Sporocilo za javnost o sklepih, ki jih je Vlada RS sprejela na 44

Document Sample
Sporocilo za javnost o sklepih, ki jih je Vlada RS sprejela na 44 Powered By Docstoc
					Sporočilo za javnost o sklepih, ki jih je Vlada RS sprejela
            na 44. seji, 17. septembra 2009


                                       ZADEVE EU IN OECD

                   Vlada sprejela stališče do Predloga okvirnega sklepa
           Sveta o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter varstvu

Vlada RS je na današnji seji sprejela stališče do Predloga okvirnega sklepa Sveta o preprečevanju
trgovine z ljudmi in boju proti njej ter varstvu žrtev, ki razveljavlja Okvirni sklep 2002/629/PNZ.
Vlada načeloma podpira vsebino novega delovnega dokumenta št. 12332/01/09, DROIPEN 71 in se
zavzema za takšno končno vsebino okvirnega sklepa o preprečevanju trgovine z ljudmi, ki bo
pripomogla k čim lažjemu in hitrejšemu sankcioniranju tovrstnih kaznivih dejanj na območju EU.

Predlagani Okvirni sklep med drugim deloma spreminja vsebino kaznivega dejanja trgovine z
ljudmi, tako da vključuje tudi nove oblike izkoriščanja (odstranitev organov, izrecna navedba
prosjačenja, kaznive dejavnosti). Predlog na novo določa okviren razpon kazni in oteževalne
okoliščine. Kot novost uvaja določbo o neuporabi sankcij za žrtve zaradi njihove prisilne vpletenosti
v nezakonite dejavnosti (tekom pogajanj je ta vidik omiljen s sklicem na temeljna načela
nacionalne zakonodaje in elementom prisile), širi ekstrateritorialno pristojnost na običajno
prebivališče storilca ali žrtve v državi članici.

Predlog besedila ureja tudi pravice in pomoč za žrtve trgovine z ljudmi v kazenskem postopku, tako
da posebna obravnava v največji možni meri preprečuje sekundarno viktimizacijo. Nadalje besedilo
vsebuje določbe o varstvu posamezne žrtve na podlagi ocene tveganja, o odškodnini zanje, o
standardih pomoči, vključno z dostopom do potrebne medicinske pomoči, svetovanja in psihološke
pomoči ter vsebuje posebne ukrepe za otroke, ki postanejo žrtve trgovanja z ljudmi.


                                              ZAKONI

     Vlada podala mnenje k Predlogu zakona o jamstveni shemi za fizične osebe, ki
                   opravljajo gospodarsko ali kmetijsko dejavnost

Vlada RS je na današnji redni seji podala mnenje k Predlogu zakona o jamstveni shemi Republike
Slovenije za fizične osebe, ki opravljajo gospodarsko ali kmetijsko dejavnost. Skupina poslancev
Državnega zbora RS, s prvo podpisanim mag. Radovanom Žerjavom je Državnemu zboru predložila
v obravnavo Predlogu zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije za fizične osebe, ki opravljajo
gospodarsko ali kmetijsko dejavnost. Vlada takšnemu predlogu nasprotuje.

Predlagatelji so Državnemu zboru predložili osnutek zakona, ki naj bi urejal dajanje jamstev
Republike Slovenije fizičnim osebam, ki opravljajo gospodarsko ali kmetijsko dejavnost. Vlada
opozarja, da sta v veljavi že dva zakona, ki urejata dajanja državnih jamstev – eden za
gospodarske družbe in drugi za fizične osebe. Poleg tega je vlada že sprejela vrsto ukrepov,
predvsem preko Slovenskega podjetniškega sklada, za izboljšanje likvidnosti podjetniškega
sektorja. Tudi na področju kmetijstva že obstoječi ukrepi omogočajo doseganje ciljev, ki jih
postavlja predlagani zakon in v pripravi so še dodatni ukrepi. Po mnenju vlade predlagani zakon
uvaja ukrepe, ki so bodisi že v veljavi ali pa se že izvajajo na drugačen način.
    Vlada sprejela mnenje o predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o
                                      odvetništvu

Skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom je v obravnavo Državnemu zboru
RS v sprejem predložila predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu
(ZOdv-D).

Po mnenju Vlade RS je dodajanje dolžnosti odklonitve v delu, ki se nanaša na zagovarjanje stranke
pred sodišči in drugimi državnimi organi, odveč, saj gre pri zagovarjanju za zastopanje, zato
prepoved zastopanja, ki že velja, vključuje tudi zagovarjanje stranke pred sodišči in drugimi
državnimi organi. Tudi sicer se celoten 5. člen ZOdv nanaša na zastopanje - tako prvi odstavek, ki
določa splošno pravilo o prosti odločitvi zastopanja, kot tudi nadaljnje določbe, ki se nanašajo na
izpeljavo tega načela in izjeme, zato bi posebna navedba zagovarjanja v drugem odstavku
povzročila neskladje v samem členu.

Ustava RS v 49. členu opredeljuje pravico do svobode dela. Ker za svobodo dela v 49. členu Ustave
RS ni predviden “pridržek zakona” (torej izrecna ustavna možnost zakonskega omejevanja), so
ustavno dopustne le omejitve zaradi varstva pravic drugih. V primeru, če predstavlja podlago za
poseg v 49. člen Ustave RS zagotavljanje pravice do poštenega sojenja in če se pravica do
poštenega sojenja nanaša na sodnike, velja, da bi omejitev (prepoved prehodov), če je potrebna,
morala veljati ravno v obratni smeri, saj se zlasti s prehodom v funkcijo sodnika lahko povzroči ali
ustvari videz nepristranskosti sodišča. Potrebno je        tudi izpolnjevanje vseh treh kriterijev
sorazmernosti, in sicer nujnosti (potrebnosti), primernosti in sorazmernosti v ožjem smislu
(proporcionalnosti). Predlagatelj tudi elemente sorazmernosti utemeljuje z ustavnim načelom
poštenega sojenja. Po mnenju Vlade RS ni v zadostni meri izkazano, da se cilj poštenega sojenja
lahko povezuje in nanaša tako daleč, da utemeljuje predlagan poseg v ustavno pravico iz 49. člena
Ustave RS.

V zvezi s sorazmernostjo je treba posebej opozoriti na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-201/93-
19 z dne 7.3.1996, s katero je Ustavno sodišče razveljavilo določbo takratnega 28. člena Zakona o
odvetništvu, po kateri tisti, ki je bil pred vpisom v imenik odvetnikov sodnik sodišča prve stopnje
ali je izvrševal funkcijo državnega tožilca pred sodiščem prve stopnje, ne more imeti sedeža
odvetniške pisarne na območju kraja, v katerem je opravljal to funkcijo, dokler ne pretečeta dve
leti od dneva, ko mu je taka funkcija prenehala. Po mnenju Ustavnega sodišča RS določba
predstavlja neprimeren (neustrezen) ukrep za doseganje cilja nepristranskega sojenja, saj je treba
upoštevati relativno majhno oddaljenost posameznih krajev v Sloveniji in da zato obveznost
odvetniške pisarne v drugem kraju sama po sebi, kljub neekonomičnosti, odvetnikov objektivno ne
more odvrniti od zastopanja pred sodiščem, kjer so opravljali sodniško ali tožilsko funkcijo. Ustavno
sodišče je takrat veljavno zakonsko omejitev razveljavilo, kar pomeni, da je tudi ureditev, ki
prepovedi ne vsebuje, ustavnoskladna.


         Vlada o mnenju k predlogu Zakona o javnosti premoženja funkcionarjev

Vlada RS je na današnji seji sprejela mnenje o predlogu zakona o javnosti premoženja
funkcionarjev.

Skupina poslancev s prvo podpisanim poslancem Jožetom Tankom je Državnemu zboru predložila
Predlog Zakona o javnosti premoženja funkcionarjev. Vlada RS, ki je predlog zakona dobila v
mnenje, ga je preučila in nanj podala odklonilno mnenje ker:
   se s predlaganim besedilom posredno ukinja Komisija za preprečevanje korupcije, kar je v
    nasprotju z obstoječo zakonodajo in mednarodnimi akti, ki jih je sprejel Državni zbor in so
    veljavni v Republiki Sloveniji;
   se v predlogu Zakona o javnosti premoženja funkcionarjev nalagajo naloge nadzora pristojni
    komisiji Državnega zbora in računskemu sodišču RS, kar pa je z vidika načela delitve oblasti
    protiustavno kot je ugotovilo ustavno sodišče v svoji odločbi številka U-I-57/06-28;
     Vlada RS pri opredelitvi vsebinskega zajema ter personalni veljavnosti predloga Zakona o
      javnosti premoženja funkcionarjev ocenjuje, da je predlagana vsebina v neskladju z Ustavo RS
      in sicer z vidika načela sorazmernosti posega v pravico ustavnega varstva osebnih podatkov
      funkcionarjev, kar je že ugotovilo ustavno sodišče v zgoraj citirani odločbi pri ustavni ocenitvi
      določb ZNOJF-1;
     predlog Zakona o javnosti premoženja funkcionarjev zgolj partikularno ureja področje, ki ga je
      vlada in zakonodajalce dolžna urediti v skladu s citirano odločbo ustavnega sodišča in
      mednarodnimi akti.

Predlagano vsebino Zakona o javnosti premoženja funkcionarjev bo Vlada RS sistemsko in
celoviteje, in z upoštevanjem odločb ustavnega sodišča, uredila v Zakonu o integriteti, ki bo uredil
sestavo, delovanje in pristojnosti Komisije za preprečevanje korupcije, zaščito prijaviteljev,
preprečevanje nasprotja interesov in nadzor nad sprejemanjem daril, nadzor nad premoženjskim
stanjem funkcionarjev, načrte integritete, nadzor nad uresničevanjem predpisov o financiranju
političnih strank, lobiranje, vodenje in uporabo evidenc ter prekrške in globe. Predlagani Zakon o
javnosti premoženja funkcionarjev predstavlja spreminjanje enega poglavja bodočega Zakona o
integriteti v nov samostojen zakon, kar je v nasprotju s politiko te vlade, da je potrebno vsebinsko
zaokrožena področja življenja in ravnanja oblikovati čimbolj jasno in pregledno, sistemsko na enem
mestu, s čimer se zmanjšuje zasičenost z zakoni, ki vsebinsko povezano tematiko nepregledno
brez utemeljenih razlogov razpršijo in na ta način zmanjšujejo pravno varnost.


                                 ZADEVE IZ PRISTOJNOSTI VLADE

      Vlada o spremembi Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in
                   nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih

Vlada RS je na današnji seji sprejela Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o notranji
organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih
organih.

Na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št.
48/09) je Ministrstvo za javno upravo pridobilo pristojnosti na področju organiziranosti in
sistemskih vprašanj delovanja javnega sektorja. S spremembo uredbe na 39. redni seji vlade, se je
na Ministrstvu za javno upravo ukinil Direktorat za plače v javnem sektorju in ustanovil Direktorat
za javni sektor. Glede na to, da gre za sicer obsežno delovno področje, ki pa se povezuje in
prekriva z dosedanjim delovnim področjem ministrstva, bodo nove naloge in pristojnosti
organizirane znotraj obstoječih organizacijskih enot ministrstva. Zato ni potrebna ustanovitev
novega direktorata.

Z današnjo spremembo Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v
organih javne uprave in v pravosodnih organih se torej ukinja Direktorat za javni sektor,
Ministrstvu za javno upravo pa bo od dosedanjih štiri po novem imelo tri direktorate:
   Direktorat za organizacijo in kadre,
   Direktorat za e-upravo in upravne procese in
   Direktorat za investicije in nepremičnine.


