Ponuda i pobaruvacka vo ugostitelstvoto

Document Sample
Ponuda i pobaruvacka vo ugostitelstvoto Powered By Docstoc
					       Univerzitet "Goce Del~ev" - [tip
    Fakultet za Turizam i Biznis Logistika




                        SEMINARSKA RABOTA


               PREDMET: EKONOMIKA NA UGOSTITELSTVO
       TEMA: PONUDA I POBARUVA^KA VO UGOSTITELSTVOTO




           Mentor:
Student:
Prof M-R Nako Ta{kov
Markov Aleksandar
                        Gevgelija,2008


                             SODR@INA:




1. Poim na pobaruva~kata i kriva na pobaruva~kata vo
  ugostitelstvoto......      4
2. Faktori {to ja uslovuvaat pobaruva~kata vo ugostitelstvoto
  ...................   6
3. Poim na ponudata i kriva na ponudata vo
  ugostitelstvoto.........................      7
4. Faktori {to ja uslovuvaat ponudata
  .............................................................
  ..   8
5. Vramnote`uvawe na pobaruva~kata i ponudata
  .............................................     9
6. Elasti~nost na pobaruva~kata
  .............................................................
  ........... 10
7. Faktorite {to ja determiniraat elasti~nosta na pobaruva~kata
  ............. 12
8. Elasti~nost na ponudata
  .............................................................
  ......................12
9. Zaklu~ok
  .............................................................
  ................................................ 14




                                                                  2
                              VOVED




     Vo ovaa seminarska rabota }e gi analiziram temelnite elementi
na pobaruva~kata i ponudata vo ugostitelstvoto. So cel podobro da
se sfati su{tinata na ekonomikata na ugostitelstvoto najprvin }e
govoram za pobaruva~kata, krivata na pobaruva~kata i faktorite {to
ja determiniraat pobaruva~kata vo ugostitelstvoto. Potoa }e ja
analiziram ponudata, krivata na ponudata i nejzinite osnovni
determinanti. ]e poka`am kako se vospostavuva ramnote`a pome|u
pobaruva~kata i ponudata. Analizata }e ja zavr{am so ispituvaweto
na elasti~nosta na pobaruva~kata i ponudata.




                                                                    3
       POIM NA POBARUVA^KATA I KRIVATA NA POBARUVA^KATA VO
                         UGOSTITELSTVOTO


     Pobaruva~kata pretstavuva onaa koli~ina od nekoe dobro ili
usluga koja potro{uva~ite sakaat da ja kupat, t.e. se sposobni da
ja platat i da ja potro{at vo opredelen vremenski period.
Razlikuvame individualna i pazarna pobaruva~ka.
     Individualna pobaruva~ka za opredeleno dobro pretstavuva samo
onaa koli~ina od toa dobro {to edno lice saka i e sposobno da ja
plati vo opredelen vremenski period.
     Pazarnata pobaruva~ka pretstavuva zbir na individualnite
pobaruva~ki za odredeno dobro na pazarot na toa dobro ili usluga.
Vo natamo{niot tekst, koga zboruvame za pobaruva~katra na nekoe
dobro, sekoga{ ja imame predvid pazarnata pobaruva~ka na toa dobro
ili usluga.
     Vrz pobaruva~kata na edno dobro dejstvuvaat golem broj
faktori. No,logi~ki gledano, koli~inata od nekoe dobro koja lu|eto
ja kupuvaat zavisi od negovata cena. [to e cenata na nekoe dobro
povisoka, pod pretpostavka deka drugite uslovi se nepromeneti,
lu|eto }e sakaat pomalku da go kupuvaat, i obratno {to e cenata
povisoka, povtorno pod pretpostavka deka drugite uslovi se
nepromeneti, lu|eto }e sakaat pove}e da go kupuvaat.
     Vo ekonomskata analiza pobaruva~kata za opredeleno dobro
(dx), na primer, neka bide dobroto H, e funkcija na cenata na
dobroto H, pod pretpostravka deka site drugi faktori {to ja
opredeluvaat pobaruva~kata na dobroto ostanuvaa nepromeneti. Toa
zna~i deka vo analizata se primenuva principot ceteris paribus.
     Ottuka proizleguva:
     dx = f(Px) cetiris paribus

                                                                 4
     Trgnuvaj}i od ovaa pretpostavka se voo~uva deka postoi
odreden odnos pome|u pazarnata cena na odredenoto dobro i baranata
koli~ina za toa dobro. Odnosot na pobaruvanata koli~ina od nekoe
dobro pri alternativni ceni se vika skala na pobaruva~kata, ili
kriva na pobaruva~kata.
     Vo narednata tabela }e ja prika`am skalata na pobaruva~kata
za doroto H.

              Odnos me|u cenata i pobaruva~kata na dobroto H

                       Cenata na dobroto H   Barana koli~ina
                               (R)                 (Q)
             A                     5                9
             B                     4               10
             C                     3               12
             D                     2               15
             E                     1               20

     Ako sega podatocite od skalata na pobaruva~kata grafi~ki gi
prika`am na koordinatniot sistem, so toa {to na ordinatata }e gi
nanesam cenite, a na apsisata baranite koli~ini za dobroto H, }e
ja konstruiram krivata na pobaruva~kata na dobroto H.


