Pokojninska problematika

Document Sample
Pokojninska problematika Powered By Docstoc
					 Pokojninska
problematika
Izhodišče
   Kakšen je pokojninski sistem v Sloveniji?
   Kakšna je vloga prvega stebra?
   Kakšna je vloga dodatnih stebrov?
Prvi steber
   Prvi steber je namenjen zagotavljanju
    socialne varnosti na stara leta
   Temelji na sistemu sprotnega kritja (t.i. PAYG
    sistem)
   Po tem načinu delovno aktivni s prispevki za
    pokojninsko blagajno plačujejo pokojnine
    upokojene generacije
Lastnosti PAYG
   PAYG temelji na sistemu medgeneracijske
    vzajemnosti
   Mladi vplačujejo prispevke, ki se namenijo za
    plačilo starejših z ‘’obljubo’’ da bodo v njihovi
    starosti oziroma upokojitvi breme pokojnin
    plačevali njihovi zanamci oziroma tedanji
    delovno aktivni
   Kje je problem take ureditve?
Lastnosti PAYG
   Pokojninska blagajna se napaja iz:
   Prispevkov delojemalcev (38,2% za celotno
    socialno varnost)
   Prispevkov delodajalcev (8,85%); včasih 15,5
   Transferji iz proračuna (nadomestilo za
    zmanjšanje prispevkov delodajalcev
   V vsakem primeru pa se pokojnine plačujejo
    iz produktivnosti gospodarstva
Problematika PAYG
   V kolikor se zniža razmerje med delovno
    aktivnimi in upokojenimi potem se bodisi
    poveča obremenitev delovno aktivnih ali pa
    se znižajo pokojnine
   Ali je to problem v Sloveniji?
   Imamo eno najslabših demografskih slik v
    Evropi in eno najslabših predvidenih razmerij
    med upokojenimi in delovno aktivnimi
Lastnosti slovenskega PAYG
 Leto   Razmerje      med Razmerje med povprečno Pokojninski
        zavarovanci     in starostno   pokojnino   in izdatki (kot %
        upokojenci         povprečno plačo (%)        BDP)
 1970   3,32               -                          -
 1975   3,51               -                          -
 1980   3,66               -                          7,30
 1985   2,94               66,5                       6,80
 1989   2,68               85,0                       8,70
 1992   1,82               77,8                       13,5
 1997   1,75               74,3                       14,4
 2002   1,73               72,8                       13,90
 2005   1,67               69,1                       13,25
Predvidena gibanja PAYG sistema
   V prihodnje (v nadaljnjih 20 letih) naj bi
    razmerje upokojenih do delovno aktivnih
    padlo na 1. Pokojninski izdatki naj bi se s
    sedanjih 13.25 (izdatki ZPIZA) oziroma 10%
    pokojninski izdatki dvignili na 13% leta 2025
    in 20% leta 2045
   Kaj to pomeni za pokojnine?
Matematika PAYG sistema
   Poglejmo si na primeru enostavnega
    izračuna kako spreminjanje razmerja delovno
    aktivnih do upokojencev vpliva na višino
    pokojnin
   Kot smo omenili je masa pokojnin enaka
    vsem vplačanim prispevkom delovno aktivnih
   Zmanjšanje prispevkov oziroma povečanje
    odjemnikov vodi do nižjih pokojnin (ob vsem
    ostalem enakem)
Izračun pokojnin
   Kot je moč pokazati je razmerje med pokojnino in
    plačo odvisno od razmerja med delovno aktivnimi in
    upokojenimi

     N dakt * prispevki (% plače)  N upok * pokojnine(% plače)