    Vlada sprejela Sklep o spremembi in dopolnitvah Sklepa o objavi seznama upravičencev
                                  do donacij za leto 2009

Vlada RS je na današnji redni seji sprejela sklep o spremembi in dopolnitvah sklepa o objavi
seznama upravičencev do donacij za leto 2009 in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Skladno z Zakonom o dohodnini lahko davčni zavezanci do 0,5% dohodnine, odmerjene od
dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, namenijo za financiranje splošno-koristnih
namenov, reprezentativnih sindikatov ali političnih strank. Ker se je izkazalo, da pogoje za
upravičence do donacij za leto 2009 izpolnjuje še nekaj drugih subjektov, je bilo potrebno seznam
dopolniti. S spremembo sklepa se tako dopolnjuje seznam za leto 2009, in sicer z upravičenci s
področja kmetijstva, gozdarstva in prehrane, s področja športa, s področja zdravja ter s področja
mladinskega dela. Gre za 40 novih upravičencev. Spremembo in dopolnitev seznama upravičencev
do donacij za leto 2009 bo Davčna uprava Republike Slovenije objavila na svoji spletni strani.


    Spremembe Sklepa o ustanovitvi Slovenskega narodnega gledališča v Novi Gorici

Vlada RS je potrdila spremembo Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Slovensko narodno gledališče
Nova Gorica, s katerim spreminja pogoje za imenovanje direktorja in pomočnikov direktorja
javnega zavoda. Na podlagi analize izobrazbene strukture evidentiranih kandidatov za vodstvene
funkcije v javnih zavodih na področju kulture se je namreč izkazalo, da je oženje izbora s
predpisovanjem smeri univerzitetne izobrazbe omejujoče in izključujoče. Za direktorja ali
pomočnike direktorja gledališča je odslej lahko imenovan tudi kandidat, ki nima zgolj umetniške,
humanistične ali družboslovne univerzitetne izobrazbe, saj širjenje izobrazbe in delovnih izkušenj
na različna področja oblikuje tudi nove profile, vešče in uspešne v poslovodenju. Sprememba
sklepa se je uveljavila tudi zaradi posodabljanja zastarele pravne terminologije.


  Vlada sprejela Akt o spremembah in dopolnitvah akta o ustanovitvi družbe Slovenske
                                   železnice d.o.o.

Vlada RS je na današnji seji sprejela Akt o spremembah in dopolnitvah akta o ustanovitvi družbe
Slovenske železnice d.o.o., s katerim se nekatere določbe akta uskladijo s spremembami akta
izvedenimi v mesecu marcu 2009 in z novo Standardno klasifikacijo dejavnosti. Poleg tega se
natančneje določi način odločanja v zadevah o katerih odločata generalni direktor in delavski
direktor skupaj.

V mesecu marcu 2009 je bil spremenjen statut družbe SŽ d.o.o., s katerimi se je vodenje poslov in
zastopanje družbe iz več članske uprave prepustilo generalnemu direktorju. Ta se je bil dolžan v
primeru kadrovskih in socialnih zadev posvetovati z delavskim direktorjem.

Ker so bile v besedilu statuta opravljene samo najnujnejše spremembe, potrebne za vodenje
družbe s strani enega poslovodje, je bilo potrebno pripraviti še spremembe drugih členov Akta o
ustanovitvi SŽ d.o.o., s katerimi se ostala določila akta uskladijo s spremembami členov, ki so bili
spremenjeni ob zadnji spremembi akta v mesecu marcu letos.

Besedilo 7. člena, v katerem so navedene dejavnosti družbe, pa je potrebno uskladiti z novo
veljavno Standardno klasifikacijo dejavnosti, ki vrste dejavnosti določa nekoliko drugače kot do
sedaj.

Členi glede pristojnosti poslovodij, vodenja poslov in odločanja ter zastopanja in predstavljanja
družbe (19, 20 in 21. člen) se ravno tako usklajujejo s prej navedenimi spremembami. Poleg tega
se jasneje določi, da družbo vodi in zastopa generalni direktor, kateremu pa pri odločanju o
kadrovskih zadevah pomaga oziroma sodeluje delavski direktor.

V izogib različnim tolmačenjem je v 20. členu natančneje urejeno skupno odločanje generalnega in
delavskega direktorja o kadrovskih in socialnih zadevah.


  Vlada o spremembi Letnega načrta pridobivanja stvarnega premoženja države za leto
                                        2009

Vlada RS je na današnji seji sprejela spremenjen Letni načrt pridobivanja stvarnega premoženja
države za leto 2009, ki je usklajen s sprejetim drugim rebalansom proračuna RS za leto 2009.
Ministrstvo za javno upravo je pripravilo spremenjeni Letni načrt pridobivanja stvarnega
premoženja države za leto 2009 na podlagi potreb posameznih proračunskih uporabnikov po
premičnem in nepremičnem premoženju države. Za pridobivanje nepremičnega in premičnega
premoženja države proračunski uporabniki v letu 2009, v skladu s sprejetim 2. rebalansom
proračuna RS za leto 2009, načrtujejo sredstva v skupni višini 250.546.469,05 EUR, in sicer:
a) za pridobivanje nepremičnega premoženja države načrtujejo sredstva v višini 74.517.425,31
    EUR.
b) za pridobivanje premičnega premoženja države načrtujejo sredstva v skupni višini
    176.029.043,74 EUR, in sicer:
   za pridobivanja motornih vozil načrtujejo sredstva v višini 5.700.795,52 EUR,
   za pridobivanje drugih osnovnih sredstev načrtujejo sredstva v višini 69.381.827,12 EUR,
   za pridobivanje informacijske opreme so predvidena sredstva v višini 100.946.421,10 EUR.

Med predlagatelji so po obsegu sredstev predvidenih za pridobivanje nepremičnin v ospredju:
  Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve za ureditev prostorov za centrov za socialno
   delo in varstvenih – terapevtskih zavodov,
  Ministrstvi za javno upravo za izvajanje Strategije reševanja prostorske problematike državnih
   upravnih organov in vzpostavitve zunanje meje,
  Ministrstvo za kulturo s sredstvi za izvedbo adaptacije in prizidka SNG Opera in balet Ljubljana.

V načrt pridobivanja nepremičnin po 2. rebalansu sta vključena dva nova predlagatelja: Direkcija
RS za ceste s predlogom za nakup zemljišč za rekonstrukcije državnih cest v višini 6,5 mio EUR in
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo s predlogom za nakup nepremičnine potrebnih
za delovanje Inštituta informacijskih znanosti v višini 3,5 mio EUR. Vsi upravljavci stanovanj (MNZ,
MORS in Stanovanjska komisija Vlade – v njenem imenu MJU) so se dogovorili o skupnem nastopu
na trgu pri nakupu stanovanj / gre za predviden nakup 26 stanovanjskih enot/, ki je izkazan v
letnem načrtu pridobivanja v višini 3,6 mio EUR. Gre izključno za financiranje iz namenskega vira,
v katerega se stekajo sredstva iz najemnin in sredstva iz naslova prodaje starih stanovanj. MJU je
v letni program vključil sredstva za izgradnjo mejnih prehodov na zunanji meji EU v skupni
vrednosti 4,4 mio EUR, od tega kar 70% sredstev (3,1 mio EUR) zagotavljamo iz EU virov.

V načrtu pridobivanja motornih vozil 70% planiranih sredstev predstavljajo potrebe Policije, ki so
pogoj za zagotavljanje schengenskih standardov pri nadzoru meje (nabava helikopterja) in finančni
najem vozil za zagotavljanje operativne sposobnosti policijskih enot, ter 10% za Upravo za zaščito
in reševanje (nakup prevoznih sredstev za operativno delovanje).

V načrtu pridobivanja stvarnega premoženja države predstavljajo pomemben vir sredstva iz
evropskih virov, ki zahtevajo vzporedno zagotavljanje tudi del sredstev iz integralnega
nacionalnega proračuna.


  Vlada o dopolnitvi Letnega načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem države v
                   posamični vrednosti pod 300.000 EUR za leto 2009

Vlada RS je na današnji seji sprejela dopolnitev Letnega načrta razpolaganja z nepremičnim
premoženjem države v posamični vrednosti pod 300.000 EUR za organe državne uprave in za
pravosodne organe za leto 2009.

Vlada je na svoji 138. redni seji, dne 29.9.2007, sprejela sklep št. 47800-16/2007/2, s katerim je
med drugim določila Letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem države v posamični
vrednosti pod 300.000 EUR za organe državne uprave in za pravosodne organe za leto 2009. Na
11. dopisni seji, dne 3. 3. 2009, pa je pod točko 3 sprejela še sklep št. 47800-6/2009/8, s katerim
je sprejela dopolnitve št. 1 Letnega načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem države v
posamični vrednosti pod 300.000,00 evrov za organe državne uprave in za pravosodne organe za
leto 2009. Veljavni Letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem države v posamični
vrednosti pod 300.000 EUR za organe državne uprave in za pravosodne organe za leto 2009,
skupaj z dopolnitvami št. 1, že vsebuje 1216 nepremičnin, v skupni orientacijski vrednosti
43.531.096,85 EUR. Uredba v petem odstavku 11. člena določa, da se letni načrt razpolaganja z
nepremičnim premoženjem države spremeni ali dopolni enkrat letno, praviloma v prvi polovici
tekočega leta, v šestem odstavku pa, da se lahko letni načrt razpolaganja z nepremičnim
premoženjem države izjemoma v posebej utemeljenih primerih spremeni ali dopolni ne glede na
prejšnji odstavek. Ker se je za večje število nepremičnin v lasti RS naknadno izkazalo, da bi lahko
posamezni upravljavci z njimi razpolagali še v letošnjem letu, vendar še niso uvrščene v letni načrt
razpolaganja z nepremičnim premoženjem države, se predlaga dopolnitve št. 2 Letnega načrta
razpolaganja z nepremičnim premoženjem države v posamični vrednosti pod 300.000 EUR za
organe državne uprave in za pravosodne organe za leto 2009.

Na podlagi 67. člena Uredbe mora biti premoženje, ki ga upravljavec trajno ne potrebuje, pred
uvrstitvijo v letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem države, najmanj 30 dni uvrščeno
na internem trgu nepremičnin države, zato se nepremičnine, ki tega pogoja ne izpolnjujejo, v letni
načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem države ne morejo uvrstiti. V predmetnem gradivu
so tako zajete le tiste nepremičnine, ki so bile na interni trg uvrščene v obdobju od 22.1.2009 do
24.7.2009. Nepremičnine, ki bi bile na interni trg morebiti uvrščene po začetku priprave
predmetnega gradiva, pa vanj ne bi mogle biti zajete niti naknadno, saj ne bi izpolnjevale zgoraj
omenjenega pogoja 30 dni prisotnosti na internem trgu. Naknadna uvrstitev takih nepremičnin v
gradivo bi zato bila v nasprotju z veljavnimi predpisi. Z gradivom se predlaga dopolnitve št. 2
Letnega načrta, pri tem pa gre za 133 zemljišč, 277 stanovanj, 18 poslovnih prostorov, 3 garaže, 4
objekte gospodarske javne infrastrukture in 21 ostalih objektov, s katerimi nameravajo upravljavci
razpolagati v letošnjem letu. Skupna orientacijska vrednost vseh nepremičnin znaša 15.220.853,36
EUR.

Po sprejemu predlaganih dopolnitev bo Letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem
države v posamični vrednosti pod 300.000 EUR za organe državne uprave in za pravosodne organe
za leto 2009, vseboval 1672 nepremičnin, v skupni vrednosti 58.751.950,21 EUR.

Državni zbor Republike Slovenije je dne 28. 11. 2007, sprejel Odlok o Letnem načrtu razpolaganja
z nepremičnim premoženjem države v posamični vrednosti nad 300.000 EUR za organe državne
uprave in za pravosodne organe za leto 2009 (EVA 2008-3111-0064), ki je bil objavljen v Uradnem
listu RS, št. 114/07 (v nadaljevanju: Odlok). Dne 26.3.2009 pa je bil sprejet Odlok o spremembah
in dopolnitvah Odloka in objavljen v Uradnem listu RS, št. 25/09. Ker je postopek sprejema Odloka
o spremembah in dopolnitvah Odloka razmeroma dolgotrajen, hkrati pa bo Odlok 1.1.2010
prenehal veljati, bi upravljavci, ki bi poskušali razpolagati z nepremičninami, vključenimi v
morebiten Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka, morali postopke razpolaganja zaključiti v
nerazumno kratkem času. Zato bi bila obravnava in sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah
Odloka nesmotrna in ga Vlada Republike Slovenije ne bo predlagala Državnemu zboru Republike
Slovenije.