Krivata na pobaruva~kata ni gi poka`uva soodnosite pome|u baranata
koli~ina za dobroto H od edna individua, od edna strana, i cenata
na dobroto H od druga strana, ceteris paribus, zna~i pod pretpostavka
deka drugite faktori koi vlijaat na pobaruva~kata se nepromeneti.

     R


         5

         4

         3

         2

         1

                                                          Q
    0    5   10   15     20   25

     Ako se analizira krivata na pobaruva~kaat lesno mo`e da se
voo~i deka odnosot pome|u baranata koli~ina i cenata e obratno
proporcionalen. Kolku cenata e povisoka tolku baranata koli~ina e
pomala, i obratno, kolku cenata e poniska tolku baranata koli~ina
e pogolema. Zatoa krivata na pobaruva~kata ima opa|a~ki hnagib od
levo kon desno. Ova va`no svojstvo vo ekonomikata se vika zakon za
opa|awe na pobaruva~kata.
                                                                    5
     Zakonot za opa|awe na pobaruva~kata mo`e da se formulira na
sledniot na~in: Poka~uvaweto na cenata na dobroto ili uslugata,
pod pretpostavka ni{to drugo da ne se promenilo, predizvikuva
opa|awe (namaluvawe ) na vkupnata barana koli~ina za odredeno
dobro ili usluga. Ili, ako cenata se namali, pod uslov se drugo da
ne se promeni, baranata koli~ina }e se zgolemi.
     Za{to baranata koli~ina se namaluva koga cenata raste? Toa e
taka od dve pri~ini.
     Prvo poradi efektot na supstitucija. [to zna~i toa? Da
pretpostavime deka cenata na nekoe dobro ,usluga se zgolemila.
Toga{ sekoj potro{uva~ }e se odnesuva racionalno. Toj }e go
supstituira (}e go zameni) so drugo dobro, usluga ~ija upotreba
ednakvo ili sli~no gi zadovoluva potrebite, a ~ija cena ne se
promenila, ili e poniska. Primer ako se poka~i cenata na
govedskoto meso gostite }e konzumiraat pove}e pile{ko, ako se
poka~i cenata na alkoholnite pijaloci ke konzumiraat poveke
bezalkoholni pijaloci ili ako poskapi strujata,ugostitelskite
objekti }e se preorientiraat da se great na nafta, ako cenata na
naftata za greewe ne se promenila.
     Vtoro, poradi efektot na dohodot. Poka~uvaweto na cenata na
nekoe dobro go osiroma{uva potro{uva~ot zaradi toa {to toj so
svojot dohod, koj ne mu se promenil, }e mo`e da kupuva pomali
koli~ini od toa dobro. Toa zna~i deka sega realno ima pomal dohod.
Na primer, ako se poka~i cenata na alkoholnite pijaloci,
potro~uva~ite }e konzumirat pomalku alkoholni pijaloci.
     Obratno od ova, ako cenata na nekoe dobro se namali, lu|eto
so svojot dohod }e mo`at da kupat pogolemi koli~ini od toa dobro.
Toga{ nivniot dohod
realno e pogolem. Zatoa }e `iveat pobogato. Primer: prodorite na
mikroelektronskata tehnologija predizvikaa opa|awe na cenata na
personalnite kompjuteri. Vo po~etokot koga tie se pojavija bea
mnogu skapi. Niv mo`ea da gi kupat samo bogati pretprijatija ili
luksuznite hoteli. Denes, poradi nivnata relativnaniska cena tie
se prisutni vo sekoe ugostitelsko pretpijatie, restorant, hotel,
motel, a se pove}e gi ima i vo na{ite domovi.
              FAKTORI [TO JA USLOVUVAAT POBARUVA^KATA
                         VO UGOSTITELSTVOTO


     Vo dosega{nata analiza na pobaruva~kata kako osnoven faktor
od koi zavisi pobaruva~kata gi zemavme cenite.
     Me|utoa, kako {to naglasiv, pobaruva~kata ja uslovuvaat
pove}e faktori. Me|u niv se: cenata na dobroto H (Rh), visinata na
dohodot na potro{uva~ite (Y), {irinata na pazarot (M), cenite na
dobrata {to se povrzani so toa dobro (Rr), vkusevite na
potro{uva~ite (T), o~ekuvawata na potro{uva~ite za dvi`eweto na
cenite na dobroto vo idnina (E) i drugi relevantni faktori (O).
     Spored toa proizleguva deka pobaruva~kata za dobroto H (dh) e
funkcija na site nabroeni faktori.

    dx = f (Px,Y, M, Pr, T, E, O)


