Kemija 8 razred by EqGveB

VIEWS: 442 PAGES: 27

									Barbara Rubin, OŠ Maksa Pečarja



LETNA PRIPRAVA ZA KEMIJO
za 8. razred devetletne osnovne šole

Učbeniški komplet: S. A. Glažar, A. Godec, M. Vrtačnik, K. S. Wissiak Grm: Moja prva kemija 1
Literatura: (učbeniki, periodni sistem elementov, priročniki, revije,…)

a) obvezni viri za učence
1. Glažar, S. A., Godec, A., Vrtačnik, M., Wissiak Grm, K. S. (2004). Moja prva kemija 1. Učbenik in zgoščenka . Modrijan. Ljubljana.
2. Glažar, S. A., Godec, A., Vrtačnik, M., Wissiak Grm, K. S. (2004). Moja prva kemija 1.delovni zvezek. Modrijan, Ljubljana.
3. Periodni sistem elementov

b) priporočljivi viri za učence (šolska knjižnica, računalnica):
1. Brencelj, A., Glažar, S.,A., Janžekovič, F.,Slavinec, M.,Svečko, M.,Turk, T. (1999). Naravoslovje za 7. razred 9-letne osnovne šole , DZS,
    Ljubljana.
2. Gabrič A., Glažar, S.,A., Slatinek Žigon. M., (2001). Kemija danes 1. Učbenik. DZS, Ljubljana.
3. Smrdu, A. (2004). Od atoma do molekule. Učbenik. Jutro. Ljubljana.
4. Košele, M.,… (2003). Kemija 8. Učbenik. Tehniška založba. Ljubljana.
5. Kornhauser, A., Frazer, M. (2003). Pogled v kemijo 8. Učbenik. Cankarjeva založba. Ljubljana.
6. Challoner, J. (1997). Slikovni slovar kemije. Mladinska knjiga. Ljubljana.
7. Kobal, E. (1994). Kemija za vedoželjne, DZS, Ljubljana.
8. Crowther, B. (1992). Naravoslovje, Kemija, Komplet Učbenik, Navodila za vaje, Priročnik za učitelja. Tehniška založba Slovenije ,
    Ljubljana.
9. Haavisto, A. et. al. (1996). Čudežni svet elementov, DZS, Ljubljana.
10. Kovač-Artemis, T. (1984). Kemiki skozi stoletja, MK, Ljubljana.
11. Pretnar, T. (1987). Šolski kemijski laboratorij, DZS, Ljubljana.
12. Ryan, L. (2000). Kemija, Preproste razlage kemijskih pojavov. Tehniška založba. Ljubljana.
13. http://www.keminfo.uni-lj.si/
14. http://www.chem.leeds.ac.uk/delights/
15. http://www.webelements
16. Interaktivni programi: Spoznavajmo elemente in spojine, KemŠol 2.0
17. Računalniški program Maksova kemija

c) za učitelje:
1. Glažar, S. A., Godec, A., Vrtačnik, M., Wissiak Grm, K. S. (2004). Moja prva kemija 1 (učbenik, delovni zvezek in zgoščenka). Modrijan,
    Ljubljana.
2. Gabrič, A., Glažar, S.,A., Slatinek Žigon. M. (2001). Kemija danes 1 (učbenik, delovni zvezek, priročnik za učitelja). DZS, Ljubljana.


                                                                                                                                           2
3.  Smrdu, A. (2004). Od atoma do molekule (učbenik in delovni zvezek). Jutro. Ljubljana.
4.  Košele, M.,… (2003). Kemija 8 (učbenik in delovni zvezek). Tehniška založba. Ljubljana.
5.  Kornhauser, A., Frazer, M. (2003). Pogled v kemijo 8 (učbenik). Cankarjeva založba. Ljubljana.
6.  Brencelj, A., Glažar, S.,A., Janžekovič, F.,Slavinec, M.,Svečko, M.,Turk, T. (1999). Naravoslovje za 7. razred 9-letne osnovne šole , DZS,
    Ljubljana.
7. Challoner, J. (1997). Slikovni slovar kemije. Mladinska knjiga. Ljubljana.
8. Crowther, B. (1992). Naravoslovje, Kemija, Komplet Učbenik, Navodila za vaje, Priročnik za učitelja. Tehniška založba Slovenije ,
    Ljubljana.
9. Učni načrt: kemija, program osnovnošolskega izobraževanja (1998). Nacionalni kurikularni svet, Ljubljana.
10. Učni načrt: naravoslovje 7, program osnovnošolskega izobraževanja (1998). Nacionalni kurikularni svet, Ljubljana.
11. Asselborn, W., Demuth, R. (1999). Šolski kemijski poskusi z varnim odstranjevanjem odpadnih snovi, Tehniška založba Slovenije,
    Ljubljana.
12. Falatov, V. (1996), Dotik, barva, vonj, zvok, svetloba. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana.
13. Kobal, E. (1994). Kemija za vedoželjne, DZS, Ljubljana.
14. Kobal, E. (1991). Kemijske informacije za srednješolce, DZS, Ljubljana.
15. Kovač-Artemis, T. (1984). Kemiki skozi stoletja, MK, Ljubljana.
16. Kral, P., Rentzsch, W., Weissel, H. (1994). Preprosti kemijski poskusi za šolo in prosti čas, DZS, Ljubljana.
17. Požek-Novak, T. (1992). Poskusi v kemiji 1, splošna kemija. DZS, Ljubljana.
18. Pretnar, T. (1987). Šolski kemijski laboratorij, DZS, Ljubljana.
19. Haavisto, A. et. al. (1996). Čudežni svet elementov, DZS, Ljubljana.
20. Disney, W., Haber, H. (1961). Naš prijatelj atom. Mladinska knjiga. Ljubljana.
21. Graunar, M. et al. (1999). Kemija 2000, delovni zvezek 1. DZS, Ljubljana.
22. Graunar, M. et al. (2001). Kemija 2000, delovni zvezek 2. DZS, Ljubljana.
23. Požek-Novak T. (1990). Biokemijski eksperimenti v šoli. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana.
24. Vrtačnik, M.,… (1999). Vključevanje eksperimenta v pouk kemije. NTF – KII. Ljubljana
25. Ryan, L. (2000). Kemija, Preproste razlage kemijskih pojavov. Tehniška založba. Ljubljana
26. Prva pomoč doma, na delu in v prostem času. (1993). Cankarjeva založba. Ljubljana
27. Glažar, S. A., Pretnar, T. Kemija za 7. razred. Prosojnice
28. Bačnik, A., Ipavec, R. (2001). Izbrani kemijski poskusi – 1. del. Video. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana.
29. Kako učinkuje radioaktivnost?. Video. Videofon. Blejska Dobrava.
30. Atomi in njihovi elektroni I. del, II. Del. Video. Bookmark Vester&CO.. Tržič.
31. Reakcije in energijske spremembe. Video. Videofon. Blejska Dobrava.


                                                                                                                                            3
32. Atomska vez. Video. Bookmark Vester&CO.. Tržič.
33. Reaktivnost elementov. Video. Videofon. Blejska Dobrava.
34. Težke kovine v naravi. Video. Videofon. Blejska Dobrava.
35. Kemija v uporabi. Video. Videofon. Blejska Dobrava.
36. Umetne mase. Video. Videofon. Blejska Dobrava.
37. Predelava zemeljskega olja. Video. Videofon. Blejska Dobrava.
38. Učinek tople grede. Video. Založba Jaka. Ljubljana.
39. http://www.keminfo.uni-lj.si/
40. http://www.minet.si/kemija/
41. http://www.chem.leeds.ac.uk/delights/
42. http://www.zrss.si/pps/kem/kem.htm
43. http://www.webelements
44. Interaktivni programi: Spoznavajmo elemente in spojine, Kemijska reakcija in svetloba, KemŠol 2.
45. Računalniški program Maksova kemija
46. Revija Kemija v šoli




                                                                                                       4
STANDARDI ZNANJA (podrobni vsebinski standardi znanja so v pripravi in bodo objavljeni v kratkem; ko bodo izšli, jih bom priložila)
Minimalni standardi znanja
Učenec, ki dosega minimalni standard znanja:
 sodeluje v skupini z boljšimi učenci pri izvajanju eksperimentov;
 zna z besedami opisati eksperimentalna opažanja ali podatke iz literature in jih predstaviti v vnaprej pripravljeni tabeli;
 pozna definicije pojmov jedrnih vsebin;
 pozna simbole za ključne elemente;
 pozna pomen formul za ključne spojine jedrnega sklopa;
 zna z besedami opisati kemijske spremembe kot spremembe snovi in energije za tiste spremembe, ki so vključene v jedrni vsebinski sklop;
 zna izračunati relativne molekulske mase;
 pozna osnovna načela varnega dela s snovmi;
 ima pozitiven odnos do šolskega dela, učitelja in sošolcev.

