanjega
                  pisnega izroèila.
8 Tradicija jezika                       REFORMACIJA




              Slovenski jezik je star jezik s
              tisoèletnim pisnim in
              štiristoletnim slovniènim
              izroèilom.
9 Izoblikovanje jezika    REFORMACIJA




     Slovenski jezik se je
     izoblikoval predvsem v
               slovenski
               protestantski
               cerkvi.
10 Nastanek knjižnega jezika       REFORMACIJA




  Slovenski knjižni jezik je nastal na
      osnovi tedanjega izroèila
dveh slovenskih pisnih jezikov:

               - dolenjskega
           - koroško-gorenjskega
11 Književna norma             REFORMACIJA




   Pri oblikovanju književne norme
        se je Trubar naslonil na


                     izbrani govor
                      ljubljanskih
                      mešèanov.
12 Abeceda                             REFORMACIJA



Slovenska abeceda je postavljena v
vrsto z drugimi slovanskimi
abecedami (glagoliènimi, cirilsko).

Abeceda je poenotila pisavo siènikov
in šumnikov, razen C:
 glas /c/ - črka c,z
                J      glas /č/ - črka zh
                                      J
 glas /s/ - črka       glas /š/ - črka h
 glas /z/ - črka s     glas /ž/ - črka sh
13 Trubar                   REFORMACIJA




         Trubar ni le prvi
         slovenski pisatelj,
ampak je tudi prvi med
pišoèimi izoblikoval že
            izrazit slog.
14 Trubarjev slog                    REFORMACIJA




                Za ta slog je
                znaèilno, da:
    uporablja veèino besed v prvotnem
    pomenu,
    uporablja metafore,
    misli posreduje èim bolj preprosto in
    nazorno.
15 Trubarjev slog - povedi                     REFORMACIJA




                 Trubarjeve
                 povedi so zato:

                pregledne,

                             vèasih z odvisniki,

                                             kratke.
16 Trubar in somišljeniki                       REFORMACIJA




 Trubar in njegovi somišljeniki,
 zlasti Dalmatin, Krelj in Bohoriè,
 pa so knjižni jezik:
         utemeljili,
                       ustalili,
                            razvili njegovo
                            ubeseditveno moè.
17 Dela                                                 REFORMACIJA



   Tako je nastala dolga vrsta nabožnih,
      svetopisemskih in drugih knjig:
1550      Trubarjeva Katekizem in Abecednik, prvi dve
          protestantski knjigi pri nas
1584      Dalmatinov prevod cele biblije
1584      Bohorièeva prva slovenska slovnica Zimske
          urice, pisana v latinskem jeziku

1592
          Megiserjev štirijezièni slovar (slovenšèina, nemšèina,
          latinšèina, italijanšèina) -
          prvi slovar slovenskega jezika
18 Zagon                         REFORMACIJA



    Tako silovitega zagona slovenske
    knjižne besede skorajda ni veè najti
    v zgodovini slovenskega jezika.

                   Slovenski jezik
                   postaja tudi jezik
                   pisnega sporoèanja
                   med izobraženci.
RAZVOJ KNJIŽNEGA JEZIKA
 DO KONCA 18. STOLETJA
20 Cilji                        17. IN 18. STOLETJE



 Maturitetni katalog
Dijak:
    • opiše razvoj knjžnega jezika do 2.
      polovice 18. stoletja
    • pozna Pohlinov prispevek za razvoj
      knjižnega jezika
21 Schönleben                              17. IN 18. STOLETJE


  Janez Ludvik Schönleben je leta 1672 razložil
  svoj pogled na knjižni jezik v uvodu Evangelia
  inu lystuvi:
• pisati je treba po šegi rodu (to se pravi enotno),
  medtem ko je mogoèe govoriti po šegi pokrajine (to
  se pravi upoštevaje govorno osnovo v okolju)
• da piše sam po kranjskem izroèilu, pridigarji pa da
  lahko s svinènikom vstavijo svojo besedo po šegi
  pokrajine
• samoglasniška krnitev se ne upošteva; èe bi pisali
  same soglasnike, se ne bi razumeli
 22 Barok                                         17. IN 18. STOLETJE


  V našem obdobju se je iz renesanènih oblik
  razvila baroèna oblika besedila.

  Namesto nalaganja odstavkov in težke oblike je
  mogoèe opaziti celovito zasnovo besedila ob osrednji
  misli. Nakazana je z naslovom ali podnaslovom, tudi v
  obliki citata iz svetega pisma. Besedilo ima nato
  klasièno zgradbo:
• uvod (postavljanje osnovne misli s tezo, antitezo)
• jedro (v njem se uvodna misel pojasnjuje in dokazuje s prilikami
  iz kulturne zakladnice, znanimi simboli, s posebnimi sredstvi
  baroènega upovedovanja - emblematiko)
• konèni del, ki napelje na izhodišèno misel
23 17.stoletje              17. IN 18. STOLETJE



 Spremembe v družbenem in
 politiènem življenju v 17. stoletju
 so vplivale tudi na
 vlogo in naèin
 rabe
 slovenskega
 jezika med
 slovenskim
 prebivalstvom.
24 Narodnostna struktura      17. IN 18. STOLETJE


 Narodnostna struktura prebivalstva se
 je spremenila, ko so morali s
 protestantskimi pridigarji oditi najprej
 tudi plemièi.