                                                                 6
     Vlijanieto na cenite vrz pobaruva~kata go objasniv ponapred,
pri {to dejstvoto na drugite faktori go zapostavuvam. Sega, da gi
prokomentiram drugite fatori.
     Dohodot na potro{uva~ite - dejstvuva taka {to so porastot na
dohodot na potro{uva~ite se zgolemuva pobaruva~kata za sekoe dobro
i usluga i obratno.
     Goleminata na pazarot i negovata apsorpciona mo} se meri so
brojot na naselenieto na edna zemja, ili eden pazar, i prose~niot
dohod na naselenieto. Logi~ki e da se pretpostavi deka zemja so
golem broj na naselenie i visok prose~en dohod na naselenieto,
raspolaga so golem pazar. Zatoa tamu pobaruva~kata }e bide
pogolema za bilo koe dobro, i obratno.
     Cenite na dobrata povrzani so toa dobro - ovde stanuva zbor
za cenite na supstitutite na edno dobro i cenite na dobrata koi se
vo komplementaren odnos so dadenoto dobro. Kako supstituti se
smetaat onie dobra koi vo potro{uva~kata zadovoluvaat ista potreba
ili pribli`no ista, poradi {to vo potro{uva~kata se vzaemno
zamenlivi, primer puter i margarin. Poradi zgolemuvaweto na cenata
na puterot lugeto }e kupuvaat pove}e margarin, {to }e predizvika
zgolemuvawe na pobaruva~kata na margarin. Komplementarni dobra se
takvi koi zaedno vleguvaat vo potro{uva~kata. Primer kafe i {e}er.
Zgolemuvaweto na potro{uva~kata na kafeto predizvikuva zgolemuvawe
na potro{uva~kata na {e}erot.
     Vkusevite na potro{uva~ite - pretstavuvaat zbir na
subjektivni elementi nare~eni vkusevi ili preferencii. Vkusevite i
preferenciite na potro{uva~ite se individualni i mnogu razli~ni od
eden do drug subjekt. Nekoj na primer, preferira da jade kineska
hrana, a nekoj tradicionalna. Nekoi pove}e sakaat svinsko meso
otkolku pile{ko. Vkusovite ili preferenciite mo`at da gi vklu~at
tradicijata, obi~aite, religiozni faktori, zdravstveni faktori i
sl. Na primer vo SAD lu|eto preferiraat da jadat govedsko meso. No
vo Indija toa e zabraneto. Sovremenata medicina sugerira da se
jade pove}e hrana so vitamini i minerali otkolku so masnotii,
pomalku meso pove}e zelen~uk, ovo{je ili morska hrana. Site ovie
elementi vlijaat na formiraweto na vkusevite na lu|eto, a vrz taa
osnova i pobaruva~kata na razli~nite dobra i uslugi.
     O~ekuvawe na dvi`eweto na cenata na dobroto vo idnina - ako
se o~ekuva zgolemuvawe na cenata na nekoe dobro ili usluga vo
idnina sega{nata pobaruva~ka na toa dobro se zgolemuva. Na primer
pred sekoe poka~uvawe na naftenite derivati ugostitelskite objekti
nabavuvaat nafta za parnoto greewe. Koga pak se o~ekuva namaluvawe
na cenaat na nekoe dobro vo idnina sega{nata pobaruva~ka se
namaluva, odnosno se odlaga potro{uva~kata na toa dobro vo idnina
koga }e mo`e da se kupi po poniska cena.
     Drugi relevantni faktori i posebni vlijanija - na kraj na
pobaruva~kata na odredeni dobra i uslugi vlijaat i mnogu drugi
specijalni faktori. Na primer, vrneweto na snegja zgolemuva
pobaruva~kata na turisti~kite ponudi za zimuvawe, sne`na zima ja
zgolemuva pobaruva~kata za skija~ka oprema itn.


               POIM NA PONUDATA I KRIVA NA PONUDATA


                                                                 7
                 Pod ponuda se podrazbira koli~inata na nekoe dobro ili
usluga koja ugostitelskite onjekti sakaat i se sposobni da ja
proizvedat i prodadat za odreden vremenski period. I ovde
razlikuvame individualna i pazarna ponuda.
        Individualna ponuda e koli~inata {to eden ugostitelski object
saka i e sposobno da ja proizvede i prodade za odreden vremenski
period.
        Pazarnata ponuda se dobiva so sumirawe na site koli~ini na
odredeno dobro i usluga {to individualnite ugostitelski objekti
sakaat i se sposobni da gi proizvedat i prodadat za odreden
vremenski period.
        Ponudata, isto taka, e opredelena od pove}e faktori. No se
smeta deka ponudata e funkcija na pazarnata cena, dokolku drugite
faktori ostanuvaat nepromeneti, zna~i dokolku se primeni principot
ceteris paribus.
        Odnosot pome|u pazarnata cena i koli~inite na odredeno dobro
{to proizvoditelite sakaat da gi proizvedat i prodadat, ceteris
paribus, pretstavuva skala ili kriva na ponudata.
        Odnosot pome|u pazarnata cena i ponudenata koli~ina na
dobroto H.

                           Pazarna cena   Ponudena koli~ina
                                 R                Q
             A                   5               18
             B                   4               16
             C                   3               12
             D                   2                7
             E                   1                0

     So nanesuvawe na podatocite od skalata na ponudata na
koordinatniot sistem, i toa cenite na ordinatata, a ponudenite
koli~ini na apsisata, }e ja konstruiram krivata na ponudata.