Temeljni standardi znanja
So opredeljeni na treh nivojih.

1. NIVO

Za doseganje tega nivoja učenec:
 izvaja eksperimente po navodilih;
 ureja podatke v tabele ob pomoči učitelja;
 prepoznava vzorce v podatkih;
 zna in razume definicije pojmov jedrnih vsebin;
 pozna simbole elementov, ki so vključeni v jedrni vsebinski sklop;
 zna zapisovati formule spojin, ki so vključene v jedrni vsebinski sklop;
 pozna, razume in zna uporabljati kvantitativen pomen simbolov in formul;
 zna izračunati masne deleže topljenca v raztopinah;
 zna opisati kemijsko spremembo z besedami in preprostejše tudi z uporabo kemijskih simbolov, formul in preprostih reakcijskih shem;
 pozna vplive snovi na okolje in pozna načela varnega dela s snovmi v šoli in doma.


                                                                                                                                            5
2. NIVO
Za doseganje tega nivoja učenec:
 samostojno izvaja eksperimente po navodilih;
 samostojno beleži rezultate, jih predstavi v primerni obliki in postavlja zaključke;
 zna povezovati zaključke s teoretično obravnavo učne vsebine;
 zna izračunati masne deleže elementov v spojinah;
 pozna, razume in zna uporabljati kvantitativni pomen simbolov in formul ter zna iz množine snovi izračunati maso snovi;
 zna opisovati tudi zahtevnejše kemijske spremembe s simboli in formulami;
 zna sklepati o možnih vplivih snovi in kemijskih sprememb na okolje ter pozna načela varnega dela s snovmi in jih posreduje tudi svojim
   sošolcem v skupini;
 pozna pomen in uporabo snovi jedrnega vsebinskega sklopa za vsakdanje življenje;
 obvlada eno izbirno vsebino oz. njen del in jo posreduje sošolcem.

3. NIVO

Za doseganje tega nivoja učenec:
· zna ob pomoči učitelja voditi skupino;
· samostojno beleži rezultate, jih predstavi v primerni obliki, postavlja hipoteze in jih preverja z uporabo literature ali dodatnih eksperimentov;
· zna povezovati zaključke s teorijo;
· zna reševati tudi zahtevnejše računske naloge (iz mase snovi izračunati množino snovi);
· zna posploševati lastnosti snovi na novih primerih;
· zna predstaviti s simbolnimi zapisi tudi zahtevnejše kemijske spremembe in sklepati o vplivu reakcijskih pogojev na potek kemijske
   spremembe;
· zna sklepati o vplivih snovi in kemijskih procesov na okolje ter pozna načela varnega dela s snovmi in jih posreduje tudi svojim sošolcem v
   skupini;
· pozna pomen in uporabo snovi jedrnega vsebinskega sklopa za vsakdanje življenje;
· obvlada dve izbirni vsebini oz. njune dele in ju posreduje sošolcem.




                                                                                                                                                 6
Preverjanje in ocenjevanje znanja

Vsebinska znanja preverjam ustno sproti in pregledno ob koncu vsakega vsebinskega sklopa. Ocenjevanje je ustno in pisno (test), ocenjujejo se
tudi eksperimentalno delo in seminarske naloge oz. plakati s predstavitvami.

Kriteriji za pisno ocenjevanje:

       50% doseženih točk      zd(2)
       65% doseženih točk      db(3)
       80% doseženih točk      pdb(4)
       90% doseženih točk      odl(5)

V primeru zahtevnejših nalog, težje razumljive snovi oziroma učno šibkejšega razreda se navedeni kriterij ustrezno zniža.


Kriteriji in opisniki za ustno ocenjevanje:


       opisniki                   odlično            prav dobro             dobro                zadostno             nezadostno

       Razumevanje       upošteva vse           upošteva večino      upošteva bistvene   pomanjkljivo            ni
                         značilnosti            značilnosti          značilnosti
       Razlaga           učinkovita             zgledna ubeseditev   primerna ubeseditev pomanjkljiva            ni primerna
                         ubeseditev
       Primeri           prepričljivi,          ustrezni, lastni     lastni, deloma         pomanjkljivi,        ni ali neustrezni
                         originalni,                                 ustrezni, preprosti    okorni, deloma
                         ilustrativni                                                       ustrezni
       Argumenti         originalni,            lastni, ustrezni     lastni, deloma         pomanjkljivi         ni ali neustrezni
                         prepričljivi,                               ustrezni ali povzeti
                         elegantni, logični
       Predstavitev      prepričljiva, jasna,   jasna, koherentna    zatikajoča, a z        pomanjkljiva         ni ali kaotična
                         koherentna, pristna                         bistvenimi podatki


                                                                                                                                                7
Kriteriji in opisniki za ocenjevanje eksperimentalnih veščin:
        merila in opisi/                       zadostno                 dobro                   prav dobro            odlično
        področje spremljanja
        Načrtovanje preprostih poskusov in
        uporaba preprostih tehnik dela,
                                               sodeluje s skupino pri   s pomočjo učitelja in   s pomočjo učitelja    pod nadzorom učitelja
        pripomočkov in aparatur
                                               izvajanju                skupine izvaja          izvaja eksperimente   izvaja eksperimente
        Spremljanje, opazovanje, zapisovanje   eksperimentov po         eksperimente po         po navodilih          po navodilih
        ugotovitev in merjenja                 navodilih                navodilih
        Oblikovanje poročila o delu
                                               Minimalni standardi      Temeljni standardi znanja
                                               znanja




                                                                                                                                              8
Kriteriji in opisniki za ocenjevanje izdelkov učencev (plakat, miselni vzorec, seminarska naloga):

        merila in opisi/                      zadostno                 dobro                   prav dobro              odlično
        področje spremljanja
                                              Pri delu najpogosteje    Pri zbiranju podatkov Pri zbiranju podatkov     Natančno zbere
                                              uporablja le učbenik.    uporablja pisane vire uporablja pisane vire     informacije in pri tem
        Zbiranje informacij in urejanje       Slikovni material je     in redkeje vire v     in vire v elektronski     uporablja pisane vire
        podatkov                              slabo izbran in ni       elektronski obliki.   obliki. Slikovnega        in vire v elektronski
                                              primerne velikosti.      Slikovnega materiala  materiala je dovolj,      obliki. Slikovnega
                                              Zelo težko obnovi snov   je dovolj vendar se v vendar ni izviren.        materiala je dovolj; je
                                              in jo z izredno težavo   celoti ne navezuje na Zbere ustrezne            izviren in ustrezne
                                              poda sošolcem. Večina    izbrano temo. Pri     podatke vendar ima        velikosti.
        Poznavanje in razumevanje pojmov      vsebin med ni smiselno   izboru pojmov ima     majhne težave pri         Zna izbrati bistvene
                                              povezanih.               včasih težave.        izboru bistvenih          podatke in jih
                                              Izdelek ni dodelan,      Ima težave pri        pojmov.                   oblikovati v celoto.
                                              sošolci iz njega ne      poročanju sošolcem.   Sošolcem podaja snov      Pozna in razume vse
        Izdelava zaključnega dela (plakat,    razberejo bistva.        Najpogosteje prebere  s pomočjo zapisanega      pojme, ki jih zna
        poročilo..)                           Predstavitev je zelo     zapisan tekst.        teksta.                   jasno podati sošolcem
                                              nerazumljiva in          Izdelek je estetski   Samostojno oblikuje       in jih povezovati v
                                              premalo zanimiva.        vendar nedodelan.     razumljive zaključke,     celoto. Poroča prosto,
                                              Opazi se slabo           Pri predstavitvi so   vendar pa je opaziti      torej ne uporablja
        Predstavitev dobljenih rezultatov     poznavanje pojmov.       opazne napake.        nekaj težav pri           zapiskov.
                                                                       Premalo natančno      vključevanju lastnih      Samostojno oblikuje
                                                                       pozna pojme, kar je   idej.                     razumljive zaključke.
                                                                       odraz nenatančno      Izdelek je estetski.      Pri tem prevladujejo
                                                                       opravljenega dela.    Pripravljeni rezultati    lastne ideje. Zaključki
                                                                                             so zanimivi.              so zelo zanimivi.
                                                                                              Predstavitev je jasna,   Zna jasno in
                                                                                             vendar premalo            zanimivo razumljivo
                                                                                             zanimiva in ne            predstaviti rezultate
                                                                                             pritegne sošolcev.        opravljenega dela.
                                              Minimalni standardi      Temeljni standardi znanja
                                              znanja