 Veliko število novega plemstva je bilo
 iz slovenskih vrst in to je ponovno
 vplivalo na jezikovne navade
 prebivalstva.
25 Jezikovne navade prebivalstva      17. IN 18. STOLETJE


 V 17. stoletju so veljale naslednje
 jezikovne navade prebivalstva:
• v vsakdanjem sporazumevanju so uporabljali na
  deželi samo slovenski jezik

• v bližini mest pa slovenšèino, pretkano z
  nemškimi izposojenkami

• v mestih so govorili tudi samo nemško ali
  italijansko, kolikor so se posamezne družine
  priselile iz tujih krajev
26 Dela                                         17. IN 18. STOLETJE



          Ponovno je nastalo nekaj
          pomembnih del:
1768      druga slovenska slovnica, pisana v nemšèini:
          Marko Pohlin: Kranjska gramatika

1781      drugi slovenski slovar:
          Marko Pohlin: Tu malo besediše treh
                             jezikov
1784-
      Jurij Japelj prevede Sveto pismo -
1804
          drugi prevod Svetega pisma
27 Dela                                       17. IN 18. STOLETJE



          Ponovno je nastalo nekaj
          pomembnih del:
    - izide še veè slovnic in slovarjev:
      Gutsmanov slovar in slovnica, Kumerdejeva
      slovnica
1789- A. T. Linhart: Županova Micka,
1790
          Ta veseli dan ali Matièek se ženi

1779-
      zaèetek umetnega posvetnega pesništva:
1781
          Dev, Pohlin, Vodnik

    - prvi slovenski pesniški almanah Pisanice
28 Marko Pohlin                     17. IN 18. STOLETJE




                  Marko Pohlin se je šolal v
                  Novem mestu in v
                  Ljubljani, nato pa na
                  Dunaju, kjer je delal kot
                  predavatelj.
Marko Pohlin
(1735-1801)

Njegovo najvažnejše delo je
slovnica KRAYNSKA GRAMMATIKA
(v nemšèini).
29 Kraynska grammatika                        17. IN 18. STOLETJE

                         V slovniènem pogledu je
                         vrednost Kraynske grammatike
                         problematièna, ker je hotela
                         uvesti nov pravopisni in jezikovni
                         red.

Za slovstveni razvoj sta v knjigi pomembna
predgovor in dodatek za metriko.
V uvodu Pohlin govori o slovanstvu in slovenstvu,
dokazuje njuno razširjenost, nato pa poudari potrebo
po znanju slovenšèine.
V metriènem dodatku pa je zapisal prvo literarno teorijo
za slovenske potrebe.
30 Marko Pohlin                    17. IN 18. STOLETJE




                  Pohlin ureja jezik na
                  podlagi abstraktnih
                  razumskih naèel, ne pa
                  na razumu, ki se opira na
                  izkustvo.
Marko Pohlin
(1735-1801)

Zelo poudarja vlogo narodnega jezika in pravic
slovenstva na Kranjskem.
KNJIŽNA SLOVENŠÈINA V ÈASU
        ROMANTIKE
32 Cilji                          ROMANTIKA



 Maturitetni katalog
 Dijak:
     pozna Kopitarjeva in Èopova naèela in
     jih skuša ovrednotiti
33 Franc Metelko                           ROMANTIKA


   Franc Metelko je v šole uvedel novo
   poglavje iz skladnje, predstavil nov
   èrkopis (metelèica), latinico dopolnil s
   cirilskimi in grškimi znaki.
    Njegovo pisavo so sprejeli zlasti janeznisti in
    jo uvajali v knjige in šole.
    Po novi izdaji slovnice leta 1830 je nastala
    èrkarska pravda, v kateri so se spopadli
    zagovorniki in nasprotniki metelèice. Zlasti iz
    estetskih razlogov sta se ji najodloèneje uprla
    Prešeren in Èop.
34 Nasprotja



 Med mešèansko kulturno skupino in
 tradicionalno na drugi strani je potem nastal
 spor še na pravopisnem podroèju.