             R


         5

         4


         3

    2

    1
                                      Q
     0   5       10   15   20   25

     Krivata na ponudata ima nagoren naklon i na desno. Vakvata
forma na Krivata na ponudata e rezultat na dejstvoto na zakonot na
opa|a~kite prinosi.
                                                                      8
                    FAKTORI [TO JA USLOVUVAAT PONUDATA


     Ponudata ja uslovuvaat pove}e faktori, kako {to se: profitot
na pretprijatieto (Rf), cenata na dobroto H (Rh), cenata na
drugite faktori na proizvodstvo-inputite (Ri), tehnologijata (T),
cenata na drugite dobra {to vo vrska so dobroto H (Rg) i drugi
relevantni faktori (O).
     Od tuka proizleguva deka ponudata na dobroto H (yh) e
funkcija na site gore navedeni faktori:

    yh = f(Pf, Px, Pi, T, Pg, O)

     Profitot - e eden od najzna~ajnite faktori vo ugostitelstvoto
{to ja uslovuva ponudata na bilo koe dobro. Sekoj ugostitelski
objekt proizleguva zaradi ostvaruvawe na profit. Profitot e
razlika pome|u vkupniot prihod na ugostitelskiot objekt i negovite
vkupni tro{oci. Pri povisoka cena ugostitelskiot objekt ostvaruva
povisok profit. Toga{ prihodite od proda`bata se povisoki od
tro{ocite na proizvodstvoto. Toa }e go stimulira da ja zgolemi
ponudata.
     Cenata na dobroto H - kako {to objasniv od visinata na
pazarnata cena na dobroto zavisi goleminata na profitot {to
ugostitelskiot objekt }e go ostvaruva. Povisokata cena ovozmo`uva
ostvaruvawe na povisok profit i obratno. Zatoa ugostitelskiot
objekt pri povisoki ceni }e ja zgolemuva ponudata, a pri poniski
}e ja namaluva.
     Cenata na drugite faktori na proizvodstvoto - inputite -
Cenite na inputite {to se koristat kako faktori na proizvodstvoto,
kako {to se: surovinite, energijata, rabotnata sila, trudot i sl.
vlijaat vrz visinata na tro{ocite. Koristewe na inputi po poniski
ceni, pri {to i tro{ocite se poniski, dava mo`nost za ostvaruvawe
na povisok profit. Vo toj slu~aj ponudata }e bide pogolema i
obratno.
     Tehnologijata - tehnologijata mo`e da bide sovremena i
zastarena. Od karakterot na tehnologijata zavisat tro{ocite na
proizvodstvoto. Taka naprednite tehnologii ja zamenuvaat
produktivnosta na trudot i gi namaluvaat tro{ocite. Toa dava
mo`nost za ostvaruvawe na povisok profit. I obratno, zastarenite
tehnologii, poradi visokite tro{oci, nudat pomali mo`nosti za
ostvaruvawe profit. Zatoa vo prviot slu~aj ponudata }e bide
pogolema, a vo vtoriot pomala.
     Cenata na drugite dobra {to se vo vrska so dobroto H - i ovde
stanuva zbor za supstitucija. Da pretpostavime deka eden restorant
ima ednakvi mo`nosti za proizvodstvo hrana i pijaloci. Ako se
poka~i pazarnata cena na hranata, restorantot eden del od
kapacitetite za proizvodstvo na hrana }e go prenaso~i vo
proizvodstvo na pijaloci zatoa {to vo toj slu~aj proizvodstvoto na
pijaloci e poprofitabilno. Ponudata na hrana }e se namali, a na
pijaloci }e se zgolemi i obratno.

                                                                    9
     Drugi relevantni faktori - vo realniot `ivot mnogu drugi
faktori mo`at da vlijaat na odlukite na ugostitelskite objekti da
ja namalat ili zgolemat ponudata. Na primer, o~ekuvawata na
promenite na cenite.
     Dokolku eden hotel o~ekuva deka cenite vo idnina }e se
zgolemat, taa vo sega{nosta }e ja namali ponudata, za da ja
zgolemi vo idnina koga i cenite }e se zgolemat, {to }e i dade
mo`nost da ostvari povisok profit.


        VRAMNOTE@UVAWE NA POBARUVA^KATA I PONUDATA
                           (~istewe na pazarite na poedine~nite dobra
i uslugi)


     Silite na ponudata i pobaruva~kata se sretnuvaat na pazarot i
niz nivnoto vzaemno dejstvo se formiraat cenite na dobrata i
uslugite. Vo eden moment ponudata i pobaruva~kata se
vramnote`uvaat. Toga{ se vramnote`uvaat cenite i koli~inite na
soodvetnoto dobro, usluga , a so toa go vramnote`uva i pazarot.
Pazarnata ramnote`a se postignuva vo to~kata kade{to kupuva~ite se
podgotveni po dadenata cena da gi kupat site ponudeni koli~ini, a
prodava~ite se podgotveni po istata cena da gi prodadat site
proizvedeni koli~ini od odredeno dobro. Pri pazarnata reamnote`a
nastanuva ~istewe na pazarot na soodvetnoto dobro ili usluga.
     Za da go ilustrirame vramnote`uvaweto na pazarot}e gi zememe
podatocite od prethodnite tabeli za pobaruva~kata i ponudata na
dobroto H.
     Vramnote`uvawe na ponudata i pobaruva~kata na dobroto H, ili
~istewe na pazarot za dobroto H