                                                                                                                                                 9
OPERATIVNI CILJI                                              pred.          DIDAKTIČNI          Medpred.
TEMATSKEGA                                VSEBINE             št. ur           PRISTOPI          povezava       UČNA SREDSTVA             OPOMBE
VSEBINSKEGA SKLOPA                                                          (AKTIVNOSTI,
                                                                            DEJAVNOSTI)
 Seznanijo se z učilnico kemije in                                     Spoznavanje učilnice                  Učbenik, delovni
  z načinom dela pri predmetu;          Uvodna ura              1        (ognjevarni pult,      Naravoslovje   zvezek, zgoščenka,
 spoznajo učne pripomočke –                                             digestorij, …);         Biologija     periodni sistem,
  učbenik, delovni zvezek,                                              predstavitev učnih        Fizika      dodatna strokovna
  zgoščenka, periodni sistem,                                            pripomočkov,                          literatura
  zvezek;                                                                seznanjanje z načini
 seznanijo se z načini preverjanja                                      preverjanja in                        Vreča s predmeti iz
  in ocenjevanja;                                                        ocenjevanja;                          vsakdanjega življenja
 urijo se v zaznavanju.                                                urjenje v zaznavanju                  (kovanci, ključi,
                                                                         (opazovanje goreče                    igračke, žogice, …)
                                                                         sveče, tipanje).                      Sveča

1. Zgradba snovi
   Opredelijo kemijo kot             Jedrna vsebina:                     Opazovanje                          Zaščitna sredstva,
    eksperimentalno naravoslovno                                           demonstracijskih     Naravoslovje   laboratorijski pribor in
                                      ZGRADBA
    vedo, ki proučuje snovi,                                               eksperimentov in      Biologija     steklovina, parfum ali
    njihove lastnosti, zgradbo in     SNOVI                    10          opisovanje              Fizika      dezodorant v razpršilcu,
    spreminjanje;                     Kemija je                           zaznavanj;           Matematika     robec, večja plastenka,
                                       eksperimentalna                 Eksperimenti:                           PE vrečka, brizga.
 ponovijo temeljna znanja o           naravoslovna veda               »Ples mavrične pene«
   snoveh, njihovih lastnostih,       Kemijski laboratorij            »Negoreč robec«                         Kemikalije:
   spreminjanju in zgradbi;          1. Pripomočki za                   sestavljanje                          Kalijev manganat (VII),
                                        izvajanje poskusov                 preprostih                          kalijev dikromat,
 spoznajo osnovni laboratorijski    2. Laboratorijski red                 laboratorijskih                     vodikov peroksid,
   pribor, simbole za označevanje 3. Simboli za                            aparatur in                         milnica, etanol, voda,
   nevarnih snovi in se seznanijo       označevanje                        poimenovanje                        metanol, glicerol.
   z varnim eksperimentiranjem;         nevarnih snovi                     sestavnih delov;
                                  4. 4. Merjenje količin                prepoznavanje oznak                   Zbirka embalaž s
 rezultate eksperimentalnih           (m,V)                              na snoveh iz                        simboli za označevanje



                                                                                                                                               10
    opažanj povežejo z agregatnim     Delci snovi                  vsakdanjega            nevarnosti
    stanjem snovi in urejenostjo     1. Povezovanje                  življenja in uporaba
    delcev;                             agregatnega                  primernih zaščitnih    Modeli in
                                        stanja delcev z              sredstev na primeru    multimedijske
 spoznajo atom/molekulo kot           urejenostjo delcev           preprostega            simulacije za prikaz
   delec elementa/spojine;           2. Atomi - delci                eksperimenta;          zgradbe snovi (modeli
                                        elementov              načrtovanje in             atomov in molekul)
 spoznajo simbol/formulo kot       3. Molekule - delci            izvajanje
   zapis za atom                        spojin in elementov         eksperimentov;          Zgoščenke:
   elementa/molekulo spojine;        4. Opredelitev           Eksperimenti:                 Moja prva kemija 1
                                        velikosti atomov      »Vnetljivost in strupenost    Spoznavajmo elemente
   spoznajo imena elementov in         in molekul            metanola«                     in spojine
    imena enostavnih binarnih                                  »Vnetljivost potisnega
    spojin;                           Zapisi elementov in    plina v razpršilcih«         Videokasete:
                                        spojin                »Ogenj brez vžigalic«         Izbrani kemijski
 pridobijo predstavo o relativni   1. Poimenovanje           prepoznavanje              poskusi I.del
   velikosti atoma/molekule.            elementov                   pravilnosti razlag      Kako učinkuje
                                     2. Simbol elementa kot         opazovanih pojavov z    radioaktivnost?
                                        zapis atoma                 urejenostjo delcev;
                                        elementa              Eksperimenti:                 Računalniški program:
                                     3. Poimenovanje          »Raztapljanje kalijevega      Maksova kemija
                                        spojin                manganata (VII) v vodi«
                                     4. Formula spojin kot    »Vonjanje in okušanje«        Spletne strani:
                                        zapis molekule        »Sipanje svetlobe na          www.webelements
                                        spojin                delcih (video)«               www.keminfo.uni-sl.si
                                                              ugotavljanje izvora
                                                                     imen elementov,        Periodni sistem
                                                                     povezovanje imena s    elementov v tabelarni
                                                                     simbolom elementa s    in računalniški obliki
                                                                     pomočjo periodnega
                                                                     sistema;
                                                               ugotavljanje sestave
                                                                     molekul na podlagi
                                                                     formule spojine;
                                                               sestavljanje,


                                                                                                                     11
                                                                          prepoznavanje in
                                                                          razvrščanje modelov
                                                                          (atom/ molekula,
                                                                          element/spojina);
                                                                         poimenovanje
                                                                          enostavnih binarnih
                                                                          spojin;
                                                                         ogled videa, delo z
                                                                          računalnikom in
                                                                          medmrežjem.


OPERATIVNI CILJI                                             pred.         DIDAKTIČNI              Medpred.
TEMATSKEGA                               VSEBINE             št. ur         PRISTOPI               povezava     UČNA SREDSTVA          OPOMBE
VSEBINSKEGA SKLOPA                                                        (AKTIVNOSTI,
                                                                          DEJAVNOSTI)
2. Atom in periodni sistem
 spoznajo zgradbo atoma (jedro   Jedrna vsebina:
   in elektronska ovojnica);                                           Ob uporabi                  Fizika    Zgoščenke:
                                   ATOM IN                                periodnega sistema in    Zgodovina   Moja prva kemija 1
 spoznajo pojem izotopa;         PERIODNI                    9          drugih virov podatkov    Zemljepis   Spoznavajmo elemente
                                   SISTEM                                 spoznavanje                          in spojine
 spoznajo soodvisnost med         Delci v atomu                       soodvisnosti med lego
   zgradbo atoma in sodobnim       1. Atomsko jedro:                      elementa v periodnem                 Videokasete:
   periodnim sistemom elementov;      proton in nevtron                   sistemu in zgradbo                   Atomi in njihovi
                                   2. Vrstno in masno                     njegovega atoma ter                  elektroni I. del
 povežejo znanje o zgradbi          število                             njegovimi lastnostmi;                Kako učinkuje
   atoma z razvojem človeške       3. Izotopi                          opazovanje                            radioaktivnost
   družbe;                                                                računalniške
                                    Elektronska                         animacije razporeditve               Spletne strani:
                                      ovojnica                            elektronov elementov                 www.webelements
                                   1. Razporeditev                        po energijski nivojih;               www.keminfo.uni-sl.si
                                      elektronov po                   igranje vlog - za
                                      lupinah (energijskih                predstavitev analogije               Zgodovinski viri,



                                                                                                                                            12
                                     nivojih)                        razporejanja           strokovna literatura
                                  2. Zunanji ali valenčni            elektronov na
                                     elektroni                       energijske nivoje.