V tistem èasu se je pojavilo veè pisav:
         bohorièica        (Adam Bohoriè)

            metelèica            (Franc Metelko)

                dajnèica               (Peter Dajnko)



Imenovale so se po avtorjih.
35 Kopitar in Čop                  ROMANTIKA




                V èasu romantike sta bila
                vodilna razumnika Jernej
                Kopitar in Matija Èop.
36 Vplivnost Čopa in Kopitarja         ROMANTIKA




                     Zato sta vplivala na
                     književni razvoj s
                     svojimi naèeli in
                     stališèi.
37 Kopitar                                  ROMANTIKA




       Jernej Kopitar se je
       zavzemal za:
       nov, izboljšan èrkopis
       odstranitev germanizmov v
       slovenskem jeziku, zlasti tistih v
       skladnji
38 Odnos Kopitarja do Prešerna            ROMANTIKA

               ODNOS KOPITARJA DO
                   PREŠERNA

 Kopitar in Prešeren sta imela razliène poglede
 na književni razvoj.

 Kopitar je bil politièno konservativen. Ni se
 sprijaznil s tem, da je Prešeren uvajal
 ljubezensko pesem, ker to ni ustrezalo
 njegovim naèelom.
 Zahteval je pesništvo, podobno ljudski poeziji in
 za preprosto ljudstvo.
39 Matija Čop                           ROMANTIKA




      Matija Èop pa je trdil:
       èrkopisna reforma ni nujna in za
       knjižni jezik ne more biti odloèilna

      da se mora slovenska literatura
      ravnati po razvitih evropskih
      literaturah, ne pa po ljudskem
      pesništvu
40 Vpliv Čopa na Prešerna              ROMANTIKA



            VPLIV ÈOPA NA PREŠERNA
 1. Èop je pripomogel, da se je Prešeren po
    letu 1828 usmeril v romantiko.
2. Odprl mu je razumevanje za romanska
   srednjeveška in renesanèna slovstva.

3. Povzroèil je, da je Prešeren v letih 1828-
   1835 uporabil predvsem romanske pesniške
   oblike.
 41 Slovnice                                        ROMANTIKA


       Nastane vrsta slovnic
1808- Jernej Kopitar izda slovnico na znanstveni osnovi
1809
       pisana je v nemškem jeziku
       uredil je glasoslovje in oblikoslovje

1811
       Valentin Vodnik: Pismenost ali Gramatika za perve
       šole
       prispeval je slovniško terminologijo
1825
       Franc Metelko izda slovnico, pisano v nemškem
       jeziku
1845
        metelèica je ukinjena, uveljavi se gajica
KNJIŽNA SLOVENŠÈINA V DRUGI
POLOVICI 19. IN V 20. STOLETJU
43 Cilji                       19. IN 20. STOLETJE



Maturitetni katalog
Dijak:
    navede poglavitne poti oblikovanja
    knjižne norme v 19. stoletju
    pozna razvoj knjižnega jezika, posebej
    govornega, v 20. stoletju
44 Druga polovica 19.st.              19. IN 20. STOLETJE




                Tudi v drugi polovici 19.
                stoletja je bilo opravljeno
                veliko dela za utrditev
                knjižnojezikovne norme.


Zaradi nejezikovnih razlogov
pa delo ni potekalo gladko in
brez zastojev.
45 Prizadevanja                    19. IN 20. STOLETJE




Prizadevali so se za
       ustalitev pisnega jezika
       utrditev in poglobitev slovniène
       dognanosti in besedotvorja
46 Stanislav Škrabec                19. IN 20. STOLETJE



Red v izreki je nakazal jezikoslovec Stanislav
Škrabec z znamenito razpravo o slovenskih
knjižnih glasovih in naglaševanju (1870), ki je
opozoril na osrednjeslovenske temelje knjižne
izreke.


V boj za naravni izgovor in zoper branje po èrki
spada tudi polemika proti l-kanju, ki ga je v
zaèetku dvajsetih let našega stoletja šolska
oblast prepovedala.
47 Kronologija                             19. IN 20. STOLETJE



       Kronologija razvoja slovenskega jezika
       konec 19. in v 20. stoletju
1899   Franc Levec izda prvi slovenski pravopis v
       samostojni knjigi
   - branje po èrki in s tem tudi l-kanje se odpravi
       šele v dvajsetih letih 20. st.
   -
       umetnost moderne je nov velik korak v razvoju
       slov. umetnostnega jezika
48 Kronologija                           19. IN 20. STOLETJE



       Kronologija razvoja slovenskega jezika
       konec 19. in v 20. stoletju
1919   dobimo ljubljansko univerzo -
       zaène se naèrten razvoj jezika
1938   ustanovljena Slovenska akademija znanosti in
       umetnosti (SAZU)
   -
       danes je SKJ uzakonjen s slovnico, pravopisom,
       pravoreèjem, SSKJ in drugimi priroèniki
49 20.stoletje                  19. IN 20. STOLETJE




    V 20. stoletju se je slovenski jezik
    razvijal v skladu z zaèrtano potjo.

    Zastoj v razvoju je pomenilo umetno
    zbližanje slovenskega govornega
    jezika s srbohrvaškim.
    Spodbudo je dala narašèajoèa politièna
    vizija južnoslovanske združitve.

								
To top