Zakon o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin v 4. poglavju z naslovom: »Akti
pridobivanja in razpolaganja s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti«,
celovito ureja načrte ravnanja s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti,
med drugim tudi postopek sprejema letnega načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem
države ter razdelitev pristojnosti med Vlado Republike Slovenije in Državnim zborom Republike
Slovenije v zvezi s sprejemom letnega načrta razpolaganja s stvarnim premoženjem države. Tretji
odstavek 11. člena ZSPDPO določa, da Vlada Republike Slovenije sprejme letni načrt razpolaganja
z nepremičnim premoženjem države za organe državne uprave in pravosodne organe za
nepremičnine v posamični vrednosti pod 300.000 EUR na predlog ministrstva, pristojnega za
upravo, ki pripravi predlog načrta na podlagi predlogov organov državne uprave in ministrstva,
pristojnega za pravosodje za pravosodne organe.
      Vlada sprejela Spremembo Načrta izvedbe Programa ukrepov aktivne politike
                           zaposlovanja za leti 2008 in 2009

Posledice globalne ekonomske in finančne krize se kažejo v izrazito povečani brezposelnosti, saj se
je število brezposelnih v zadnjem letu povečalo za približno 30.000. Z drugim rebalansom
proračuna za leto 2009 so bila zato zagotovljena dodatna sredstva za izvajanje ukrepov aktivne
politike zaposlovanja.

Ukrepi aktivne politike zaposlovanja se bodo financirali iz sredstev državnega proračuna RS in
sredstev Evropskega socialnega sklada. V letu 2009 bo tako za izvajanje ukrepov aktivne politike
zaposlovanja namenjenih 109.728.997,00 EUR, od tega 64.863.749,00 EUR iz sredstev
integralnega proračuna, 2.250.000,00 EUR iz sredstev ESS 2004–2006 in 42.615.248,00 EUR iz
sredstev OP RČV 2007–2013, kar je za 33.691.248,00 EUR več kakor v sedaj veljavnem Načrtu
izvajanja ukrepov aktivne politike zaposlovanja.

Povečana sredstva bodo omogočila 17.000 neposrednih prehodov brezposelnih oseb iz programov
aktivne politike v trajnejše zaposlitve, skupaj pa 44.000 vključitev v različne ukrepe aktivne
politike zaposlovanja, poleg tega pa bo v ukrepe usposabljanja vključenih več kakor 15.000
zaposlenih. Povečan obseg sredstev za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja bo torej
omogočil znaten odliv iz brezposelnosti v trajne ali začasne zaposlitve, kar je eden poglavitnih
ciljev Programa ukrepov aktivne politike zaposlovanja.

Zaradi priliva večjega števila starejših in nizko izobraženih v brezposelnost ter sofinanciranja
usposabljanja zaposlenih za potrebe prestrukturiranja gospodarstva so se sredstva za izvajanje
najbolj povečala na ukrepu 2 »Usposabljanje in izobraževanje«. Zelo smo povečali tudi črpanje
sredstev iz Evropskega socialnega sklada, ki predstavljajo kar 40 % skupnih sredstev za aktivno
politiko zaposlovanja.

S povečanjem sredstev za izvajanje prvega ukrepa aktivne politike zaposlovanja »Svetovanje
brezposelnim in pomoč pri iskanju zaposlitve« se bo okrepilo izvajanje tistih dejavnosti, ki
pomenijo pomoč posameznikom pri načrtovanju poklicne poti in pri iskanju zaposlitve oziroma se
bo okrepilo izvajanje preventivnih dejavnosti na trgu dela. Povečanje sredstev pa bo omogočilo tudi
izvedbo dodatnih zaposlitvenih sejmov, ki so se izkazali za učinkovito orodje za povezovanje
mladih, ki zaključujejo šolanje, in potencialnih delodajalcev na regijskem nivoju. Dodatna sredstva
so potrebna tudi za izvajanje različnih delavnic v okviru pomoči pri iskanju zaposlitve, ki
brezposelnim omogočajo pridobivanje osnovnih veščin in znanj pri iskanju zaposlitve. Sredstva za
prvi ukrep smo povečali s 3,28 na 6,38 milijonov evrov.

V okviru drugega ukrepa aktivne politike zaposlovanja »Usposabljanje in izobraževanje« bomo
izrazito povečali število vključenih brezposelnih in zaposlenih oseb v krajše oblike usposabljanja,
izobraževanje, znaten del sredstev pa je namenjen usposabljanju zaposlenih, vključenih v Zakon o
delnem subvencioniranju polnega delovnega časa in Zakon o delnem povračilu nadomestila plače.
V sedaj veljavnem načrtu izvedbe je bilo za izvajanje tega ukrepa predvidenih 23,33 milijonov
evrov s tem načrtom pa bomo sredstva povečali na 42,78 milijonov evrov.

Za izvajanje tretjega ukrepa aktivne politike zaposlovanja »Spodbujanje zaposlovanja in
samozaposlovanja« je v skladu s predlogom spremembe načrta namenjenih 33,95 mio. evrov, kar
je približno 11 mio. Evrov več, kakor je bilo načrtovano v do sedaj veljavnem načrtu izvedbe
ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Dodatna sredstva so potrebna predvsem zaradi velikega
interesa delodajalcev za zaposlovanje težje zaposljivih delavcev (starejših in mladih) v okviru
programa »Zaposli.me« in zelo povečanega interesa brezposelnih za samozaposlitev.

V okviru četrtega ukrepa »Programi za povečevanje socialne vključenosti« bomo sredstva z novim
načrtom povečali le za 248.000 EUR, in sicer na 26,6 mio EUR, saj novih programov v letošnjem
letu na načrtujemo, pripravljamo pa nov program javnih del za leto 2010, v katerega bo vključenih
do 10.000 oseb.
         Program dela in finančni načrt Zavoda RS za varstvo narave za leto 2009

Vlada RS je na današnji seji soglašala s Programom dela in finančnim načrtom Zavoda RS za
varstvo narave za leto 2009.

Cilji delovanja zavoda v letu 2009 so med drugim naslednji:
        strokovna krepitev zavoda s poudarkom na razvijanju naravovarstvenih vsebin, v okviru
         presoj sprejemljivosti posegov in priprave naravovarstvenih smernic, posebej za namene
         vključevanja zahtev Nature 2000 v načrte rabe naravnih virov ter v prostorske dokumente;
        izvajanje Operativnega programa – programa upravljanja območij Natura 20001, vključno
         s pripravo strokovnih podlag za ukrepe varstva;
        nadaljevanje poglabljanja enotnosti metod dela, zlasti na področju opredeljevanja in
         vrednotenja naravnih vrednot;
        polna uporaba Naravovarstvenega atlasa pri rednem delu ter ažuriranje podatkov v njem;
        zastopanje interesov naravovarstva v različnih domačih in mednarodnih telesih;
        sodelovanje v zunanjih projektih, ki imajo naravovarstveno vsebino.


  Sklep o soglasju k letnemu poročilu ARRS ter sklep o razporeditvi presežka prihodkov
                                      nad odhodki

Vlada RS je na današnji seji dala soglasje k Letnemu poročilu Javne agencije za raziskovalno
dejavnost Republike Slovenije za leto 2008 ter soglašala, da se nerazporejeni presežek prihodkov
nad odhodki Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz leta 2008 v višini
145.189,70 EUR nameni za opravljanje in razvoj dejavnosti agencije v letu 2009. Od tega bodo za
promocijo znanstveno – raziskovalne dejavnost namenili dobrih 45 tisoč evrov, za investicije v
programsko in strojno opremo agencije pa 100 tisoč evrov.


   Vlada sprejela letno poročilo Doma podiplomcev Ljubljana za leto 2008 ter dala
   soglasje k letnemu programu dela in finančnem načrtu za leto 2009

Vlada RS je na današnji seji dala soglasje k Letnemu poročilu Doma podiplomcev Ljubljana za leto
2008, obenem soglaša, da se nerazporejeni presežek prihodkov nad odhodki Doma podiplomcev
Ljubljana iz preteklih let v višini 92.000 EUR nameni za obnavljanje in opremljanje nepremičnine v
letu 2009.

Prav tako je na današnji seji vlada dala soglasje k Letnemu programu dela in finančnemu načrtu
Doma podiplomcev Ljubljana za leto 2009. Za cilje so si zadali postati najbolj prepoznavna
institucija na področju zagotavljanja bivanja podiplomskim študentom in znanstveno raziskovalni
sferi v Sloveniji, zagotoviti bivanje čim širšemu krogu uporabnikov, upravljati z nepremičnino kot
dober gospodar, posodabljanje objekta in opreme ter povezovanje s podobnimi institucijami v
tujini.
Finančni načrt za leto 2009 predvideva 502.484 EUR prihodkov in 569.090 EUR odhodkov 32.300
EUR namenjenih za investicije. Vzrok za načrtovane skupne odhodke, ki so višji od načrtovanih
skupnih prihodkov je načrtovana poraba presežka prihodkov nad odhodki iz preteklih let v višini
92.000 EUR za investicije in investicijsko vzdrževanje.


        Vlada za gradnjo novega centra za vodenje in kontrolo zračnega prometa

Vlada RS je na današnji seji podala pozitivno mnenje k poslu izvedbe javnega naročila gradnja
novega centra za vodenje in kontrolo zračnega prometa ATCC na letališču Jožeta Pučnika.

Projekt gradnje novega centra, ki ga je vlada že obravnavala v okviru sprejema Poslovnega načrta
javnega podjetja za leto 2009 in v okviru sprejema petletnega strateško poslovnega načrta javnega
podjetja za obdobje 2009 – 2013, je potreben zaradi zagotavljanja varnosti v zračnem prometu in
povečanja zmogljivosti vodenja zračnega prometa v skladu z zahtevami iz Uredbe (ES) št.
2095/2005, saj se trenutno storitve vodenja in kontrole zračnega prometa izvajajo v stavbi, ki že
več let ne izpolnjuje zahtevanih pogojev.


   Sklep o začetku priprave državnega prostorskega načrta za prestavitev obstoječega
             prenosnega plinovoda R 26 Krašnja Kresnice na območju Dešna

Vlada RS je na današnji seji sprejela Sklep o začetku priprave državnega prostorskega načrta za
prestavitev obstoječega prenosnega plinovoda R 26 Krašnja Kresnice na območju Dešna.

Sklep skladno z Zakonom o prostorskem načrtovanju vsebuje podrobnejšo določitev območja, za
katerega se pripravlja državni prostorski načrt, obveznosti v zvezi s financiranjem priprave
državnega prostorskega načrta, roke za pripravo državnega prostorskega načrta ter njegovih
posameznih faz, navedbo nosilcev urejanja prostora, ki naj v 30 dnevih podajo razvojne potrebe
skladno z državnim strateškim prostorskim načrtom in glede na svoje časovne prioritete, ter
nosilcev urejanja prostora, ki podajo smernice za načrtovanje prostorske ureditve iz njihove
pristojnosti in način pridobitve strokovnih rešitev.

Območje načrtovane prostorske ureditve se nahaja pod naseljem Dešen v občini Moravče, kjer
poteka obstoječi plinovod R 26 in kjer je že več let evidentirano plazenje terena.

V letih 1996 in 1997 so bile zaradi povečanih obremenitev zemljine na plinovodno cev izvedene
tudi delne (lokalne) sanacije plazu oziroma plinovoda, ki pa zaradi velikosti plazovitega območja
niso zadostna oziroma trajna rešitev. V obdobju po sanaciji se namreč izvajajo geodetske meritve
in merjenja s sondami, ki na zahodnem delu evidentiranega plazu sicer prikazujejo zmanjšano
intenziteto plazenja, na vzhodnem delu pa se plazenje terena nadaljuje. Zaradi navedenega je
optimalna rešitev prestavitev obstoječega plinovoda na tem območju na geološko stabilnejše
območje.