                                   Periodni sistem:
                                     razvrščanje
                                     elementov na osnovi
                                     zgradbe njihovih
                                     atomov (vrstno
                                     število, skupina,
                                     perioda), periodni
                                     zakon



                                  Izbirna vsebina:
                                                            1
                                  RAZVOJ
 spoznajo zgodovinski razvoj    PERIODNEGA                     Uporaba virov                                   Izbirne
   pojmovanja atoma;                                                 podatkov;                                     vsebine oz.
                                  SISTEMA
                                                                   obiski knjižnic;                              dele izbirnih
                                   Razvoj in                     snovanje časovnih                             vsebin učenci
 spoznajo pomen                    različne oblike                 preglednic razvoja;                           obdelajo
   Mendeljejeva za odkritje          periodnega                                                                    samostojno
   periodnega sistema in njegov                                     ogled videa, delo z
                                     sistema                                                                       pod
   vpliv na razvoj kemije;                                           računalnikom in
                                                                                                                   vodstvom
                                                                     medmrežjem;
                                  Odkrivanje                                                                  učitelja kot
                                                                     vrednotenje in
spoznajo različne oblike            elementov
                                                                                                                   seminarske
                                                                     ocenjevanje izdelkov
  periodnega sistema.                                                                                              naloge ali
                                                                     učencev.
                                                                                                                   plakata in jih
                                                                                                                   predstavijo
                                                                                                                   sošolcem.




                                                                                                                               13
OPERATIVNI CILJI                                                pred.         DIDAKTIČNI              Medpred.
TEMATSKEGA                                  VSEBINE             št. ur         PRISTOPI               povezava      UČNA SREDSTVA             OPOMBE
VSEBINSKEGA SKLOPA                                                           (AKTIVNOSTI,
                                                                             DEJAVNOSTI)
3. Povezovanje delcev
 spoznajo nastanek ionov iz         Jedrna vsebina:            11       Izvajanje                              Zaščitna sredstva,
   atomov in razlikujejo med                                                 eksperimentov,             fizika     laboratorijski pribor in
                                      POVEZOVANJE                                                      biologija   steklovina, aparatura za
   anioni in kationi;                                                        opazovanje in
                                      DELCEV                                 beleženje opažanj;       geografija   merjenje električne
 spoznajo nastanek kovalentne                                          Eksperimenti:                             prevodnosti.
   vezi in znajo razložiti zgradbo     Ionska vez                      »Sinteza natrijevega
   preprostih molekul;                1. Nastanek ionov                  klorida iz natrija in                     Kemikalije:
                                      2. Ionska vez - razlaga            klora« (na videu)                         natrijev klorid,
 poznajo enojno, dvojno in             ionske vezi na                  »Topnost trdnih snovi v                   magnezijev klorid,
   trojno vez;                           primeru natrijevega             različnih topilih«                        amonijev klorid,
                                         klorida                         (natrijev klorid, sladkor,                sladkor, grafit,
 spoznajo nastanek ionske vezi      3. Ionski kristali;                žveplo, jod v vodi in                     destilirana voda, olje,
   in ionskega kristala;                 lastnosti                       cikloheksanu)                             žveplo, jod,
                                                                         »Topnost plinov v vodi«                   cikloheksan,
 se seznanijo, da se pri nastanku    Prekinitev in                   (vodikov klorid, kisik)                   klorovodikova kislina,
   kemijske vezi energija sprošča,       nastanek kemijske               »Slani vulkan«                            vodikov peroksid,
   pri prekinitvi vezi pa porablja;      vezi in energijske              »Ugotavljanje električne                  manganov dioksid
                                         spremembe                       prevodnosti trdnih snovi
 znajo iz lastnosti snovi                                              in njihovih vodnih                        Modeli:
   (topnost, prevodnost,               Kovalentna vez:                 raztopin« (NaCl, MgCl2,                   Kristal NaCl, molekule
   taljenje…) sklepati na možno          kovalentne vezi v               NH4Cl,… sladkor, grafit)                  kisika, vodika, dušika,
   zgradbo snovi in obratno;             molekulah vodika,                                                         vode, amoniaka,
                                         vode, metana, etana,             povezovanje opažanj                    vodikovega klorida,
                                         etena in etina                     s teorijo, sklepanje na                metana, kristal ledu,
 znajo zapisati formule
                                         (enojna, dvojna in                 soodvisnost med                        diamant, grafit, fuleren
   enostavnih spojin z ionsko in
                                         trojna vez)                        zgradbo in
   kovalentno vezjo;
                                                                            lastnostmi;                            Zgoščenke:
 spoznavajo svet mineralov in       Polarna in                                                               Moja prva kemija 1
                                                                                                                   Spoznavajmo elemente


                                                                                                                                                   14
   lepote mineralnega sveta ter     nepolarna kovalentna                sestavljanje modelov               in spojine
   njihovo uporabno vrednost.       vez: razlaga polarnosti               molekul;
                                    molekule vode in                                                         Videokasete:
                                    nepolarnosti molekule               raziskava o vplivih                Atomi in njihovi
                                    metana                                zgradbe na lastnosti;              elektroni I. in II.del
                                                                                                             Atomska vez
                                                                          ogled videa, delo z               Reaktivnost
                                                                           računalnikom in                   Izbrani kemijski
                                                                           medmrežjem.                       poskusi

                                                                                                             Spletne strani:
                                                                                                             www.keminfo.uni-sl.si


OPERATIVNI CILJI                                              pred.         DIDAKTIČNI            Medpred.
TEMATSKEGA                                VSEBINE             št. ur         PRISTOPI             povezava    UČNA SREDSTVA             OPOMBE
VSEBINSKEGA SKLOPA                                                         (AKTIVNOSTI,
                                                                           DEJAVNOSTI)
4. Kemijske reakcije
 na osnovi eksperimentov          Jedrna vsebina:                     Načrtovanje in                     Zaščitna sredstva,
   opredelijo kemijsko reakcijo                                           izvajanje enostavnih     Fizika    laboratorijski pribor in
                                    KEMIJSKE                                                                 steklovina, blister,
   kot snovno in energijsko                                               kemijskih reakcij;
   spremembo;                       REAKCIJE                    9                                            balon, plastenka, 4,5 V
                                     Zapisi kemijske                  spremljanje poteka                 baterija, izvor
 na osnovi eksperimentov             reakcije na osnovi                  reakcij in                        enosmerne napetosti,
   opredelijo reaktante in             snovnih sprememb                    sistematično                      krompir, alkoholni
   produkte;                        1. Opredeljevanje                      zapisovanje                       termometri.
                                       reaktantov,                         sprememb;
 spoznajo, da kemijske reakcije      produktov in smeri              Eksperimenti:                         Kemikalije:
   predstavimo s kemijskimi            kemijske reakcije na            »Pri kemijski reakciji                Kis za vlaganje, soda,
   enačbami in poznajo pravila za      osnovi imen snovi in            lahko nastaja plin«                   kalijev dikromat,
   urejanje kemijskih enačb;           njihovih simbolov               (reakcija med sodo in                 etanol, jod, železna
                                       ter formul                      kisom za vlaganje)                    volna, svinčev nitrat,
 izvedejo enostavne kemijske      2. Zapisi kemijskih                »Spreminjanje barve«                  srebrov nitrat, kalijev
                                       reakcij z imeni                                                       jodid, konc. raztopina