      Mo`ni
     ceni na     Barana      Ponudena
     dobroto    koli~ina     koli~ina   Sostojba na    Pritisok
      H po     (edinici)    (edinici)     pazarot     vrz cenite
     edinica

        5          9            18          Vi{ok       Nadolu
        4         10            16          Vi{ok       Nadolu
        3         12            12       Ramnote`a    Neutralno
        2         15             7        Nedostig      Nagore
        1         20             0        Nedostig      Nagore


     Da vidime kako se vramnote`uvaat ponudata i pobaruva~kata,
odnosno kako se ~isti pazarot. Pri pazarna cena od 5-
proizvoditelite se spremni da ponudat 18 edinici od dobroto H,
dodeka kupuva~ite se spremni da otkupat samo 9 edinici. Zna~i na
pazarot }e se javi vi{ok na proizvodi - ponudata na dobroto H e
pogolema od pobaruva~akata. Zatoa kaj proizvoditelite }e se
formiraat zalihi od dobroto H. Tie, za da mo`at da se oslobodat od
zalihite }e ja namalat cenata. Vo ovoj slu~aj pazarot za dobroto H
                                                                   10
e vo neramnote`a. Ist e slu~ajot i pri cenata od 4-. No da
pretpostavime deka cenata se namalila na 2-, toga{ proizvoditelite
}e ponudat samo 7 edinici, a potro{uva~ite se spremni da kupat
duri 15 edinici. Zna~i sega se javuva nedostatok od dobroto H.
Pazarot pak ne e vo ramnote`a. Ramnote`ata se postignuva pri cena
od 3-, koga proizvoditelite se spremni da ponudat 12 edinici, a
potro{uva~ite se podgotveni da kupat tokmu 12 edinici od dobroto
H. Vo taa to~ka }e dojde do vramnote`uvawe na cenite i koli~inite
na dobroto H. Zna~i pazarnata cena od 3- go ~isti pazarot na
dobroto H. Toga{ nema nitu vi{ok, nitu nedostatok na dobroto H.
     Vramnote`uvawe na pazarot na dobroto H mo`e grafi~ki da se
prika`e na sledniot na~in.



                             R

                         5

        4

        3                    E

        2

        1

                                       Q
            0   5   10       15   20

            Ponudena i pobaruvana koli~ina

       Vramnote`uvawe na pazarot na dobroto H



                         ELASTI^NOST NA POBARUVA^KATA


     Prethodnite ispituvawa potvrdija deka pome|u baranata
koli~ina za opredeleno dobro i usluga i visinata na cenata na
dobroto i uslugata postoi obratno proporcionalna zavisnost: ako
cenata raste, pobaruva~kata za dobroto opa|a, odnosno ako cenata
opa|a, pobaruva~kata za dobroto raste. Toa be{e, kako {to porano
utvrdivme, su{tinata na zakonot za pobaruva~kata.
     Cenovnata elasti~nost na pobaruva~kata (ili ednostavno
elasti~nost na pobaruva~kata) go poka`uva intenzitetot na
reagirawe na baranata koli~ina na nekoe dobro na promenata na
cenata, ceteris paribus.
     So drugi zborovi cenovnata elasti~nost na pobaruva~kata }e ni
poka`e za kolku procenti }e porasne baranata koli~ina za dobroto
H, ako, na primer, negovata cena se namali za 10% i obratno - za
kolku procenti }e se namali baranata koli~ina za istoto dobro, ako
                                                                11
negovata cena porasne za 10%. Vrz taa osnova se presmetuva t.n.
koeficient na elasti~nosta na pobaruva~kata (Ed):

                         promena na koli~inata na dobroto H vo %
                        Ed =
                             promena na cenata na dobroto H vo %

     Od formulata mo`e lesno da se utvrdi deka koeficientot na
elasti~nosta na pobaruva~kata e negativna golemina, bidej}i postoi
obratnoproporcionalen odnos pome|u baranite koli~ini i cenite. No,
vo ekonomskata literatura, zaradi olesnuvawe na presmetkite,
voobi~aena e pretpostavkata deka koeficientot na elasti~nosta
sekoga{ e pozitivna golemina i nie vo ponatamo{nata analiza taka i
}e go tretirame.
     Od praktikata e poznato deka pobaruva~kata na razli~ni dobra
razli~no reagira na promenata na nivnite ceni. Kaj dobrata nu`ni
za `ivot, kako hrana, na primer, promenite na cenite obi~no imaat
malo vlijanie vrz promenite na koli~inite {to se pobaruvaat.
Imeno, duri hranata i pozna~itelno da poskapi, lu|eto }e moraat da
ja obezbedat, bidej}i bez nea, ednostavno ne se mo`e. Sosema e
poinakva sostojbata kaj luksuznite dobra. Tamu promenite na cenite
imaat silno vlijanie vrz koli~inite {to se baraat - ako na primer
cenite na luksuznite dobra zna~itelno se zgolemat, toa }e
predizvika nadproporcionalno opa|awe na nivnata pobaruva~ka, {to e
i normalno, bidej}i pomalata potro{uva~ka na luksuzni dobra ne ja
zagrozuva egzistencijata na lu|eto.
     Da pretpostavime sega deka doa|a do 10% piorast na cenite na
sosema razli~ni dobra: A, V, S. Normalno e pobaruva~kata na
razli~ni proizvodi razli~no da reagira na porastot na cenata:
baranite koli~ini za proizvodot A, na primer, kako rezultat na
desetprocentnoto poka~uvawe na cenata, }e se namalat za 20%, kaj
proizvodot V namaluvaweto na koli~inite }e bide 5%, a kaj
proizvodot S 10%. So zamena na podatocite vo op{tata formula za
koeficientot na elasti~nosta na pobaruva~kata }e gi dobieme
slednive rezultati:

                            20
               Proizvod A        Ed =        10      =   2

                          5
               Proizvodot V           Ed =   = 0,5
                         10

                            10
             Proizvodot S        Ed     =            =   1
                            10

     Vo slu~ajot na proizvodot A koeficientot na elasti~nosta na
pobaruva~kata e 2. Ovde prakti~no stanuva zbor za elasti~na
pobaruva~ka, zaradi ednostavniot fakt {to promenata vo baranata
koli~ina e pogolema od promenata na cenata na proizvodot - cenata
porasnala za 10%, a baranata koli~ina namalila duri za 20%. So
drugi zborovi pobaruva~kata e elasti~na koga taa zna~itelno ili
                                                                 12
silno reagira na promenata na cenata na soodvetnoto dobroto. Vo
takov slu~aj koeficientot na elasti~nost }e bide pogolem od
edinica, bidej}i pogolem procent na promenata na baranata koli~ina
go stavame vo soodnos so pomal procent na promenata na cenata.
     Vo slu~ajot, pak, na proizvodot V imame neelasti~na
pobaruva~ka. Tuka promenata vo baranata koli~ina e pomala od
promenata na cenata, odnosno pobaruva~kata ne e dovolno
~uvstvitelna na promenata na cenata na soodvetnoto dobro. Zaradi
toa neelasti~nata pobaruva~ka isfrla koeficient na elasti~nost
pomal od 1.
     Vo slu~ajot na proizvodot S imame t.n. edini~na ili unitarna
elasti~nost na pobaruva~kata. Tuka koeficientot na elasti~nosta na
pobaruva~kata e 1, {to zna~i deka baranata koli~ina na soodvetnoto
dobro raste ili namaluva proporcionalno so promenata na cenata -
ako cenata porasne za 10% pobaruva~kata }e se namali za 10% i
obratno.
     Spored toa:
      pobaruva~kata e elasti~na ako Ed>1
      pobaruvakata e neelasti~na ako Ed<1
      pobaruva~kata e edine~na ako Ed=1.
        FAKTORITE [TO JA DETERMINIRAAT ELASTI^NOSTA NA
                         POBARUVA^KATA

     Postojat ~etiri osnovni faktori koi ja determiniraat
cenovnata elasti~nost na pobaruva~kata.
     Prviot faktor e karakterot na dobroto - dali se raboti za
nu`no ili luksuzno dobro. Baranite koli~ini za nu`ni dobra se
relativno stabilni bez ogled na promenite na cenite, bidej}i bez
niv lu|eto ne mo`at da opstanat. Takov e na primer slu~ajot na
hranata. Obratno e so luksuznite dobra za `ivot - pobaruva~kata za
zlaten nakit, na primer, silno reagira na porastot na cenite. Ako
cenite za zlatniot nakit porasnat za 50% mnogu lu|e }e se vozdr`at
od negovoto kupuvawe.
     Vtoriot faktor e vrzan za supstitutite na dobrata. Dobrata
{to imaat dobra supstitucija imaat visoka cenovna elasti~nost na
pobaruva~kata. Silniot porast na cenata na puterot }e ima i silen
odraz vrz baranite koli~ini - potro{uva~ite }e se svrtat kon
pozna~ajna konsumacija na margarin.
     Tretiot faktor e relativnoto u~estvo na izdatocite za dobroto
vo vkupniot buxet na potro{uva~ot. U~estvoto na tro{ocite za
razli~ni za~ini, na primer, kako {to e solta, crniot piper,
cimetot, kimot i drugi, vo vkupniot buxet na restorantot e
minimalno, poradi {to ovie dobra imaat tipi~no neelasti~na
pobaruva~ka. Se razbira deka toa ne e slu~aj so izdatocite za
struja, voda ,greewe i sl, koi se visoki i so golemo u~estvo vo
buxetot na restorantot, poradi {to i se karakteriziraat so visoka
elasti~nost.
     ^etvrtiot faktor e vremeto {to na potro{uva~ite im stoi na
raspolagawe za da reagiraat na promenite na cenite na dobrata.
Elasti~nosta na pobaruva~kaat za isti dobra obi~no e mala na kus
rok i vo nu`da, a pogolema na dolg rok. “Dobar primer za toa e

                                                                13
onoj so naftata. Da pretpostavame deka poka~uvaweto na cenata na
naftat ve zateklo na pat. Dali }e razmisluvate za proda`ba na
avtomobilot i otka`uvawe od ponatamo{noto patuvawe? Sigurno ne.
Spored toa kusoro~nata elasti~nost na pobaruva~kata e blizu nula.
     Na dolg rok, me|utoa, toa go prilagoduvate va{eto odnesuvawe
so povisoka cena na naftata. Mo`ete da kupite pomal i poekonomi~en
avtomobil, da kupite to~ak, da patuvate so voz .....”