   Če ostane delež prispevkov (kot delež plače)
    nespremenjen, kaj se zgodi s pokojninami če pade
    delež zaposlenih proti upokojenim?
Pokojnine v prihodnje
   Če je bilo leta 2005 razmerje d.a. proti
    upokojenim 1.67 in bo leta 2025 1, pomeni to
    padec za okoli 40%. Kar pomeni, da bi
    starostne pokojnine iz sedanjih 70% plače
    padle na dobrih 40% plače.
   Do leta 2045 pa naj bi pokojnine padle na
    30% plače.
   Kaj pa če dvignemo prispevke?
Prispevki in pokojninska
problematika
   Na žalost se izkaže, da je dvigovanje
    prispevkov zelo omejeno. Delo je že danes v
    Sloveniji eno najbolj odbavčenih v Evropi
   To velja še posebej za najbolj izobražene, ki
    največ prispevajo v javno-finančno blagajno
   Poleg tega bodo naraščali tudi zdravstveni
    stroški
Prispevki in pokojniska
problematika
   Zdravstveni stroški so relativno precej višji pri
    starejših osebah
   Če se poveča delež starejših oseb, se povišajo tudi
    stroški za zdravstveno blagajno
   Kot kažejo ocene Evropske komisije naj bi se
    strošek izdatkov za zdravstvo in dolgotrajno oskrbo
    do leta 2030 povečal za okoli 2% BDP, do leta 2045
    pa kar za 5% BDP.
   Kaj nam preostane?
Rešitve
   Podaljšanje delovne dobe (kasnejša
    upokojitev)
   Večje migracije (več delavcev iz ostalih
    držav)
   Znižanje pokojnin
Znižanje pokojnin po zakonu
   Tudi po sedanjem zakonu je predvideno
    znižanje pokojnin
   Le te naj bi do leta 2025 padle na okoli 55%
    plače.
   Vendar pa dano znižanje kot smo videli ne bo
    povsem ublažilo pritiska na javne finance
Kdo izgublja v danem sistemu
   Povsem očitno je, da v danem sistemu
    največ izgubljajo sedanji delovno aktivni
    predvsem mladi in pa srednje generacije
   Plačujejo visoke prispevke in bodo imeli nizke
    pokojnine
   V preteklosti pa so sedanji upokojenci
    plačevali nizke prispevke in imeli visoke
    pokojnine
Dejstva-pokojninska problematika
   Če si najprej ogledamo višino preteklih
    prispevkov delodajalcev in delojemalcev v
    pokojninsko blagajno, so ti pred letom 1985
    znašali le okoli 20% povprečne neto plače in
    so bili znatno nižji od višine prispevkov iz
    obdobja 90 let. Po letu 1985 je namreč sledil
    izreden skok, leta 1995 48% plače
Pretekle pokojnine
   V preteklosti (predvsem v 90) letih so bile
    pokojnine izredno visoke
   Znašale so med 70 in 85 % plače.
   Tisti, ki so se upokojili v 90 so večino delovne
    dobe (35 do 40 let) plačevali le 20% plače, pri
    upokojitvi pa so prejemali 3 do 4 več od
    prispevkov
   Če primerjamo vplačila z izplačili lahko
    ugotovimo
Dejstva pokojninska problematika
   Predvsem ženske in pa upokojeni pred letom
    2000 bodo iz pokojnin dobili več kot so
    vplačevali

    upokojeni v letu   ženske   Moški
        1990            48%     77%
        1995            52%     79%
        2000            60%     97%
Dejstva-pokojninska problematika
   Na drugi strani lahko mlade in srednje
    delovno aktivne generacije pričakujejo
    pokojnine med 30 do 40% ob prispevkih okoli
    40%. To pomeni, da bodo skoraj 100%
    preplačali svoje pokojnine (delovna doba je
    2x daljša od upokojenske)
   Kaj pa dodatno pokojninsko zavarovanje
PDPZ
   Izpad pokojnine iz 1 stebra naj bi rešilo
    prostovoljno dodatno pokojninsko
    zavarovanje
   Ker bodo pokojnine kot smo videli zelo nizke,
    naj bi del prihodkov dobili iz dodatnega
    varčevanja (za kar je namenjeno PDPZ)
PDPZ
   Individualno in kolektivno varčevanje
   Večina včlanjenih v kolektivno (400.000)
   Davčne olajšave tako za kolektivno kot
    individualno
   Varnost zagotavlja zajamčena donosnost
PDPZ-zajamčena donosnost
   Izvajalci morajo zagotavljati mesečni
    zajamčeni donos na državne obveznice z
    dospelostjo nad 1 letom (50% ali več)
   To pomeni, da vsi večinoma varčujejo v
    obveznicah
   Tako mladi kot stari imajo enake naložbene
    politike
Kritika zajamčene donosnosti
   Mladi zavarovanci oziroma izvajalci v imenu
    mladih zavarovancev ne morejo vlagati v
    delnice oziroma
   Varčevanje v obveznicah ne sledi plačam in
    ščiti vlagateljev pred inflacijo
   Pri sedanjem obsegu varčevanja okoli 10%
    neto dohodka lahko računajo na rento
   Stari-5% plače ali manj
   Mlajši okoli 10%
Kritje izpada
   Kot smo ugotovili morajo starejši (10 let do
    upokojitve) pokriti okoli 10% plače kot izpad
   Mladi pa morajo na drugi strani pokriti izpad
    okoli 35% plače
   Pri sedanjem varčevanju ga bodo žal le okoli
    10% ali manj.
   Ali lahko kako spremenimo uredbo?
Spremenjena uredba o
zajamčeni donosnosti
   Namesto da garantiramo donos na mesečni ravni,
    ga lahko garantiramo za obdobje varčevanja (mladi
    30 let, starejši 5 let)
   Potem bodo tudi pokojninske družbe lahko vlagale
    bolj v delnice v primeru mlajših
   Moč je pokazati, da je tako spremenjena uredba
    boljša za mlade in starejše zavarovance
   Če dovolimo tudi mešane naložbe (v delnice in
    obveznice):
Zaključek
   Se zagotovi mladim višji donos in ohrani ali
    celo izboljša kriterij varnosti (zaščita pred
    inflacijo in kritje izpada plače); namesto 10%
    plače ob enakem vložku pokrijejo 20% plače
   Starejši na račun krajšega naložbenega
    obdobja še vedno varčujejo primarno v
    obveznicah (vendar je njihov izpad manjši)

				
DOCUMENT INFO
Shared By:
Categories:
Tags:
Stats:
views:8
posted:5/27/2012
language:Croatian
pages:27