                                                                                                                                             15
   reakcije ter opredelijo reaktante        reaktantov in           (reakcija kalijevega          amoniaka, konc.
   in produkte kemijske reakcije;           produktov               dikromata s kisom za          raztopina
                                       3.   Kemijske enačbe in      vlaganje, vodo in             klorovodikove kisline,
 spoznajo zapis kemijskih                 pravila za urejanje     etanolom, spajanje joda       vodikov peroksid,
   reakcij z imeni reaktantov in            preprostih kemijskih    in železa)                    amonijev dikromat,
   produktov;                               enačb                   »Nastajanje oborine«          kvas, natrijev sulfat,
                                          Energijske              (svinčev nitrat/srebrov       voda.
 postopno spoznavajo zapise               spremembe pri           nitrat in kalijev jodid)
   kemijskih reakcij z enačbami na          kemijskih               »Nastanek trdne snovi iz
   primerih reakcij med elementi            reakcijah               plinastih snovi« (reakcija
   pri katerih nastanejo binarne       1.   Eksotermne in           med amoniakom in              Zgoščenke:
   spojine                                  endotermne reakcije     klorovodikovo kislino)        Moja prva kemija 1
                                       2.   Energijske              »Pri kemijski reakciji        Spoznavajmo elemente
                                            spremembe: toplota,     nastajajo mehurčki«           in spojine
                                            svetloba in elektrika   (krompir in vodikov           Kemijska reakcija in
                                       3.   Koristnost in           peroksid)                     svetloba
 na osnovi eksperimentov                  škodljivost             »Izbruh vulkana«
   spoznajo, da se energijske               sproščene energije      (amonijev dikromat)           Videokasete:
   spremembe kažejo predvsem                                        »Eksotermna reakcija«         Izbrani kemijski
   kot toplota, svetloba in                                         (gorenje železne volne,       poskusi I. del
   elektrika;                                                       reakcija med kvasom in        Kemijske reakcije in
                                                                    vodikovim peroksidom)         energija
spoznajo, da se pri kemijskih                                   »Endotermna reakcija«
     reakcijah energija sprošča in                                  (elektroliza vode, reakcija   Modeli atomov in
     porablja.                                                      med jedilno sodo in           molekul za ponazoritev
                                                                    klorovodikovo kislino)        reakcij
                                                                     definiranje reaktantov
                                                                         in produktov ter zapis   Spletne strani:
                                                                         poteka reakcij z         www.webelements
                                                                         imeni reaktantov in      www.keminfo.uni-sl.si
                                                                         produktov;
                                                                     iskanje formul
                                                                         reaktantov in
                                                                         produktov ter zapis
                                                                         urejene kemijske


                                                                                                                           16
                                                                             enačbe za reakcijo;
                                                                             vrednotenje in
                                                                              ocenjevanje
                                                                              eksperimentalnega
                                                                              dela.




OPERATIVNI CILJI                                                pred.         DIDAKTIČNI             Medpred.
TEMATSKEGA                                  VSEBINE             št. ur         PRISTOPI              povezava       UČNA SREDSTVA              OPOMBE
VSEBINSKEGA SKLOPA                                                           (AKTIVNOSTI,
                                                                             DEJAVNOSTI)
5. Elementi v periodnem sistemu
   spoznajo bistvene vire            Jedrna vsebina:                     Priprava zbirk                         Zaščitna sredstva,
    elementov in spojin v naravi                                            elementov in njihovih    Zemljepis     laboratorijski pribor in
                                      ELEMENTI V                                                    Naravoslovje   steklovina, smirkov
    (zrak, voda, zemeljska skorja);                                         spojin;
                                      PERIODNEM                   8       izvajanje                Biologija     papir, balon, brizga,
 na osnovi eksperimentov            SISTEMU                               eksperimentov za           Fizika      grafitna palčka /
   spoznajo značilne lastnosti        Viri elementov in                     ponazoritev lastnosti     Tehnika      platinasta žica, bele
   skupin elementov;                  spojin v naravi (zrak,                elementov in njihovih    Zgodovina     platnene krpice.
                                      voda, zemeljska skorja)               spojin in za prikaz
 spoznajo, da iz periodnega         Razdelitev elementov                  soodvisnosti med                       Kemikalije:
   sistema lahko razberemo            periodnega sistema v                  lego elementa v                        košček svinca,
   nekatere lastnosti elementov;      skupine s sorodnimi                   periodnem sistemu in                   aluminija, magnezija,
                                      lastnostmi: kovine,                   njegovo                                bakra, zlata, železna
 prepoznajo elemente s              nekovine, elementi s                  reaktivnostjo;                         volna, natrij, kalcij,
   kovinskimi in nekovinskimi         kovinskimi in                         primerjanje lastnosti                  fenolftalein, razredčena
   lastnostmi v periodnem             nekovinskimi                          elementov iste                         klorovodikova kislina,
   sistemu;                           lastnostmi (diagonala v               skupine,                               cink, soli alkalijskih in
                                      periodnem sistemu)                    prepoznavanje                          zemljoalkalijskih kovin
 seznanijo se z značilnimi            Kovine                            pravilnosti;                           (kloridi, sulfati),
   lastnostmi in uporabo:             1. Alkalijske kovine               Eksperimenti:                             metanol, tekoče gnojilo



                                                                                                                                                    17
    alkalijskih kovin,              (najbolj reaktivne         Reakcije kovin (Pb, Al,     za akvarijske rastline,
    zemljoalkalijskih kovin,        kovine): nahajanje,        Mg, Cu, Au, Fe) s kisikom   akvarijska voda,
    prehodnih elementov,            fizikalne lastnosti,       Reakcije kovin (Na, Ca,     amonijev klorid,
    halogenov.                      kemijske lastnosti         Mg) z vodo                  kalcijev hidroksid,
                                    (reakcija z vodo),         Reakcije kovin (Zn, Ca,     zdrobljeno umetno
 spoznajo oznake za nevarne,      plamenske reakcije         Mg, Fe, Pb) s kislino       gnojilo, razt.
   zdravju škodljive snovi.      2. Zemljoalkalijske           (razr. HCl)                 natrijevega hidroksida,
                                    kovine (trda in            Plamenske reakcije          črnilo, varekina
 spoznajo značilne lastnosti,      mehka voda)                Pridobivanje Cu iz          (vsebuje klor).
  reaktivnost in uporabo         3. Prehodni elementi          azurita
                                    (uporabne kovine):         Vpliv gnojil na rast alg    Zgoščenke:
  zemljoalkalijskih kovin in
                                    fizikalne lastnosti,       Pridobivanje NH3            Moja prva kemija 1
  halogenov;                        kemijske lastnosti         NH3 v umetnih gnojilih      Spoznavajmo elemente
                                    (železo/jeklo,             Čiščenje krpic              in spojine
 spoznajo nekatere gradbene        zaščitne plasti,           popackanih s črnilom
  materiale in steklo.              rjavenje)                                              Videokasete:
                                  Nekovine: fosfor in         povezovanje s            Reaktivnost elementov
                                    dušik (elementa,               kemijsko dejavnostjo    Izbrani kemijski
                                    potrebna za rast               v kraju;                poskusi !.del
                                    rastlin) in halogeni        ugotavljanje in          Težke kovine v naravi
                                    (nahajanje)                    prepoznavanje           Kemija v uporabi
                                 Izbirne vsebine:                  vpliva snovi na
                                                           3       okolje ter              Spletne strani:
                                 SKUPINE                           preprečevanje           www.webelements
                                 ELEMENTOV V                       onesnaževanja;          www.keminfo.uni-sl.si
                                 PERIODNEM                      opozoritev učencev na                              Izbirne
                                 SISTEMU                          obnovljive in                                      vsebine oz.
                                                                  neobnovljive vire                                  dele izbirnih
                                  Zemljoalkalijske
                                                                  surovin in energije                                vsebin učenci
                                  kovine
                                 1. Kamnine                     navajanje na                                       obdelajo
                                                                   strokovno izražanje;                              samostojno
                                 2. Žgano in gašeno                                                                  pod
                                                                prepoznavanje
                                    apno, strjevanje                                                                 vodstvom
                                                                   nevarnih lastnosti
                                    malte                          snovi in varno                                    učitelja kot
                                 3. Steklo                         ravnanje z njimi;                                 seminarske



                                                                                                                                18
                                      Halogeni                                  ogled videa, delo z                                                naloge ali
                                      1. Nahajanje                               računalnikom in                                                    plakate in jih
                                      2. Fizikalne lastnosti                     medmrežjem;                                                        predstavijo
                                      3. Kemijske lastnosti                     vrednotenje in                                                     sošolcem.
                                      (reakcija z vodikom,                       ocenjevanje izdelkov
                                      reakcije s halogeni)                       učencev;
                                                                                vrednotenje in
                                                                                 ocenjevanje eksp.
                                                                                 dela.