                     ELASTI^NOST NA PONUDATA


     Po elaboriraweto na cenovnata elasti~nost na pobaruva~kata,
lesno e da se razbere cenovnata elasti~nost na ponudata, bidej}i
se raboti za dve sili, navistina so sprotiven znak, no koi sekoga{
~inat edno edinstveno.
     Elasti~nosta na ponudata go meri stepenot, odnosno
intenzitetot na reakcijata na ponudenite koli~ini na dobroto H na
promenite na negovata cena.
     Spored toa, koeficientot na elasti~nosta na ponudata (Ey) e
ednakov na:

                    promena na ponudenite koli~ini vo %
                            Ey =
                           promena na cenite vo %




Se razbira deka po istata analogija kako kaj elasti~nosta na
pobaruva~kata, ponudata e elasti~na, odnosno neelasti~na koga
reakcijata na ponudenite koli~ini na promenite na cenite e silna
ili slaba. Elasti~nosta na ponudata e edine~na koga procentualnata
promena vo ponudenite koli~ini e proporcionalna so procentualnata
promena na cenite. Sli~na e sostojbata i so ekstremite - sovr{eno
neelasti~na, odnosno sovr{eno elasti~na ponuda. Sve`ite domati i
piperki vo prodavnicata koi se lesno rasiplivi ~esto }e moraat da
se prodadat po bilo koja cena. Ponudata vo ovoj sli~aj se
pribli`uva do sovr{ena neelasti~nost. Dokolku pak malo smaluvawe
na cenata na nekoe dobro predizvika smaluvawe na koli~inite {to se
nudat na nula, ili pak malo zgolemuvawe na cenata na nekoe dobro
predizvikuva vonredno visoko zgolemuvawe na koli~inite {to se
nudat, stanuva zbor za beskone~no elasti~na ponuda.
     Najzna~ajnite faktori koi ja determiniraat elasti~nostan na
ponudata se:

           Vremeto {to na pretprijatieto mu stoi na raspolagawe za
promena na proizvodstvoto i ponudata vo zavosnost od promenata na
cenata. Vo momentalen period pretprijatijata ne se vo mo`nost da
go zgolemat proizvodstvoto na oddelni dobra i uslugi, seedno {to
nivnata cena na pazarot porasnala. Vo vakva situacija ponudata e
perfektno neelasti~na. Na kus rok, dokolku cenite na oddelni dobra
se zgolemat pretprijatieto mo`e barem do nekade da go zgolemi
                                                                14
proizvodstvoto, a so toa i ponudata na oddelni dobra i uslugi, so
aktivirawe na varijabilnite faktori na proizvodstvoto - voveduvawe
na pove}esmensko rabotewe, anga`irawe na pove}e surovini i sl. Vo
vakva situacija ponudata bi poka`ala izvesen stepen na
elasti~nost. Na dolg rok pretprijatieto e vo sostojba zna~itelno
da go zgolemi proizvodstvoto na oddelni dobra i uslugi kako
rezultat na anga`irawe, ne samo na varijabilnite, tuku i na
fiksnite faktori na proizvodstvoto - izgradba na novi sobi za
smestuvawe, izgradba na nov kujnski blog, montirawe na novi ma{ini
i oprema itn. Toa zna~i deka na dolg rok ponudata poka`uva
visokstepen na elasti~nost.
     Proizvodnite mo`nosti na sektorot - Ima sektori vo koi
inputite na proizvodstvoto lesno mo`at da se obezbedat i da
ovozmo`at zgolemuvawe na proizvodstvoto i na ponudenite koli~ini -
tipi~en slu~aj e ugostitelstvoto. Tuka elasti~nosta na ponudata }e
bide visoka. No postojat stopanski sektori vo koi resursite se
naglaseno ograni~eni - takov e slu~ajot so proizvodstvoto koe se
bazira na prirodnite bogatstva od neobnovliva priroda. Tuka
elasti~nosta na ponudata e mala.