Vlada sprejela Sklep za kritje intervencijskih stroškov nastalih ob neurju s poplavami od
                                      3. do 5.8.2009

Vlada RS je na današnji redni seji sprejela sklep za kritje intervencijskih stroškov reševalcev in
reševalnih služb pri vzpostavljanju življenjskih pogojev v Vzhodno Štajerski, Podravski in Pomurski
regiji, ki jih je prizadelo neurje s poplavami od 3. do 5. 8.2009. Vlada bo tako iz rezerve Republike
Slovenije namenja 100.111,00 EUR.

Večerna in nočna neurja 3. in 4. avgusta 2009 so povzročile zlasti v vzhodnem delu države obsežne
škodljive posledice zaradi velike količine padavin (100 do 200 litrov dežja v 24 urah), poplavljanja
vodotokov (Pesnica, Ledava, Ščavnica), viharnega vetra, meteornih voda, zemeljskih plazov in
usadov ter drugih danosti. Na področju Podravske, Vzhodno Štajerske in Pomurske regije je bilo za
zagotovitev osnovnih bivalnih pogojev aktiviranih 131 gasilskih enot, v katerih je bilo v treh dneh
angažiranih 491 različnih gasilskih reševalnih vozil ter 2892 operativnih gasilcev. V nekaterih
občinah so bili aktivirani štabi Civilne zaščite v operativni sestavi, v nekaterih tudi deli enot in služb
Civilne zaščite. V odpravljanje posledic je bilo vključenih 22 javnih služb in 31 različnih gradbenih
podjetij ter podjetnikov. Gasilci so opravili okoli 11.500 delovnih ur ter 1640 strojnih ur.

Po nepopolnih podatkih je bilo v neurju poškodovanih 214 stanovanjskih objektov, 107
gospodarskih objektov, 4 javni objekti in 7 drugih objektov. Huje je bilo poškodovane ali uničene
okoli 80 km prometne lokalne infrastrukture. Sprožilo se je okoli 350 zemeljskih plazov, usadov in
podorov, zlasti na kmetijskih zemljiščih. Zemeljski plazovi so neposredno ogrozili 12 stanovanjskih
objektov. Reševalci so za izvajanje nujnih del porabili 5780 kg gradbenih pokrivnih folij, večje
količine letev, žebljev in drugih materialov. Napolnjenih je bilo okoli 3000 protipoplavnih vreč.
Pri delovanju reševalcev so nastali neposredni intervencijski stroški v skupni višini 100.111 EUR, od
tega na uporabljenih zaščitnih in potrošnih sredstvih 29.930 EUR, stroški goriva so znašali 14.292
EUR, na reševalni opremi in sredstvih je nastala škoda v višini 55.889 EUR, pri čemer niso
upoštevane škode na vozilih, ki jih krije zavarovanje. Pri navedenih stroških vrednost dela
reševalcev in strojnih ur z reševalno opremo (črpalke, motorne žage, agregati ipd.) niso
upoštevani. Prav tako niso upoštevani stroški delovanja javnih služb.

Glede na obseg naravne nesreče, število in nivo angažiranih reševalnih služb ter organov so
izpolnjeni pogoji po Zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in Zakonu o gasilstvu
za povračilo stroškov intervencije.


   Poročilo »Raba biogoriv v transportnem sektorju v Republiki Sloveniji v letu 2008«

Vlada RS je na današnji seji sprejela poročilo »Raba biogoriv v transportnem sektorju v Republiki
Sloveniji v letu 2008«. Ministrstvo za okolje in prostor ga bo posredovalo Evropski Komisiji.

Poročilo sestavlja pregled podatkov o porabi biogoriv v transportu v Republiki Sloveniji v skladu, in
sicer za poročevalsko leto 2008. Uredba prenaša v slovenski pravni red določbe Direktive
Evropskega parlamenta in Sveta 2003/30/ES z dne 8. maja 2003 o pospeševanju rabe biogoriv in
drugih obnovljivih goriv v sektorju prevoza.

V letu 2008 so v prometu v RS nadomeščali pogonska goriva mineralnega izvora predvsem z
biodizlom ter v veliko manjšem obsegu z drugimi biogorivi kot sta bioetanol in ETBE. Biodizel se je
kot pogonsko gorivo uporabljal kot čisti oziroma 100 % biodizel in v mešanici z običajnim. fosilnim
dizelskim gorivom. Večina biogoriva je bila prodana kot mešanica biodizla in dizla, pri čemer
vsebnost biodizla ni presegala 5%.

Biodizel se je v Sloveniji poskusno vmešaval v dizelsko gorivo, namenjeno pogonu motornih vozil v
cestnem prometu, že v letu 2004. V letih 2005, 2006, 2007 in 2008 se je njegov delež v fosilnem
dizlu kot tudi delež drugih biogoriv (npr. bioetanola in ETBE*) postopno povečeval. Ta trend pa
pričakujemo tudi v naslednjih letih. Primešani biodizel v dizelska goriva je bil delno uvožen iz tretjih
držav oziroma pridobljen v drugih državah članicah EU, delno pa proizveden v slovenskih
proizvodnih obratih. Delež biogoriv, danih na trg v RS, se v povprečju povečuje, vendar se
predpisane kvote še ne dosegajo. Pri tem velja poudariti, da večina distributerjev izpolnjuje
obveznost dajanja biogoriv na trg v skladu z določbami Uredbe o pospeševanju uporabe biogoriv in
drugih obnovljivih goriv za pogon motornih vozil. Največje težave pri dobavi biodizla imajo največji
distributerji zaradi omejene ponudbe na ciljnem trgu (sredozemski bazen). Na podlagi podatkov
distributerjev (in podatkov Carinske uprave o oprostitvah plačila trošarine) je količina biogoriv
(čistega biodizla, biodizla primešanega fosilnemu dizlu in bioetanola oziroma ETBE* primešanega
motornim bencinom) v letu 2008 znašala 28.957.949 kg (iz podatkov o trošarinah: 22.471.413
kg).

Na podlagi podatkov pooblaščenih izvajalcev monitoringa kakovosti goriv je v letu 2007 v Sloveniji
dajalo biogoriva na trg 10 distributerjev, medtem ko jih je v letu 2008 izpolnjevalo to obveznost že
25 od skupnega števila 28.


                        ZADEVE S PODROČJA MEDNARODNIH ODNOSOV

    Vlada določila besedilo predloga zakona o ratifikaciji sporazuma med Slovenijo in
            Ukrajino o izmenjavi in medsebojnem varovanju tajnih podatkov

Vlada RS je na današnji seji določila besedilo predloga Zakona o ratifikaciji Sporazuma med
Republiko Slovenijo in Ukrajino o izmenjavi in medsebojnem varovanju tajnih podatkov.
Sporazum med Republiko Slovenijo in Ukrajino o izmenjavi in medsebojnem varovanju tajnih
podatkov podrobneje ureja način izmenjave in varovanja izmenjanih tajnih podatkov v okviru
meddržavnega sodelovanja. V sporazumu je opredeljena primerljivost stopenj tajnosti v jezikih v
katerih so te stopnje napisane in se uporabljajo za izmenjane tajne podatke. Določeni so pogoji za
dostop do tajnih podatkov. Opredeljen je način varovanja in prenosa tajnih podatkov ter ravnanje v
primeru kršitve varovanja tajnosti. Določena sta organa v obeh državah, ki skrbita za spremljanje
in izvajanje sporazuma, način in pogoji obiskov in določila o pogodbah, ki vsebujejo tajne podatke.
Opredeljeno je tudi sodelovanje pri varovanju tajnosti in način reševanja morebitnih sporov.

Republika Slovenija ima podpisanih nekaj bilateralnih sporazumov, ki posledično lahko povzročijo
potrebo po izmenjavi tajnih podatkov. Podpis sporazuma je dobil močno podporo, saj ukrajinsko
tržišče, ki bi ga na področju razpisov, ki vsebujejo tajne podatke, lahko izkoristilo slovensko
gospodarstvo, ni majhno. S sklenitvijo mednarodnega sporazuma se ustvarja pravna podlaga za
vzajemno posredovanje in varovanje izmenjanih tajnih podatkov med Republiko Slovenijo in
Ukrajino na področju varnosti ter političnega, ekonomskega, vojaškega in znanstveno-tehničnega
sodelovanja.


     Vlada določila predlog zakona o ratifikaciji sporazuma med Slovenijo in Srbijo o
                          sodelovanju na obrambnem področju

Vlada RS je na današnji seji določila predlog Zakona o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike
Slovenije in Vlado Republike Srbije o sodelovanju na obrambnem področju.

Sodelovanje z Republiko Srbijo na obrambnem področju je bilo doslej zelo omejeno in neformalno.
S sklenitvijo predmetnega sporazuma bo vzpostavljen pravno – formalni okvir za sodelovanje.
Sporazum določa področja in oblike sodelovanja med državama na obrambnem področju.

Ratifikacija sporazuma bo omogočila začetek uresničevanja aktivnosti, predvidenih v sporazumu.


     Vlada se je seznanila z informacijo o podpisu tehničnega dogovora z Republiko
         Makedonijo glede izvajanja aktivnosti na vadišču in strelišču Krivolak

Vlada RS se je na današnji seji, 17. septembra, seznanila z informacijo o nameravanem podpisu
Tehničnega dogovora med Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije in Ministrstvom za
obrambo Republike Makedonije glede strokovne, tehnične in materialne podpore za izvedbo
tehničnega in taktičnega bojnega streljanja »IZZIV 2009 III« na vadišču in strelišču Krivolak v
Makedoniji.

Tehnični dogovor med Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije in Ministrstvom za obrambo
Republike Makedonije opredeljuje pravice in obveznosti udeležencev, logistična, finančna in pravna
vprašanja za izvedbo usposabljanja ter zagotavljanje podpore države gostiteljice.

Pripadniki slovenske in makedonske vojske bodo na vadišču in strelišču Krivolak v Republiki
Makedoniji izvedli skupno usposabljanje s tehničnim in taktičnim bojnim streljanjem »IZZIV 2009
III« med 20. septembrom in 1. oktobrom 2009. Urjenja in bojnega streljanja se bo udeležilo do 95
pripadnikov Slovenske vojske.


             Informacija o podpisu amandmaja k tehničnemu dogovoru glede
                      logistične podpore slovenski udeležbi v KFOR

Vlada RS se je na današnji seji, 17. septembra, seznanila z Informacijo o nameravanem podpisu
amandmaja št. 2 k Tehničnemu dogovoru med Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije in
Ministrstvom za obrambo Italijanske republike o logistični podpori slovenski udeležbi v
večnacionalnih namenskih silah v silah za Kosovo (KFOR) za čas trajanja operacije Joint Enterprise.
Vlada Republike Slovenije je za podpis navedenega amandmaja pooblastila polkovnika Ivana
Lakovška, obrambnega atašeja Republike Slovenije v Italijanski republiki.

Amandma št. 2 k Tehničnemu dogovoru med Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije in
Ministrstvom za obrambo Italijanske republike o logistični podpori slovenski udeležbi v
večnacionalnih namenskih silah v silah za Kosovo (KFOR) za čas trajanja operacije Joint Enterprise
dopolnjuje tehnični dogovor s tem, da je država, ki prispeva svoje sile na območje odgovornosti
KFOR, odgovorna za premike in prevoze osebja, vključno z osebjem, ki dela v poveljstvu baze
MNTF-W. Italijanska republika po potrebi in na prošnjo države, ki prispeva sile, le-tej zagotovi
podporo pri logističnih premikih in prevozih, ob upoštevanju razpoložljivih sredstev in zmogljivosti.


Pogajanja za podpis sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo v zaključni
                                      fazi

Vlada RS se je seznanila o poteku pogajanj za podpis Sporazuma med Republiko Slovenijo in
Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju pred zadnjim krogom pogajanj. Vlada Republike
Slovenije je ministra za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivana Svetlika pooblastila za podpis
sporazuma po dokončni uskladitvi. Sporazum začne veljati potem, ko ga ratificira še Državni zbor.