OPERATIVNI CILJI                                                   pred.         DIDAKTIČNI               Medpred.
TEMATSKEGA                                   VSEBINE               št. ur         PRISTOPI                povezava       UČNA SREDSTVA               OPOMBE
VSEBINSKEGA SKLOPA                                                              (AKTIVNOSTI,
                                                                                DEJAVNOSTI)
6. Družina ogljikovodikov
 na osnovi eksperimentov            Jedrna vsebina:               12       Izvajanje                  Geografija    Zaščitna sredstva,
   spoznajo, da sta ogljik in vodik                                             eksperimentov in          Tehnika in    laboratorijski pribor in
   ključna elementa v organskih
                                      OGLJIKO-                                  opazovanje pojavov;       tehnologija   steklovina, aluminijasta
   spojinah;                          VODIKI                                    beleženje                               folija, sveča,
                                       Delitev in zgradba                     eksperimentalnih                        fotografski papir,
 na osnovi eksperimentov               ogljikovodikov                         opažanj;                                mineralna volna,
   spoznajo reakcijo gorenja          1. Ogljik in vodik -                  Eksperimenti:                               železna volna.
   ogljikovodikov, produkte              ključna elementa                   Gorenje sveče
   gorenja in njihov vpliv na            organskih spojin                   Topnost ogljikovodikov                      Kemikalije:
   okolje;                            2. Povezovanje                        (heksan, cikloheksan,                       Heksan, heksen,
                                         ogljikovih atomov -                cikloheksen) v vodi in                      cikloheksan,
 na osnovi sestavljanja modelov        verižna in položajna               diklorometanu                               cikloheksen,
   opredelijo vzroke za številčnost      izomerija ter osnove               Primerjava topnosti snovi                   diklorometan, 2%
   in raznolikost organskih spojin;      poimenovanja                       (olje, natrijev klorid,                     raztopina broma v
                                      3. Delitev                            sladkor, parafin) v vodi in                 diklorometanu, natrijev
 na osnovi sestavljanja modelov        ogljikovodikov na                  bencinu                                     klorid, sladkor,
   spoznavajo kriterije za delitev       nasičene (alkani) in               Gorenje heksana in                          destilirana voda, olje,
   ogljikovodikov v ciklične,            nenasičene (alkeni                 heksena                                     parafin, bencin, antifriz
   aciklične, nasičene in                in alkini) ter ciklične            Adicija broma na heksen



                                                                                                                                                                19
   nenasičene;                           in aciklične             Substitucija vodika z        Modeli:
                                                                 bromom v cikloheksanu        Sestavljivi modeli za
 znajo zapisovati preproste          Reaktivnost              Kreking parafina             pouk kemije
   ogljikovodike z molekulskimi,      1. Gorenje                  Učinki antifriza
   racionalnimi in strukturnimi          ogljikovodikov in                                     Zgoščenke:
   formulami ter ob tem                  produkti gorenja ter      urejanje podatkov v       Moja prva kemija 1
   spoznavajo osnove kemijskega          njihov vpliv na             tabele;                   Kemijska reakcija in
   imenoslovja ogljikovodikov;           okolje                                                svetloba
                                      2. Primerjava                prepoznavanje
 na osnovi eksperimentov znajo         reaktivnosti vezi C-        vzorcev v podatkih,
   razlikovati med nasičenimi in         C, C-H in C=C,              sklepanje in              Videokasete:
   nenasičenimi ogljikovodiki -          substitucije in             povezovanje               Umetne mase
   razlikujejo med reakcijo              adicije                     zaključkov v pravila;     Predelava zemeljskega
   substitucije in adicije                                                                     olja
                                      Nafta - vir               igra - sestavljanje       Učinek tople grede
 vedo, da sta nafta in zemeljski       ogljikovodikov:              modelov različnih
   plin ključna vira energije in         uporaba naftnih              ogljikovodikov,          Spletne strani:
   organskih spojin, zlasti              derivatov kot goriv          poimenovanje in          www.keminfo.uni-sl.si
   ogljikovodikov;                       in surovin ter ključni       izpeljava
                                         okoljski problemi,           klasifikacijske sheme;   Članki iz časopisov in
 na osnovi eksperimentov in z          vezani na uporabo                                   revij, spletne strani (o
   uporabo virov podatkov                naftnih derivatov,                                   uporabi ogljikovodikov
   spoznavajo lastnosti                  topla greda,              opisovanje kemijskih       in okoljskih problemih)
   ogljikovodikov (topnost,              tanjšanje ozonske          sprememb z besednimi
   gostoto, vrelišče) in spoznanja       plasti                     opisi in reakcijskimi
   povežejo s problemi varnega                                      shemami ter z uporabo
   shranjevanja in dela z                                           multimedijskih
   ogljikovodiki;                                                   pristopov;

 vedo, da so pri sobnih pogojih                                  utemeljena razprava o
   nasičeni ogljikovodiki                                            problemih, ki so
   nereaktivni, da pa jih lahko pod                                  vezani na
   posebnimi pogoji pretvorimo v                                     zagotavljanje
   reaktivnejše nenasičene                                           energijskih virov, in o
   ogljikovodike ali                                                 posledicah uporabe


                                                                                                                          20
   halogenoogljikovodike;                                        naftnih derivatov na
                                                                 okolje (topla greda);
 spoznajo vplive halogeniranih
   ogljikovodikov na tanjšanje                                   vrednotenje in
   ozonske plasti v stratosferi;                                  ocenjevanje eksp.
                                                                  dela.
 spoznajo osnovne vplive
   uporabe ogljikovodikov na
   okolje in akcije za zmanjšanje
   škodljivih učinkov.


Od 70 ur je razporejenih 64 ur, 6 ur je namenjenih pisnemu ocenjevanju znanja (testu) in analizi testa (vsako konferenčno obdobje 2
uri).




                                                                                                                                      21
Členitev vsebinskih sklopov po učnih urah
Od 70 ur je razporejenih 64 ur, 6 ur je namenjenih pisnemu ocenjevanju znanja (testu) in analizi testa (vsako konferenčno obdobje 2
uri).

     Vsebina učne ure                   Dejavnosti
1.   Uvodna ura                         Spoznavanje učilnice, predstavitev učnih pripomočkov, seznanjanje z načini preverjanja in ocenjevanja.
                                        Skupinsko eksperimentalno delo: Opazovanje goreče sveče, tipanje
Jedrna vsebina: Zgradba snovi            10 ur
2.   Kaj je kemija                      Opredelitev kemije (učbenik str. 6 - 9)
                                        Demonstracijski eksperimenti: Ples mavrične pene, Negoreč robec
3.   Snovi                              Ponovitev znanja o snoveh, njihovih lastnostih in spreminjanju (naravoslovje, učbenik str. 12, 13)
                                        Ogled videokasete »Izbrani kemijski poskusi I. del« (o snoveh!)
4.   Osnovni laboratorijski pribor in   Prepoznavanje pripomočkov za izvajanje poskusov (delovni zvezek str. 6 -8), sestavljanje preprostih
     navodila za varno                  laboratorijskih aparatur
     eksperimentalno delo               Spletna stran: www.keminfo.uni-sl.si, računalniški program Maksova kemija
5.   Simboli za označevanje             Prepoznavanje oznak na snoveh iz vsakdanjega življenja (delovni zvezek str. 5)
     nevarnih snovi                     Demonstracijski eksperimenti: Vnetljivost in strupenost metanola, Vnetljivost potisnega plina v
                                        razpršilcih, Ogenj brez vžigalic
                                        Ogled videokasete »Kako učinkuje radioaktivnost?«
6.   Snov je iz delcev                  Skupinsko eksperimentalno delo: Raztapljanje kalijevega manganata (VII) v vodi, Vonjanje in okušanje
                                        (delovni zvezek str. 9)
                                        Ogled eksperimenta na zgoščenki: Sipanje svetlobe na delcih
7.   Urejenost delcev v različnih       Povezovanje razlage opazovanih pojavov z urejenostjo delcev (učbenik str. 17, 18)
     agregatnih stanjih                 Ogled eksperimenta na zgoščenki: Sublimacija suhega ledu (delovni zvezek str. 9)
8.   Atom in molekula                   Opredelitev atomov in molekul kot gradnikov snovi (učbenik str. 15, 16)
9.   Ime in simbol elementa             Ugotavljanje izvora imen elementov, povezovanje imena s simbolom elementa s pomočjo periodnega
                                        sistema (učbenik str. 19, 20, delovni zvezek str. 10)
                                        Spletna stran: www.webelements, zgoščenka »Spoznavajmo elemente in spojine«
10. Ime in formula binarne spojine      Poimenovanje enostavnih binarnih spojin, ugotavljanje elementne sestave iz imena spojine
11. Molekulska formula in model         Ugotavljanje sestave molekul na podlagi formule spojine, sestavljanje, prepoznavanje in razvrščanje