                             ZAKLU^OK


  1. Individualnata pobaruva~ka za opredeleno dobro ili usluga
     pretstavuva koli~ina na dobroto ili uslugata {to edno lice
     saka i e sposobno da ja plati vo opredelen vremenski period.
     Vrz pobaruva~kata na opredeleno dobro, usluga dejstvuvaat
     golem broj faktori. Pri toa, duri i od praktikata mo`e da se
     zaklu~i deka cenata na dobroto,uslugata e najzna~ajniot
     faktor od ko{to zavisi pobaruva~kata na toa dobro. Drugi
     faktori {to ja uslovuvaat pobaruva~kata za odredeno dobro i
     usluga se: visinata na dohodot na potro{uva~ite, {irinata na
     pazarot, cenata na dobratai uslugite {to se povrzani so toa
     dobro i usluga, vkusevite na potro{uva~ite, o~ekuvawata na
     potro{uva~ite za dvi`eweto na cenata na dobroto vo idnina i
     drugi relevantni faktori.
                                                                15
2. Odnosot pome|u baranite koli~ini za odredeno dobro ili usluga
   i negovata cena, pod pretpostavka deka ni{to drugo ne se
   promenilo, ni ja dava krivata na pobaruva~kata.
3. Zakonot za pobaruva~kata vo ekonomijata mo`e da se formulira
   na sledniov na~in: poka~uvaweto na cenata na dobroto odnosno
   uslugata, pod pretpostavka deka ni{to drugo ne se promenilo,
   predizvikuva opa|awe na vkupnata barana koli~ina za toa
   dobro. Namaluvaweto na cenata na dobroto i uslugata, pod
   pretpostavka deka ni{to drugo ne se promenilo, predizvikuva
   porast na vkupnata barana koli~ina za toa dobroi za taa
   usluga. Prakti~nio najgolemiot broj dobrai uslugi podle`at na
   ovoj zakon.
4. Promenite na visinata na potro{uva~kiot dohod, goleminata io
   {irinata na pazarot, cenite na supstitutite, vkusevite na
   potro{uva~ite i sli~no, ja pomestuvaat krivata nagore ili
   nadolu.
5. Ponudata ni ja pretstavuva koli~inata na odredeno dobro i
   usluga {to ugostitelskiot objekt saka i e sposobno da ja
   proizvede i prodade vo odreden vremenski period, spored
   dadenata cena. Vrz ponudata na poedine~noto dobro vlijaat
   golem broj faktori od koin najzna~ajni se slednive: profitot
   na pretprijatieto, cenata na dobroto, cenite na inputite,
   tehnologijata i cenite na supstitutite.
6. Krivata na ponudata go pretstavuva odnosot pome|u pazarnata
   cena na dobroto i ponudenata koli~ina, pod pretpostavka deka
   drugite faktori koi vlijaat vrz ponudata se nepromenlivi.
   Dokolku se promeni bilo koj od faktorite {to ja determiniraat
   ponudata, osven cenata, doa|a do pomestuvawe na krivata na
   ponudata.
7. Cenovnata elasti~nost na pobaruva~kata (ili ednostavno
   elasti~nosta na pobaruva~kata) go poka`uva intenzitetot na
   reagiraweto na baranata koli~ina na nekoe dobro na promenata
   na cenata, ceteris paribus. Koeficientot na elasti~nosta na
   pobaruva~kata ni go poka`uva soodnosot pome|u promenite vo
   baranata koli~ina za oddelno dobro-usluga, iska`ani vo
   procenti, i promenite vo cenata na istoto dobro-usluga, isto
   taka iska`ani vo procenti.
8. Razli~nite dobra i uslugi zastapeni vo proizvodnite programi
   na ugostitelskite objekti, manifestiraat razli~na cenovna
   elasti~nost na pobaruva~kata, poradi {to, promenite na
   nivnite ceni imaat razli~en odraz vrz vkupniot prihod na
   pretprijatieto:
    namaluvaweto na cenite na dobrata i uslugite pri niska
     elasti~nost na pobaruva~kata go namaluva vkupniot prihod
     na pretprijatieto;
    namaluvaweto na cenite na dobrata i uslugitepri elasti~na
     pobaruva~ka go zgolemuva vkupniot prihod;
    namaluvaweto na cenite na dobrata i uslugite pri edine~na
     elasti~nost ne predizvikuva promeni vrz vkupniot prihod
9. Vrz elasti~nosta na pobaruva~kata najsilno vlijanie imaat
   slednive faktori: prirodata na dobroto i uslugata (dali se
   raboti za nu`ni ili luksuzni dobra-uslugi); stepenot na
   supstitucija na dobroto i uslugata; relativnoto u~estvo na
                                                               16
   tro{ocite na soodvetnoto dobro i uslugata vo vkupniot semeen
   buxet i vremeto {to na potro{uva~ot mu stoi na raspolagawe na
   promenata na cenata.
10.     Elasti~nosta na ponudata go meri stepenot, odnosno
   intenzitetot na reakcija na ponudenite koli~ini na dobroto H
   na promenite na negovata cena.
11.     Elasti~nosta na pobaruva~kata e determinirana od:
    vremeto {to pretprijatieto mu stoi na raspolagawe za
     promenata na proizvodstvoto i ponudata vo zavisnost od
     promenata na cenata (dali se raboti za momentalen, kus ili
     dolg rok);
    Proizvodnite mo`nosti, odnosno relativnata raspolo`livost
     na resursite vo soodvetniot stopanski sektor.




                    KORISTENA LITERATURA


     1. D-r Taki Fiti i M-r Vladimir Filipovski, Osnovi na
       mikroekonomijata, Ekonomski Fakultet, Skopje, 1999
                                                              17
2. Jakovski B. Marketing, Ekonimski Fakultet, Skopje 2000
3. “Ekonomska enciklopedia” I i II, Beograd, 1984
4. www.economy.org
5. www.google.com




                                                            18

				
DOCUMENT INFO
Categories:
Tags:
Stats:
views:78
posted:5/22/2012
language:Latin
pages:18