Vlada RS je 5.3.2009 sprejela pobudo za sklenitev Sporazuma med Republiko Slovenijo in
Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju, hkrati pa je določila delegacijo za pogajanja za sklenitev
tega sporazuma ter pooblastila vodjo delegacije za parafiranje usklajenega besedila sporazuma.
Pobudo za sklenitev sporazuma je 19.3.2009 obravnaval in potrdil tudi Odbor Državnega zbora za
zunanjo politiko.

Do sedaj sta delegaciji opravili tri kroge pogajanj. Predvideno je še eno usklajevanje, ki bo
potekalo med 21. in 22. septembrom 2009 v Beogradu, v okviru katerega se predvideva, da bosta
strani besedilo dokončno uskladili.

Vsebina sporazuma se nanaša na zdravstveno varstvo in obvezno zdravstveno zavarovanje, na
starševska nadomestila, pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter na zavarovanje za primer
brezposelnosti.


                  Vlada namenja sredstva Svetovnemu programu za hrano

Vlada RS je potrdila slovenski prispevek, namenjen organizaciji Združenih narodov - Svetovnemu
programu za hrano za izvajanje obveznosti, ki izhajajo iz Konvencije o pomoči v hrani iz leta 1999,
v višini 71.805 EUR. Prispevek se nameni za projekte v državah, katerih prejemnice predstavljajo
prednostno območje humanitarnega sodelovanja Slovenije, to je podsaharska Afrika. V Sloveniji je
za izvajanje konvencije odgovorno Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, zato se
vključuje v humanitarne dejavnosti in s tem uresničuje obveznosti, povezane z uradno razvojno
pomočjo.

Konvencija predstavlja zavezo razvitega sveta za izvajanje nujne pomoči v hrani v razmerah, ki jih
povzroči bodisi človek bodisi naravne nesreče in katastrofe, ter zagotavlja varno preskrbo s hrano v
najrevnejših državah sveta.

Svetovni program za hrano pri Združenih narodih je svetovni program, ki k lakoti in reševanju
težav, povezanih z njo, pristopa strateško, ciljno in je ključni nosilec pomoči v humanitarnih
nesrečah in na razvojnem področju. Program rešuje trenutne potrebe in dolgoročno odpravlja
nezadostno preskrbo s hrano. Predstavlja najučinkovitejši sistem izvajanja humanitarne pomoči pri
Združenih narodih in s svojo infrastrukturo ter izpostavami na kriznih žariščih omogoča državam
donatorkam dostop do relevantnih informacij, ki so nujne za uspešno načrtovanje humanitarnih in
razvojnih projektov ter njihovo uresničevanje. Program je namenjen zmanjševanju lakote v
najrevnejših državah in tako neposredno uresničuje razvojne cilje tisočletja.


                             POSLANSKA VPRAŠANJA IN POBUDE

  Vlada odgovorila na pobudo poslanca Zmaga Jelinčiča Plemenitega v zvezi s prodajo
                        otoka Brioni in ostalih istrskih otokov

Vlada RS je na današnji seji sprejela odgovor na pisno poslansko pobudo poslanca Državnega
zbora Republike Slovenije Zmaga Jelinčiča Plemenitega v zvezi s prodajo otoka Brioni in ostalih
istrskih otokov.

Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije določa, da so njene
državne meje mednarodno priznane državne meje dotedanje SFRJ z Republiko Avstrijo, z Republiko
Italijo in Republiko Madžarsko v delu, v katerem te države mejijo na Republiko Slovenijo, ter meja
med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško v okviru dotedanje SFRJ. Hkrati Deklaracija ob
neodvisnosti določa, da je pri urejanju prihodnjih razmerjih na območju nekdanje Jugoslavije
potrebno spoštovati nedotakljivost obstoječih zunanjih in notranjih meja. Omenjeno je potrdila
tudi Arbitražna komisija Konference o Jugoslaviji, ki je v mnenju št. 3 ugotovila, da na podlagi
načela uti possidetis in ohranitve ozemeljskega status quo notranje (administrativne) meje med
republikami nekdanje SFRJ z njihovo neodvisnostjo postanejo njihove zunanje meje. S podpisom
Skupne izjave o izogibanju incidentov dne 10. junija 2005 na Brionih sta se vladi Republike
Slovenije in Republike Hrvaške zavezali spoštovati ozemeljski status quo z dne 25. junija 1991, kar
je dne 19. februarja 2009 potrdil tudi Državni zbor Republike Slovenije v svojem Sklepu o zaščiti
slovenskih interesov ob pristopanju Republike Hrvaške k Severnoatlantski pogodbi. V teh okvirih bo
Vlada Republike Slovenije tudi v prihodnje z vsemi razpoložljivimi pravnimi in diplomatskimi
sredstvi ščitila interese ter ozemeljsko celovitost Republike Slovenije.


   Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje Zmaga Jelinčiča Plemenitega glede
       spremembe Zakona o lokalnih volitvah pri kandidiranju nestrankarskih list

Poslanec Zmago Jelinčič Plemeniti sprašuje Vlado Republike Slovenije, ali držijo informacije, da
Vlada RS ne namerava spremeniti volilne zakonodaje na področju lokalnih volitev in s tem ohraniti
možnost neenakopravne obravnave nestrankarskih list v primerjavi s političnimi strankami. V
odgovoru Vlada RS poudarja, da je sistem kandidiranja na lokalnih volitvah urejen v skladu z
demokratičnimi pravili sodobnih evropskih držav, akti Sveta Evrope o participaciji občanov na
lokalnem nivoju in odločitvami Ustavnega sodišča za omogočanje kandidature tudi tistim volivcem,
za katere se izkaže, da imajo vsaj minimalno realno možnost za pridobitev mandata.

Ureditev kandidiranja na lokalnih volitvah v Republiki Sloveniji je primerljiva z ureditvijo v
evropskih državah. To pomeni, da pri kandidiranju prevladujejo politične stranke, da pa zakonodaja
daje precej možnosti tudi uveljavitvi neodvisnih kandidatov. Pri tej ureditvi sledi Slovenija
dokumentom Sveta Evrope. Tako Priporočilo iz leta 2001 o udeležbi državljanov v lokalnem javnem
življenju priporoča državam članicam, da oblikujejo lokalno in regionalno politiko, ki bi spodbujala
sodelovanje državljanov v lokalnem javnem življenju ter v okviru tako oblikovane politike
sprejmejo ustrezne ukrepe. Med temi priporoča tudi, naj države preučijo zlasti postopke za
postavljanje kandidatov na lokalnih volitvah, predvsem ali naj bodo v postopek izbire kandidatov
vključeni volivci (npr. z uvedbo možnosti postavljanja neodvisnih list ali neodvisnih kandidatur),
čemur sledi tudi naša ureditev.

Zakon o lokalnih volitvah (v nadaljnjem besedilu ZLV) ureja področje kandidiranja v občinski svet
in kandidiranja za župana v 8. poglavju. Glede subjektov kandidiranja velja skupno pravilo, da
lahko določajo kandidate in liste kandidatov bodisi politične stranke bodisi volivci. Poleg
upoštevanja priporočil Sveta Evrope o sodelovanju državljanov v lokalnem življenju pri ureditvi
kandidiranja ZLV nadalje sledi odločbi Ustavnega sodišča RS iz leta 2006, s katero je bil
razveljavljen prvi odstavek 68. člena ZLV. Ta člen je določal potrebno najnižje število podpisov
volivcev pri vlaganju kandidatur in kandidatnih list za občinski svet, v primerih, ko skupina volivcev
vlaga kandidature in liste kandidatov za člane občinskega sveta tako po večinskem kot po
proporcionalnem volilnem sistemu. Ustavno sodišče je v postopku presoje ugotovilo, da gre za
nedopusten poseg v pravice neodvisnih kandidatov oziroma neodvisnih list (kršitev načela
splošnosti volitev). Svojo odločitev, da se določba razveljavi, je sodišče utemeljilo z ugotovitvijo, da
volilna udeležba ni nikdar 100%, zato je bilo zahtevano število podpisov določeno previsoko, saj je
onemogočalo kandidiranje neodvisnim listam kandidatov, ki bi imele realno možnost za pridobitev
mandatov v občinskem svetu. ZLV je bil v tem delu spremenjen tako, da je določil najnižje število
potrebnih podpisov volivcev pri vlaganju kandidatur in kandidatnih list za občinski svet na podlagi
dveh meril: različnosti občin glede na število volivcev v volilni enoti in presoji, koliko glasov je
potrebnih za izvolitev enega člana občinskega sveta glede na udeležbo na volitvah. Takšna ureditev
v zakonu pomeni tudi upoštevanje napotka Ustavnega sodišča, da mora sprejeta rešitev omogočiti
kandidaturo tudi tistim, za katere se izkaže, da imajo vsaj minimalno realno možnost za pridobitev
mandata.


      Vlada je sprejela odgovor na poslansko vprašanje Zmaga Jelinčiča Plemenitega

Vlada RS je na današnji seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Zmaga Jelinčiča
Plemenitega v zvezi z zaporniki.

Republika Slovenija je glede na 4. člen Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1) obsojencem
med prestajanjem kazni zapora dolžna zagotoviti vse pravice, ki jim po zakonu niso odvzete oziroma
omejene, že v Kazenskem zakoniku pa je določeno, da se smejo z ustavo in zakoni zajamčene pravice
tistih, proti katerim se izvršujejo kazenske sankcije, v skladu z zakonom odvzeti ali omejiti samo,
kolikor je to nujno, da se izvrši posamezna kazenska sankcija.

Minister za pravosodje je po prejeti peticiji zapornikov iz Zavoda Dob pri Mirni ustanovil petčlanski
strokovni Svet za izvrševanje kazenskih sankcij. Skupaj s člani Sveta se je minister srečal tudi s
predstavniki zapornikov. Vlada Republike Slovenije oziroma Ministrstvo za pravosodje bosta skušala z
nekaterimi sistemskimi rešitvami izboljšati razmere v zavodih. Predvidena je gradnja novega zavoda
ter širitev kapacitet na Dobu, omenjeni Svet pa bo preučil in ocenil programe, ki se jih izvaja v zavodih
ter pripravil ustrezna priporočila za njihovo prenovo, v kolikor bo to potrebno. Nekateri izmed
zapornikov so res že vložili odškodninske zahtevke na Državno pravobranilstvo RS, ki bo svoje stališče
v zvezi s temi zahtevki, v skladu z določilom 14. člena Zakona o državnem pravobranilstvu,
predlagateljem sporočilo v zakonskem roku.

Dnevni obrok hrane za enega obsojenca stane 3 evre, celotna oskrba, kamor so všteti vsi stroški,
vključno s plačami zaposlenih v Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij in investicijami pa 64 evrov.
Za vse, kar je obsojencem zagotovljeno v smislu bivanja in nastanitve, zdravstvenega varstva in
prehrane, obstaja ustrezna podlaga v veljavni zakonodaji. Po vključitvi obsojencev v javno
zdravstveno mrežo, kar je omogočil Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem
varstvu in zdravstvenem zavarovanju, obsojenci v pogledu pravic do zdravstvenega varstva niso
povsem izenačeni z zavarovanci zunaj zavoda. Zaporniki namreč nimajo pravice do zdravljenja in nege
na domu, zdravljenja v tujini, zdraviliškega zdravljenja in nadomestila za začasno zadržanost od dela,
čeprav delajo v režijskih obratih, nege ožjega družinskega člana, pogrebnine in posmrtnine ter povračil
potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenih storitev, hkrati pa je njihova pravica do proste
izbire zdravnika v zdravstvenem zavodu omejena in se jo uresničuje v skladu z ZIKS-1.