                                                                                                                                            22
                                      modelov in zapisovanje formul molekul na osnovi modelov (učbenik str. 21, 22, delovni zvezek str. 11 –
                                      13)
Jedrna vsebina: Atom in periodni sistem            9 ur
12. Atom in delci v atomu            Razlaga zgradbe atoma (atomsko jedro, elektronska ovojnica), pridobitev velikostne predstave o atomu
                                     in razmerju med atomskim jedrom in elektronsko ovojnico (učbenik. str. 24)
13. Atomsko jedro                    Razlaga sestave atomskega jedra in značilnosti delcev v jedru (učbenik str. 25, delovni zvezek str. 14,
                                     15)
14. Masno in vrstno število          Ugotavljanje sestave atoma s pomočjo A in Z (učbenik str. 27, 28, delovni zvezek str. 16 – 18)
15. Izotopi                          Razlaga pojma izotop, ugotavljanje uporabne vrednosti izotopov (učbenik str. 28 – 31, različna
                                     strokovna literatura, delovni zvezek str. 19, 20)
16. Elektronska ovojnica             Razlaga zgradbe elektronske ovojnice (učbenik str. 32 – 34, delovni zvezek str. 21, 22)
                                     Ogled animacije »Polnjenje lupin z elektroni« na zgoščenki
17. Utrjevanje in preverjanje snovi  Utrjevanje snovi (ustno, delovni zvezek, učni list,…), preverjanje znanja in razumevanja, odpravljanje
                                     napak
18. Periodni sistem                  Razlaga razvrstitve elementov v periodni sistem, periodni zakon (učbenik str. 35)
19. Skupina in perioda               Ugotavljanje soodvisnosti med lego elementa v periodnem sistemu in zgradbo njegovega atoma (učbenik
                                     str. 36 – 39, delovni zvezek str. 23 - 27)
                                     Ogled videokasete »Atomi in njihovi elektroni I. del«
20. Utrjevanje in preverjanje snovi  Utrjevanje snovi (ustno, delovni zvezek, učni list,…), preverjanje znanja in razumevanja, odpravljanje
                                     napak
                                     Delovni zvezek str. 27 »Kdo hitreje vidi več iz periodnega sistema«
Izbirna vsebina: Razvoj periodnega sistema 1 ura
21. Razvoj periodnega sistema in     Predstavitve, vrednotenje in ocenjevanje izdelkov učencev
     odkrivanje elementov
Jedrna vsebina: Povezovanje delcev            11 ur
22. Nastanek ionov                    Ugotavljanje vzroka za stabilnost atomov žlahtnih plinov in načina, kako to dosežejo atomi drugih
                                      elementov (učbenik str. 44), ugotavljanje razlik med atomom in ionom (naboj, velikost)
                                      Ogled videokasete »Atomi in njihovi elektroni I. del«
23. Kation, anion                     Zapisovanje nastanka ionov iz atomov s pomočjo periodnega sistema (delovni zvezek str. 28 – 32)
24. Ionska vez                        Ogled videokasete »Atomi in njihovi elektroni II. del«, »Izbrani kemijski poskusi I. del« (spajanje natrija
                                      in klora), animacija na zgoščenki »Nastanek vezi med natrijem in klorom«



                                                                                                                                               23
                                      Poskusi na zgoščenki: »Spajanje aluminija in broma«, »Spajanje železa in klora«
                                      Zapis nastanka ionske vezi in ionskega kristala (učbenik str. 45, 46, delovni zvezek str. 34 – 36)
25. Utrjevanje in preverjanje snovi   Utrjevanje snovi (ustno, delovni zvezek, učni list,…), preverjanje znanja in razumevanja, odpravljanje
                                      napak
26. Lastnosti ionskih kristalov       Ugotavljanje lastnosti ionsko zgrajenih snovi (topnost, taljenje, elektroprevodnost), primerjava s snovmi,
27. Lastnosti molekulsko zgrajenih    ki niso ionsko zgrajene (učbenik str. 47, 48, delovni zvezek str. 36, 41)
    snovi                             Eksperimentalno delo: »Topnost trdnih snovi v različnih topilih«, »Topnost plinov v vodi«, »Slani
                                      vulkan«, »Ugotavljanje električne prevodnosti trdnih snovi in njihovih vodnih raztopin«
                                      Poskusi na zgoščenki: »Taljenje soli in sladkorja«, »Taljenje ledu« (delovni zvezek str. 39, 40)
28. Nepolarna kovalentna vez          Razlaga nastanka kovalentne vezi med dvema enakima atomoma -vodika, kisika, dušika (učbenik str. 49,
    (enojna, dvojna, trojna vez)      54, delovni zvezek str. 37, 38) , sestavljanje modelov
29. Polarna kovalentna vez, polarna   Razlaga nastanka kovalentne vezi med dvema ali več različnimi atomi, razlaga zgradbe na primeru
30. in nepolarna molekula             enostavnih molekul (učbenik str. 50 – 53, delovni zvezek str. 37 – 40), sestavljanje modelov preprostih
                                      molekul in sklepanje na polarnost molekul (učbenik str. 55)
                                      Ogled videokasete »Atomi in njihovi elektroni II. del«, »Atomska vez«
31. Utrjevanje in preverjanje snovi   Utrjevanje snovi (ustno, delovni zvezek, učni list,…), preverjanje znanja in razumevanja, odpravljanje
                                      napak
32. Primerjava ionsko in              Pregledna ponovitev lastnosti ionsko in molekulsko zgrajenih snovi (učbenik str. 56)
    molekulsko zgrajenih snovi
Jedrna vsebina: Kemijske reakcije           9 ur
33. Kemijska reakcija je kemijska     Ponovitev razlike med fizikalno in kemijsko spremembo in opredelitev kemijske reakcije kot kemijske
    sprememba                         spremembe (učbenik str. 58, delovni zvezek str. 42)
34. Reaktanti in produkti, besedni    Opredelitev pojmov reaktant in produkt in besedno zapisovanje reakcij (prepoznavanje reaktantov in
35. zapisi reakcij                    produktov (učbenik str. 59 -62, delovni zvezek str. 42 – 44)
                                      Eksperimentalno delo: »Pri kemijski reakciji lahko nastaja plin«, »«Spreminjanje barve«, »Nastajanje
                                      oborine«, »Nastanek trdne snovi iz plinastih snovi«, »Pri kemijski reakciji nastajajo mehurčki«
36. Energijske spremembe pri          Opredelitev kemijske reakcije kot energijsko spremembo, demonstracija različnih vrst energije - toplota,
    kemijski reakciji                 svetloba, električna energija (učbenik str. 63) – gorenje, baterija,…
                                      Zgoščenka »Kemijska reakcija in svetloba«
                                      Eksperimentalno delo: »Izbruh vulkana« (tudi na zgoščenki, delovni zvezek str. 45)
37. Eksotermna reakcija               Opredelitev energijskih sprememb pri eksotermni reakciji na osnovi eksperimenta
                                      Eksperimentalno delo: »Pri kemijski reakciji se energija sprošča« (učbenik str. 63), »Eksotermna


                                                                                                                                             24
                                      reakcija« (delovni zvezek str. 46)
                                      Ogled videokasete »Kemijske reakcije in energija«
38. Endotermna reakcija               Opredelitev energijskih sprememb pri endotermni reakciji na osnovi eksperimenta
                                      Eksperimentalno delo: »Pri kemijski reakciji se energija veže« (učbenik str. 64), »Endotermna reakcija«
                                      (delovni zvezek str. 47)
                                      Ogled videokasete »Kemijske reakcije in energija«
                                      Poskus na zgoščenki: »Umetne kresničke« (delovni zvezek str. 46)
39. Kemijska enačba (ponazoritev z    Ponazarjanje kemijskih reakcij z modeli in simbolno zapisovanje na osnovi modelov (učbenik str. 65 –
    modeli, simbolni zapis)           67, delovni zvezek str. 48 – 50)
                                      Zgoščenka »Spajanje natrija in klora«, »Spajanje aluminija in joda«
40. Urejanje kemijskih enačb          Urjenje v simbolnem zapisovanju kemijskih enačb na osnovi besednega zapisa in urejanju kemijskih
                                      enačb (delovni zvezek str. 51, 52, učni list)
41. Utrjevanje in preverjanje snovi   Utrjevanje snovi (ustno, delovni zvezek, učni list,…), preverjanje znanja in razumevanja, odpravljanje
                                      napak
Jedrna vsebina: Elementi v periodnem sistemu               8 ur
42. Viri elementov in spojin v        Opredelitev bistvenih virov elementov in spojin v naravi (učbenik str. 70, 71, delovni zvezek str. 53)
    naravi                            Izdelava zbirke elementov in njihovih spojin
43. Razdelitev periodnega sistema v   Seznanitev z razvrstitvijo elementov v periodnem sistemu – kovine, nekovine, polkovine (učbenik str.
    skupine s sorodnimi lastnostmi    72, 73, delovni zvezek str. 54), ugotavljanje razlik v lastnostih kovin in nekovin na osnovi opazovanja
                                      elementov, s pomočjo periodnega sistema in medmrežja (www.webelements.si, www.keminfo.uni-lj.si)
                                      Zgoščenka »Spoznavajmo elemente in spojine«
44. Alkalijske kovine                 Opredelitev alkalijskih kovin, seznanitev s fizikalnimi in kemijskimi lastnostmi na osnovi opazovanja in
                                      eksperimentov (učbenik str. 76, 77, delovni zvezek str. 58, 59)
                                      Eksperimentalno delo: »Reakcija natrija z vodo«
                                      Eksperiment na zgoščenki: »Reakcija alkalijskih kovin z vodo«
45. Zemljoalkalijske kovine           Opredelitev zemljoalkalijskih kovin, seznanitev s fizikalnimi in kemijskimi lastnostmi na osnovi
                                      opazovanja in eksperimentov (učbenik str. 76 - 78, delovni zvezek str. 60)
                                      Eksperimentalno delo: »Reakcija kalcija in magnezija z vodo«
                                      Eksperiment na zgoščenki: »Reakcija kalcija in magnezija z vodo«, »Reakcija magnezija z vodno paro«
46. Plamenske reakcije                Razlaga pojma plamenska reakcija, eksperimentalno ugotavljanje barv različnih kovinskih kationov
                                      (učbenik str. 78, delovni zvezek str. 62, 63)
                                      Eksperimentalno delo: »Plamenske reakcije«


                                                                                                                                            25
                                     Eksperiment na zgoščenki: »Plamenske reakcije«
47. Prehodni elementi                Opredelitev prehodnih elementov, seznanitev s fizikalnimi in kemijskimi lastnostmi na osnovi
                                     opazovanja in eksperimentov (učbenik str. 80 - 82, delovni zvezek str. 56, 57, 61, 62, 64)
                                     Eksperimentalno delo: »Reakcija kovin s kisikom«
                                     Eksperimentalno delo: »Reakcija kovin z razr. HCl«
                                     Eksperiment na zgoščenki: »Pridobivanje bakra iz minerala azurita«
                                     Ogled videokasete »Reaktivnost elementov«
48. Nekovine                         Opredelitev prehodnih elementov, seznanitev s fizikalnimi in kemijskimi lastnostmi na osnovi
                                     opazovanja in eksperimentov (učbenik str. 83 - 86)
49. Dušik in fosfor sta potrebna za  Seznanitev s pomenom dušika in fosforja za rast rastlin, kroženjem dušika v naravi, vlogo umetnih gnojil
     rast rastlin                    in ugotavljanje posledic pomanjkanja s pomočjo literature in medmrežja (učbenik str. 83, 84, delovni
                                     zvezek str. 65 – 68)
                                     Eksperimentalno delo: »Vpliv gnojil na rast alg«, »Pridobivanje NH3«, »NH3 v umetnih gnojilih«
Izbirna vsebina: Skupine elementov v periodnem sistemu 3 ure
50. Kamnine
51. Žgano in gašeno apno, Steklo     Predstavitve, vrednotenje in ocenjevanje izdelkov učencev
52. Halogeni
Jedrna vsebina: Ogljikovodiki           12 ur
53. Ogljikovodiki vsebujejo ogljik     Opredelitev naravnih virov in elementne sestave ogljikovodikov, eksperimentalno ugotavljanje
    in vodik                           produktov gorenja (učbenik str. 88, 89, delovni zvezek str. 71)
                                       Eksperimentalno delo: »Gorenje sveče«
54. Povezovanje ogljikovih atomov      Opredelitev vzrokov za številčnost in raznolikost organskih spojin in spoznavanje kriterijev za delitev
                                       ogljikovodikov na razvejene in nerazvejene verige ter obroče na osnovi sestavljanja modelov (učbenik
                                       str. 91, delovni zvezek str. 72/3).
55. Vrste formul, modeli               Ponovitev molekulske in strukturne formule na primeru ogljikovodikov, seznanitev z racionalno formulo
                                       (učbenik str. 93, delovni zvezek str. 73/5, 74/7), ponovitev različnih vrst modelov (kroglični, kalotni,
                                       skeletni, risanje formul na osnovi modelov (učbenik str. 93, delovni zvezek str. 75/8,9).
56. Vezi med atomi ogljika             Opredelitev enojne, dvojne, trojne vezi med atomi ogljika na osnovi sestavljanja modelov in
                                       ugotavljanje oblike molekule glede na vrsto vezi (učbenik str. 92), spoznavanje kriterijev za delitev
                                       ogljikovodikov na nasičene in nenasičene.
57. Nasičeni ogljikovodiki             Sestavljanje modelov in risanje formul alkanov in cikloalkanov, ugotavljanje splošne formule in
                                       spoznavanje pravil poimenovanja - IUPAC nomenklatura, udomačena imena (učbenik str. 93 – 95,


                                                                                                                                            26
                                      delovni zvezek str. 72/4, 74/6).
                                      Zgoščenka: »Interaktivni modeli«
58. Alkani z razvejeno verigo         Sestavljanje modelov in risanje formul alkanov z razvejeno verigo in spoznavanje pravil poimenovanja -
                                      IUPAC nomenklatura, opredelitev verižne izomerije (učbenik str. 95, 104, 105, delovni zvezek str.
                                      76/10, 86, 87).
                                      Zgoščenka: Interaktivni modeli«
59. Nenasičeni ogljikovodiki          Sestavljanje modelov in risanje formul alkenov in alkinov, ugotavljanje splošne formule in spoznavanje
                                      pravil poimenovanja - IUPAC nomenklatura, udomačena imena, opredelitev položajne izomerije
                                      (učbenik str. 96, 104, 105, delovni zvezek str. 77/11, 78/12, 86, 87).
                                      Zgoščenka: »Interaktivni modeli«
                                      Ugotavljanje lastnosti ogljikovodikov (tališče, vrelišče, topnost) na osnovi eksperimentov (učbenik str.
                                      97,98, delovni zvezek str. 79 - 81).
                                      Eksperimentalno delo: »Topnost ogljikovodikov«
60. Utrjevanje in preverjanje snovi   Utrjevanje snovi (ustno, delovni zvezek, učni list,…), preverjanje znanja in razumevanja, odpravljanje
                                      napak.
61. Gorenje in substitucija           Demonstracija reakcije gorenja in substitucije , opredelitev eksperimentalnih pogojev in zapisovanje
    ogljikovodikov                    enačb (učbenik str. 99,101, delovni zvezek str. 82, 83).
                                      Eksperimentalno delo: »Gorenje ogljikovodikov«, »Substitucija v molekuli cikloalkana«
                                      Poskus na zgoščenki: »Bromiranje ogljikovodikov«
62. Adicija in kreking                Demonstracija reakcije adicije in krekinga , opredelitev eksperimentalnih pogojev in zapisovanje enačb
    ogljikovodikov                    (učbenik str. 100, 102, delovni zvezek str. 82 -85).
                                      Eksperimentalno delo: »Reakcija adicije«, »Kreking«
                                      Poskus na zgoščenki: »Bromiranje ogljikovodikov«, »«Kloriranje etina«, »Kreking parafina«
63. Utrjevanje in preverjanje snovi   Utrjevanje snovi (ustno, delovni zvezek, učni list,…), preverjanje znanja in razumevanja, odpravljanje
                                      napak
64. Vpliv ogljikovodikov in           Seznanjanje z okoljskimi problemi, ki jih povzroča uporaba ogljikovodikov in njihovih derivatov
    njihovih derivatov na okolje      (učbenik str. 106 - 110, delovni zvezek str. 89, 90, članki iz časopisov in revij, medmrežje,…)
                                      Ogled videokasete »Učinek tople grede«




                                                                                                                                           27

								
To top