Tudi kakovost in količina prehrane je za obsojence predpisana z zakonom, saj imajo glede na 44. člen
ZIKS-1 pravico, da med prestajanjem kazni zapora dobivajo hrano, ki zadošča za ohranitev njihovega
zdravja in popolne telesne sposobnosti. Na podlagi Evropskih zaporskih pravil pa se mora zapornikom
zagotavljati prehrana, ki je primerna za njihovo starost, zdravje, fizično stanje, vero, kulturo in naravo
njihovega dela. Skladno s citiranimi predpisi in Pravilnikom o izvrševanju kazni zapora dobivajo
obsojenci dnevno tri obroke hrane: zajtrk, kosilo in večerjo.
Ustanavljanje delovnih taborišč za storilce kaznivih dejanj v Republiki Sloveniji kot demokratično
urejeni državi, ki je glede sistema izvrševanja kazenskih sankcij povsem primerljiva z razvitimi in
modernimi državami v Evropi, ni dopustno. Kot je znano iz zgodovine, so taka taborišča ustanavljale
države s totalitarnimi režimi, ki jih, še posebej v Evropski uniji, ne moremo šteti kot sprejemljive. Po
drugi strani za zagotavljanje in omogočanje dela za zaprte osebe niso potrebna delovna taborišča.

V zavodih je namreč v mejah realnih možnosti delo za obsojence, ki želijo delati in so za delo
sposobni, že vrsto let organizirano. Gospodarske dejavnosti, v okviru katerih se obsojencem zagotavlja
delo, pa so pri nas sestavni del izvrševanja kazni zapora. Dodati je treba, da je Državni zbor Republike
Slovenije ratificiral Konvencijo o odpravi prisilnega dela, ki prisilno delo (tudi za obsojence)
prepoveduje.


 Poslansko vprašanje Zmaga Jelinčiča Plemenitega v zvezi s sanacijo nasipa med Hotizo
                                      in Kotom

Vlada RS je na današnji seji sprejela Odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca Zmaga
Jelinčiča Plemenitega v zvezi s sanacijo nasipa med Hotizo in Kotom in ga pošlje Državnemu zboru
RS.

Odgovor objavljamo v nadaljevanju:

Dotrajane in prenizke visokovodne nasipe ob Muri (v lendavski občini) smo začeli postopno
obnavljati v avgustu 2005 po 50-letni visoki vodi Mure, ki je povzročila zaznavno gmotno škodo na
državni in lokalni infrastrukturi ter zasebni lastnini. Visoke vode Mure so vse pogostejši pojav, ki
zaznavno ogroža poplavno varnost Pomurja, zato je za zavarovanje ljudi nujna izvedba učinkovitih
protipoplavnih ukrepov.

Mura je čezmejna reka, zato je za njeno varstvo in rabo, vključno z izvajanjem varstva pred
visokimi vodami, nujno čezmejno sodelovanje skladno z mednarodnimi konvencijami in sporazumi.
Septembra 2006 sta se nekdanja premiera Slovenije in Hrvaške dogovorila za skupno obnovo
nasipa, sklep pa sta potrdili tudi obe vladi. Obnova nasipa na odseku Kot - Hotiza v dolžini 1.500 m
se je začela v letu 2007 in zaključila leta 2008. Trenutno je aktualno nadaljevanje in zaključek
obnove nasipa na levem bregu Mure med Benico in Petišovci v dolžini 1.960 m. Dela na tem
odseku potekajo interventno in jih izvaja slovensko podjetje VGP Mura.

Z Vodnogospodarskim podjetjem Mura d.d. je Agencija RS za okolje v juliju podpisala dodatek h
koncesijski pogodbi, v katerem so sredstva v vrednosti 2.300.000 EUR namenjena za obnovo
nasipa v dolžini 1.960 m. Sredstva za ta namen so bila Agenciji RS za okolje zagotovljena z
zadnjim rebalansom proračuna.

Do sedaj so izvedena vsa pripravljalna dela (poseki, utrjevanje dostopne poti, ipd.), obnovljeno pa
je tudi že dobršen del nasipa.

Za obnovo nasipa sta potrebna dva meseca dela. Pričakovan zaključek obnove omenjenega nasipa
je konec septembra ob ugodnih vremenskih razmerah, ki pa se lahko premakne na kasnejši rok
zaradi pojava morebitnih večjih količin padavin in visokih voda Mure.

Vlada Republike Slovenije je posredovala pri Vladi Republike Hrvaške glede na to, da sta oba
nekdanja premiera poudarila, da bi z zgrajenimi nasipi zavarovali ljudi v obmurskih vaseh in
njihovo premoženje pred naravnimi nesrečami.

Vlada Republike Slovenije je posredovala zato, ker do izvedbe nasipa na odseku Benica – Petišovci
ni prišlo kljub pripravi, izmenjavi in potrditvi strokovno-tehničnih podlag za izvedbo nasipa v okviru
Stalne slovensko-hrvaške komisije za vodnogospodarstvo (v nadaljevanju: Komisija). Zaradi
močno povečane poplavne ogroženosti vsled nezgrajenega nasipa na tem odseku je slovenski
predsednik Komisije (dr. Mitja Bricelj) 23. aprila 2009 v Zagrebu hrvaškemu predsedniku Komisije
(Z. Krmek) predlagal takojšnje interventno ukrepanje za čim prejšnji zaključek izgradnje nasipa.
29. maja 2009 je zaradi neodzivnosti hrvaške strani tudi pisno obvestil in pozval hrvaškega
predsednika Komisije, da je »slovenska stran pripravljena na interventno izvedbo zaključka
izgradnje nasipa in predlagal čim bolj pragmatično ravnanje«.

Hrvaškega odziva ni bilo, zato je 17. junija 2009 minister Republike Slovenije za okolje in prostor
Karl Erjavec poslal pismo ministru Republike Hrvaške za regionalni razvoj, gozdarstvo in
vodnogospodarstvo Petru Čobankoviću, v katerem ga »v duhu dogovora obeh predsednikov
obvešča, da smo na levem bregu Mure že pred časom zaključili pripravljalna dela za izvedbo
projekta. Zaradi zasedenosti hrvaških izvedencev močno zamujamo z izvedbenimi deli. Zato Te
obveščam, da bomo v najkrajšem času začeli tudi z izvedbenimi deli za čim prejšnji zaključek
nasipa na levem bregu Mure. Povečana ogroženost zaradi podnebnih sprememb nalaga izboljšanje
učinkovitosti pri izvajanju prilagoditvenih ukrepov v čezmejnem obsegu. Prepričan sem, da je to
tudi skupna razvojna priložnost.«

Uradno meddržavno telo za usklajevanje programov na področju voda je Stalna slovensko-hrvaška
komisija za vodnogospodarstvo. Komisija je pristojna tudi za izvajanje dogovora med Vlado
Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o obnovi nasipov ob Muri iz leta 2006. Zadnje, X.
zasedanje Komisije (Zagreb, 24. julij, 2009) je bilo prekinjeno in je zato nedokončano. Razlog:
kataster in vzdrževanje vodnega režima. Na tem zasedanju je Slovenija obvestila Hrvaško, da je
zaradi visoke poplavne ogroženosti ter zaščite ljudi začela z interventno izvedbo nasipa Benica –
Petišovci. Hrvaška se zdaj želi vključiti v izvedbo.

Na vprašanje, ali je Slovenska obveščevalno – varnostna agencija o navedeni problematiki
obvestila Vlado Republike Slovenije, pojasnjujemo, da Slovenska obveščevalno-varnostna agencija
v skladu z določili Zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji predsednika vlade redno
obvešča o zadevah, ki so pomembne za nacionalno varnost Republike Slovenije, prav tako tudi
ministre, kadar gre za vsebine iz njihovega delovnega področja. V skladu s predpisi, ki urejajo
varstvo tajnih podatkov, so te informacije tajne.


Odgovor na pisno poslansko vprašanje Zmaga Jelinčiča Plemenitega v zvezi s plačilom 80
                milijonov evrov, zaradi prevelikega izpusta ogljikovega dioksida

Vlada RS je na današnji seji sprejela Odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca Zmaga
Jelinčiča Plemenitega v zvezi s plačilom 80 milijonov evrov, zaradi prevelikega izpusta ogljikovega
dioksida.

Odgovor objavljamo v nadaljevanju:

Republika Slovenija je leta 2002 ratificirala Kjotski protokol in s tem prevzela obveznost, da emisije
toplogrednih plinov v obdobju od leta 2008 do leta 2012 v povprečju zmanjša za 8 % glede na leto
1986.

Povprečne letne emisije toplogrednih plinov v Republiki Sloveniji v obdobju 2008 do 2012 lahko na
podlagi obveznosti prevzete z ratifikacijo Kjotskega protokola znašajo 18,7 milijona t CO2
ekvivalenta. V kolikor bo Republika Slovenija dokazala ustrezno gospodarjenje z gozdovi, pa lahko
izkoristi povečanje dovoljenih povprečnih letnih emisij zaradi ponorov v višini 1,32 milijona
t CO2 ekvivalenta, iz naslova povečanja/akumulacije lesnih zalog, kar pomeni, da lahko njene
povprečne letne emisije v obdobju 2008 do 2012 znašajo 20,5 milijona t CO2.

Evropska komisija je decembra 2006 sprejela Odločbo 2006/944/ES o določitvi ravni emisij,
dodeljenih Skupnosti in vsaki njeni državi članici znotraj Kjotskega protokola. V prilogi k tej odločbi
so določene v tonah CO2 ekvivalenta pripadajoče količine emisij toplogrednih plinov, ki jih lahko v
obdobju od leta 2008 do 2012 v ozračje izpusti posamezna država članica EU. Za Republiko
Slovenijo je ta količina enaka 92.943.961 t CO2 ekvivalenta.
Po preliminarni oceni je Republika Slovenija v letu 2008 dovoljeno količino emisij toplogrednih
plinov presegla za okvirno 1 milijon t CO2 ekvivalenta. Trend naraščanja emisij toplogrednih plinov
se nadaljuje in je predvsem posledica:
       prepočasne tehnološke prenove termoelektrarn,
       neizvajanja načrtovanih aktivnosti spodbujanja učinkovite rabe energije in obnovljivih virov
        energije in
       naraščanja emisij toplogrednih plinov iz prometa, kar je posledica povečanja tranzitnega
        prometa in neizvajanja načrtovanih aktivnosti spodbujanja javnega prometa.

Posebej problematično je neizvajanje ukrepov v prometu, ki je za sektorjem proizvodnje električne
energije in toplote drugi največji sektor emisij toplogrednih plinov.

Zaskrbljujoče je dejstvo, da nedoseženega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v preteklih letih
ni mogoče v celoti nadomestiti z dodatnimi ukrepi, ker predvsem ni zadostnega kratkoročnega
tehničnega potenciala zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, zato je za izpolnitev obveznosti, ki jo
je Republika Slovenija prevzela s podpisom in ratifikacijo Kjotskega protokola, potrebno izvesti vse
ukrepe zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, kot so opredeljeni v Operativnem programu
zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012 (ki ga je Vlada Republike Slovenije sprejela
konec julija 2009), dodatno pa mora Republika Slovenija za del svoje obveznosti kupiti pravice do
emisij toplogrednih plinov na mednarodnem trgu.

Posebej želimo poudariti, da sredstva v višini 80 milijonov evrov, kot jih omenjate v vašem
poslanskem vprašanju, ne bodo porabljena za plačilo kazni temveč za nakup pravic do emisije
toplogrednih plinov na mednarodnem trgu, ker emisije toplogrednih plinov iz prej navedenih
razlogov v Republiki Sloveniji še vedno kažejo trend naraščanja. Te pravice mora Republika
Slovenija kupiti, sicer ne bo izpolnila pogodbene obveznosti iz naslova ratifikacije Kjotskega
protokola, kakor tudi lahko to pomeni kršitev evropskega pravnega reda (prej omenjene Odločbe
Evropske komisije). Šele ugotovljena kršitev evropskega pravnega reda v končni fazi pomeni, da
bo izid sodbe:
        določitev obvezne izpolnitve sprejetih obveznosti glede emisije toplogrednih plinov in
        določitev finančne kazni, ki pa so običajno dokaj visoke in znašajo tudi do 50.000 EUR/dan
         do izpolnitve obveznosti, državi kršiteljici pa sodišče lahko naloži tudi plačilo pavšala, ki je v
         milijonskih zneskih.


            Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje mag. Branka Grimsa

Vlada RS je danes na redni seji na predlog Ministrstva za gospodarstvo sprejela odgovor na pisno
poslansko vprašanje mag. Branka Grimsa v zvezi s spoštovanjem socialnega partnerstva na
področju energetike in ga poslala Državnemu zboru Republike Slovenije.

Poslanec mag. Branko Grims je v svojem poslanskem vprašanju opozoril, da se je sedanja koalicija
zavezala k doslednemu spoštovanju socialnega partnerstva, zato bi morale biti po 2. členu Pravil o
delovanju ekonomsko-socialnega odbora na področju energetike vse organizacijske spremembe v
sistemu distribucij dogovorjene na tem organu. Trdi, da Vlada Republike Slovenije grobo krši
načela socialnega partnerstva, ker tega dogovora ni bilo, saj ta odbor ni bil sklican že več
mesecev.

Vladi in ministru za gospodarstvo dr. Mateju Lahovniku je postavil naslednji vprašanji:
        zakaj Vlada RS grobo krši načela socialnega partnerstva in
        zakaj Ministrstvo za gospodarstvo ravna v nasprotju z določili Pravil delovanja ekonomsko-
         socialnega odbora na področju energetike?

Vlada je podala naslednji odgovor:

O načrtovani reorganizaciji elektrodistribucij je Ministrstvo za gospodarstvo z vodstvom sindikata
delavcev v energetiki razpravljalo oz. se usklajevalo na treh srečanjih (9. 3., 20. 5. in 27. 7. 2009)
ter na ekonomsko-socialnem odboru za energetiko 11. 6. 2009 in še na posebni problemski
konferenci sindikatov 22. 7. 2009. Zato Vlada Republike Slovenije nikakor ne krši načel socialnega
partnerstva. Ministrstvo za gospodarstvo posamezna odprta vprašanja s sindikati usklajuje še
naprej. Tako je bil npr. med ministrom in Sindikati delavcev v energetiki 4. 9. 2009 podpisan
dogovor o nadaljevanju socialnega dialoga v zvezi z reorganizacijo elektrodistribucijskih družb.

Ministrstvo za gospodarstvo tudi ne ravna v nasprotju s Pravili delovanja ekonomsko socialnega
odbora energetike, zlasti ne z navedenim 2. členom teh pravil, ki določajo, s čim se Ekonomsko-
socialni odbor ukvarja. To je izključno spremljanje stanja na ekonomskih in socialnih področjih,
njegovo obravnavanje ter oblikovanje mnenj, stališč in predlogov.


                              Poslansko vprašanje Jožefa Jerovška

Vlada RS je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca Državnega zbora Jožefa
Jerovška v zvezi z državnimi prazniki.

Dne 17. avgusta 2009 je potekala počastitev dneva združitve prekmurskih Slovencev z matičnim
narodom, letos je bila zaradi 90. obletnice še posebej jubilejna. Z vašo oceno o zaničevalnem
odnosu do praznika se ne strinjamo, saj je bila državna proslava v Beltincih med tamkajšnjimi
prebivalci sprejeta z navdušenjem, veliko pohval pa so izrekli tudi televizijski gledalci, ki so si lahko
proslavo ogledali v neposrednem prenosu na prvem programu nacionalne televizije. Gledalci, ki so
spremljali tudi lansko proslavo, so menili, da je po vsebini in obliki letošnja proslava nadaljevala
tradicijo državnih proslav.

Vlada ni nikoli sprejela sklepa, s katerim bi s koledarja državnih proslav umaknila počastitve ob
dnevu priključitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, dnevu vrnitve Primorske k matični
domovini in dnevu Rudolfa Maistra.

Prav tako vlada ni nikoli izdala navodil, da 17. avgusta kot državnega praznika ne bi bilo treba
posebej zaznamovati, zato ne drži, da bi se tako, kot navaja poslanec v svojem vprašanju, »lažje
izognili kakršnikoli državni počastitvi 23. avgusta – dneva spomina na žrtve vseh totalitarnih
režimov«.

Na koledarju državnih proslav v letu 2009 ni bilo predvidene državne počastitve 23. avgusta na dan
spomina na žrtve totalitarnih režimov. Koordinacijski odbor za državne proslave namreč ni prejel
nikakršne pobude oziroma predloga za državno proslavo, da bi lahko razpravljal o njem.


 Odgovor na pisno poslansko vprašanje odgovora na pisno poslansko vprašanje dr. Luke
Jurija glede izgradnje terminala za uparjanje utekočinjenega zemeljskega plina v Žavljah
                                         pri Trstu

Vlada RS je na današnji seji sprejela Odgovor na pisno poslansko vprašanje dr. Luke Jurija glede
izgradnje terminala za uparjanje utekočinjenega zemeljskega plina v Žavljah pri Trstu.

Odgovor objavljamo v nadaljevanju:

Italijanska republika nas je dne 27.7.2009 seznanila s končno odločitvijo glede izgradnje terminala
za utekočinjeni zemeljski plin v Žavljah. V končnem mnenju je Ministrstvo za okolje, varstvo
prostora ter morja Italijanske republike navedlo slovenske pripombe in nasprotovanja, vendar jih ni
v celoti upoštevalo oziroma utemeljeno zavrnilo. Skupina slovenskih strokovnjakov je končno
mnenje Ministrstva za okolje, varstvo prostora ter morja Italijanske republike analizirala in
ugotovila, da je v gradivu sicer vključenih nekaj predlogov, vendar ne do te mere, da bi lahko
terminal v Žavljah ocenili kot sprejemljiv. Niso upoštevani omilitveni ukrepi, predlog monitoringa,
plinovod Žavlje ni vključen v končno mnenje oz. ni izbrana trasa plinovoda po kopnem ter mnenje
vsebuje navedbe glede kumulativnih vplivov na okolje tudi za terminal Off-shore in jih celo oceni
kot sprejemljive. V mnenju so tudi navedbe, ki niso pravilne in jih je treba spremeniti.

Na seji, dne 31.8.2009 je na temo plinskega terminala v Žavljah razpravljala Medresorska delovna
komisija za plinske terminale in ugotovila, da je plinski terminal v Žavljah zaradi neupoštevanja
slovenskih pripomb še vedno nesprejemljiv (Sklep Vlade RS št. 36020-9/2006/5 z dne 4.1.2007) in
da so vplivi na morsko okolje, varnost in promet le mestoma manjši, zato ostane ocena vplivov
nespremenjena.

Vlada je na 42. redni seji, dne 3.9.2009 sprejela sklepe, s katerimi vas seznanjamo:

1.   Vlada Republike Slovenije se je seznanila z italijansko dokumentacijo, ki jo je posredovalo
     Veleposlaništvo Italijanske republike dne 27.7.2009, še posebej z odločitvijo DSA-2009-
     0008385 z dne 1.4.2009 in mnenjem št. 251 z dne 13.3.2009 Ministrstva za okolje in varstvo
     prostora ter morja Italijanske republike ter z njima povezanimi gradivi. Seznanila se je tudi s
     strokovnim mnenjem o upoštevanju pripomb Republike Slovenije: »Čezmejni postopek
     presoje vplivov na okolje za projekt plinskega terminala v Žavljah, Strokovno mnenje o
     upoštevanju pripomb Republike Slovenije, v odločitvi DSA-2009-0008385 z dne 1.4.2009
     Ministrstva za okolje in varstvo prostora ter morja Republike Italije«.

2.   Vlada Republike Slovenije je ugotovila, da odločitev DSA-2009-0008385 z dne 1.4.2009 in
     mnenje št. 251 z dne 13.3.2009 Ministrstva za okolje in varstvo prostora ter morja
     Italijanske republike ne izpolnjuje pogojev glede celovitosti obravnave projekta plinskega
     terminala v Žavljah, ker ne vključuje variant plinovoda za terminal v Žavljah.

3.   Vlada Republike Slovenije je na podlagi prejete dokumentacije z dne 27.7.2009 in
     strokovnega mnenja o upoštevanju pripomb Republike Slovenije »Čezmejni postopek presoje
     vplivov na okolje za projekt plinskega terminala v Žavljah, Strokovno mnenje o upoštevanju
     pripomb Republike Slovenije, v odločitvi DSA-2009-0008385 z dne 1.4.2009 Ministrstva za
     okolje in varstvo prostora ter morja Republike Italije« ugotovila, da je projekt plinskega
     terminala v Žavljah z vidika čezmejnih vplivov na okolje nesprejemljiv, ker niso bile
     upoštevane slovenske pripombe v skladu z Direktivo Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985
     o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje s spremembami in
     Konvencijo o presoji čezmejnih vplivov na okolje (Espoo konvencijo), Memorandumom o
     sodelovanju med Vlado Republike Slovenije in Vlado Italijanske republike z dne 14.5.2007 in
     bilateralno Skupno deklaracijo z dne 8.9.2008.
     Vplivi niso sprejemljivi:
             s prometno varnostnega vidika zaradi zahtev varne plovbe do terminala v Tržaškem
              zalivu,
             s splošno varnostnega vidika zaradi tveganja za slovensko obalo zaradi možnosti
              nepredvidenega ali nenadzorovanega gorenja parnega oblaka ukapljenega
              zemeljskega plina in toplotnega sevanja, ki pri tem nastane,
             z okoljskega vidika zaradi škodljivih vplivov na vodno okolje Tržaškega zaliva zaradi
              disperzije toksičnih čistilnih sredstev, uporabljenih pri postopku ogrevanja
              ukapljenega plina z morsko vodo, in disperzije kovinskih spojin, zlasti pa
              remobiliziranega živega srebra ob resuspenziji sedimentov ob gradnji in obratovanju
              plinskega terminala v Žavljah, še posebej ob izvedbi plinovoda po morskem dnu,
             z vidika škodljivih vplivov na biodiverziteto morskega okolja celotnega severnega
              Jadrana,
             z vidika kumulativnih in sinergijskih vplivov.

4.   Vlada Republike Slovenije je ugotovila, da terminal na morju »Off-shore« z vidika čezmejnih
     vplivov ni sprejemljiv in predlaga, da se vse navedbe o terminalu na morju črtajo iz mnenja
     št. 251 z dne 13.3.2009 Ministrstva za okolje in varstvo prostora ter morja Italijanske
     republike in da Italijanska republika v celoti upošteva slovensko odklonilno mnenje in Študijo
     o čezmejnih vplivih za plinski terminal na morju iz leta 2008 in da zaključi postopek presoje
     vplivov na okolje z negativno odločitvijo.
5.   Vlada Republike Slovenije se je seznanila, da je minister, pristojen za okolje, dne 1.9.2009
     pisno zahteval od ministrice za okolje in varstvo prostora ter morja Italijanske republike:
            vso dodatno dokumentacijo glede plinskega terminala v Žavljah, vključno z vso
             dokumentacijo za plinovod,
            pojasnila o informacijah, ki jih je nevladna organizacija AlpeAdriaGreen predala
             ministrstvu za okolje dne 28.8.2009,
            spremembo odločitve DSA/2009/0008385 z dne 1.4.2009 in mnenja št. 251 z dne
             13. 3. 2009 tako, da bodo vključene vse slovenske pripombe skladno z Direktivo
             Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in
             zasebnih projektov na okolje s spremembami in Konvencijo o presoji čezmejnih
             vplivov na okolje (Espoo konvencijo), Memorandumom o sodelovanju med Vlado
             Republike Slovenije in Vlado Italijanske republike z dne 14.5.2007 in bilateralno
             Skupno deklaracijo z dne 8. 9. 2008,
            sklenitev dogovora o skupni strateški presoji vplivov na okolje vseh energetskih
             projektov v severnem Jadranu, v skladu z Direktivo 2001/42/ES z dne 27. junija
             2001 o presoji vplivov načrtov in programov na okolje.


                                  ADMINISTRATIVNE ZADEVE

 Vlada je sprejela Sklep o ustanovitvi, sestavi, organizaciji in nalogah Sveta Vlade RS za
                       uresničevanje načela enakega obravnavanja

Vlada RS je na današnji seji sprejela Sklep o ustanovitvi, sestavi, organizaciji in nalogah Sveta
Vlade Republike Slovenije za uresničevanje načela enakega obravnavanja. Svet je bil ustanovljen
na podlagi 9. člena Zakona o uresničevanju načela enakega obravnavanja kot strokovno in
posvetovalno telo Vlade RS o zadevah s področja uresničevanja načela enakega obravnavanja in
načela prepovedi diskriminacije. Namen ustanovitve Sveta je vzpostavitev dialoga z organizacijami
civilne družbe in nevladnimi strokovnimi institucijami na področju enakega obravnavanja in
nediskriminacije.

Svet ima trinajst članic oziroma članov in ga sestavlja 7 predstavnic oziroma predstavnikov civilne
družbe ter 6 predstavnic oziroma predstavnikov državnih institucij:
             generalna sekretarka oziroma generalni sekretar Vlade Republike Slovenije;
             ministrica oziroma minister za delo, družino in socialne zadeve;
             ministrica oziroma minister za šolstvo in šport;
             ministrica oziroma minister za kulturo;
             ministrica oziroma minister brez resorja, pristojen za Slovence v zamejstvu in po
              svetu;
             zagovornica oziroma zagovornik načela enakosti;
             predstavnica oziroma predstavnik Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije;
             predstavnica oziroma predstavnik Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo;
             predstavnica oziroma predstavnik Inštituta za narodnostna vprašanja;
             predstavnica oziroma predstavnik Mirovnega inštituta;
             dve predstavnici oziroma predstavnika nevladnih organizacij, ki delujejo na področju
              uresničevanja načela enakega obravnavanja in nediskriminacije;
             predstavnica oziroma predstavnik nevladnih organizacij na predlog Zavoda Center za
              informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij – CNVOS.

Predsednica oziroma predsednik Sveta je ministrica oziroma minister za šolstvo in šport, tehnične
in administrativne naloge za Svet pa opravlja Urad za enake možnosti. Mandat članic in članov
Sveta traja štiri leta in so lahko ponovno imenovani. Imenuje in razrešuje jih Vlada Republike
Slovenije na predlog organizacij, katerih predstavnice oziroma predstavniki v Svetu so.

Svet opravlja naslednje naloge:
      spremlja izvajanje določb Zakona o uresničevanju načela enakega obravnavanja
      spremlja in ocenjuje položaj posameznih družbenih skupin z vidika uresničevanja načela
       enakega obravnavanja,
      daje pobude za sprejetje predpisov in ukrepov, potrebnih za uresničevanje načela enakega
       obravnavanja,
      daje pobude za pospeševanje izobraževanja, ozaveščanja in raziskovanja na področju
       enakega obravnavanja oseb,
      se na podlagi letnega poročila zagovornice oziroma zagovornika načela enakosti seznanja z
       delom zagovornice oziroma zagovornika načela enakosti,
      je posvetovalno telo v okviru programa PROGRESS za področje prepovedi diskriminacije in
       področje raznolikosti.


   Sprejet Sklep o ustanovitvi, nalogah in članih Strokovnega sveta za izobraževanje,
                         usposabljanje in zaposlovanje mladih

Vlada RS je na današnji seji sprejela Sklep o ustanovitvi, nalogah in članih Strokovnega sveta za
izobraževanje, usposabljanje in zaposlovanje mladih, ki natančno opredeljuje pristojnosti sveta,
njegove naloge ter druge podlage, na katerih bo svet deloval.

Svet predstavlja koordinacijsko in projektno telo, ki bi skrbelo za idejno zasnovo projektov,
zakonodajnih sprememb, posvetovanje med vsemi relevantnimi deležniki in opravljalo evalvacijo
programov s področja izobraževanja, usposabljanja in zaposlovanja mladih.

Ideja strokovnega sveta sledi temelju Lizbonske strategije, njenih integriranih smernic, programa
EU Izobraževanje in usposabljanje 2010 (usklajeno izvajanje ciljev lizbonske strategije in zajema
vse vidike vseživljenjskega učenja), Programa EU Vseživljenjsko učenje, Resolucije o karierni
orientaciji, ter področij Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013.

Naloge članov sveta, ki so imenovani za mandatno obdobje 4 let, so:
      posvetovanje pri pripravi celovite politike in strategije izobraževanja, usposabljanja in
       zaposlovanja mladih,
      medsebojno informiranje o ukrepih za mlade na področju izobraževanja, usposabljanja in
       zaposlovanja,
      presojanje in podaja mnenja ter predlogov glede zakonodajnih in projektnih sprememb
       posameznih resorjev za večjo zaposljivost in usposobljenost mladih,
      presoja in podaja mnenj ter predlogi za analize in evalvacije ukrepov na področju
       izobraževanja, usposabljanja in zaposlovanja mladih,
      koordinacija akterjev pri izvajanju projektov na področju izobraževanja, usposabljanja in
       zaposlovanja mladih,
      koordinacija povezovanja šolstva z gospodarstvom za potrebe lažjega prehoda mladih na
       trg dela,
      koordinacija in implementacija sistema beleženja formalnega in neformalnega znanja
      posvetovanje in pregled prenove sistema karierne orientacije (svetovanja in informiranja
       na vseh ravneh za mlade), vključno s povezovanjem mreže kariernih centrov in svetovalnih
       služb znotraj izobraževalnega sistema,
      skrb za kontinuirano in usklajeno sodelovanje in delovanje države, stroke in civilne družbe
       pri načrtovanju in izvajanju politike na področju,
      druge naloge, povezane z ukrepi izobraževanja, usposabljanja in zaposlovanja mladih.

Svet sestavljajo:
    predstavniki vseh vladnih resorjev, ki so nosilci ukrepov na področju izobraževanja,
        usposabljanja in zaposlovanja mladih;
    predstavniki vseh univerz v Sloveniji;
    predstavniki dijaških in študentskih organizacij;
    predstavniki izvajalcev storitev in programov področju izobraževanja, usposabljanja in
        zaposlovanja mladih;
    predstavniki civilne družbe.
V Svetu bodo sodelovali predstavniki naslednjih ministrstev in vladnih služb:
    Mateja Sedej, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve,
    Marko Koprivc, Ministrstvo za šolstvo in šport,
    Janja Komljenovič, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo,
    Jana Beton, Ministrstvo za gospodarstvo,
    Robert Drobnič, Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno
       politiko,
    Jana Poljak, Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropske zadeve.

V Svetu bodo sodelovali tudi predstavniki drugih interesnih organizacij in združenj:
    Staša Bučar Markič, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje,
    Urška Marentič, Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje,
    mag. Andrej Sotošek, Andragoški center Slovenije,
    Terezija Trupi, Sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije,
    mag. Andraž Zgonc, Urad Republike Slovenije za mladino,
    Andreja Sever, Gospodarska zbornica Slovenije,
    mag. Janja Meglič, Obrtna zbornica Slovenije,
    Vesna Miloševič, Študentska organizacija Slovenije,
    Eva Semič, Dijaška organizacija Slovenije,
    Irena Kuntarič Hribar, Univerza na Primorskem,
    prof. dr. Polonca Trebše, Univerza v Novi Gorici,
    Aljuš Pertinač, Univerza v Ljubljani,
    red. prof. dr. Samo Fošnarič, Univerza v Mariboru,
    Alenka Blazinšek, Mladinski svet Slovenije.


         Zastopnik pacientovih pravic za območje Maribora - mag. Borut Ambrožič

Vlada RS je na današnji redni seji sprejela odločbo, s katero se mag. Borut Ambrožič iz Maribora
imenuje za zastopnika pacientovih pravic za območje Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor za
obdobje petih let.

Mag. Borut Ambrožič je na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru diplomiral leta 2001, leta 2009 pa
zaključil magistrski študij. Ima večletne delovne izkušnje na področju prava, med drugimi je bil
vodja pravne službe v Impregnaciji Hoče ter svetovalec uprave v PBS d.d. Maribor.


             Zastopnik pacientovih pravic za območje Maribora - Viktor Pilinger

Vlada RS je na današnji redni seji sprejela odločbo, s katero se Viktor Pilinger, univ. dipl. prav., s
Ptuja imenuje za zastopnika pacientovih pravic za območje Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor
za obdobje petih let.

Viktor Pilinger je po poklicu univerzitetni diplomiran pravnik. Leta 1990 je diplomiral na Pravni
fakulteti Univerze v Ljubljani. Ima večletne delovne izkušnje na področju prava, saj že vrsto let
opravlja dela in naloge davčnega inšpektorja na Ministrstvu za finance, v Davčni upravi Republike
Slovenije.


           Zastopnica pacientovih pravic za območje Ljubljane - Duša Hlade Zore

Vlada RS je na današnji redni seji sprejela odločbo, s katero se Duša Hlade Zore, dr. med., iz
Ljubljane imenuje za zastopnico pacientovih pravic za območje Zavoda za zdravstveno varstvo
Ljubljana za obdobje petih let.
Duša Hlede Zore, dr. med., je leta 1968 diplomirala na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Ima večletne delovne izkušnje na področju zdravja, zasedala je vodilna mesta v Krki d.d. in aktivno
deluje na področju preventivnega in kurativnega varovanja zdravja v različnih društvih in zvezah
na področju zdravja.


        Zastopnica pacientovih pravic za območje Ljubljane - Melina Omrzel Petek

Vlada RS je na današnji redni seji sprejela odločbo, s katero se Melina Omrzel Petek, univ. dipl.
prav., iz Trbovelj imenuje za zastopnico pacientovih pravic za območje Zavoda za zdravstveno
varstvo Ljubljana za obdobje petih let.

Melina Omrzel Petek je po poklicu univerzitetna diplomirana pravnica. Leta je 1995 diplomirala na
Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Ima večletne delovne izkušnje na področju prava, saj je bila
med drugim zaposlena na Upravni enoti Trbovlje ter zasedala vodilna mesta na pravnem področju
v Rudarski gradbeni družbi d.d. in v Javni agenciji Republike Slovenije za regionalni razvoj.


Dr. Peter Gašperšič imenovan za vršilca dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za
                                         ceste

Vlada RS     je na današnji seji imenovala dr. Petra Gašperšiča za vršilca dolžnosti generalnega
direktorja   Direktorata za ceste v Ministrstvu za promet, in sicer do imenovanja generalnega
direktorja   Direktorata za ceste v Ministrstvu za promet po opravljenem natečajnem postopku,
vendar ne    več kot za šest mesecev.

Peter Gašperšič, rojen 19. septembra 1965 v Ljubljani, je doktor gradbeništva/Fakulteta za
gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani. Oktobra 1996 se je zaposlil kot vodja raziskovalnega projekta
v podjetju IMOS d.d. v Ljubljani. Leta 1997 je opravil strokovni izpit po Zakonu o graditvi objektov
s področja gradbene stroke. Od leta 1998 do 2003 je delal kot vodja projekta pri izgradnji
stanovanjske soseske Mostec v Ljubljani ter na drugih projektih v okviru podjetja IMOS d.d. Pri
svojem delu se je dodobra seznanil z vsemi vidiki vodenja projektov v gradbeništvu, od
pridobivanja posla, projektiranja, izvedbe in nadzora. Od aprila 2003 je bil zaposlen kot
podsekretar na Ministrstvu za okolje in prostor. Zadolžen je bil za pripravo gradbenih tehničnih
predpisov, s katerimi se zagotavlja izpolnjevanje bistvenih zahtev za stavbe v skladu z Zakonom o
graditvi objektov. Od marca lanskega leta je bil zaposlen kot vodja sektorja za avtoceste v
Direktoratu za ceste v Ministrstvu za promet, od 19.03.2009 pa opravlja naloge vršilca dolžnosti
generalnega direktorja Direktorata za ceste.


   Vlada o prenehanju položaja generalnega direktorja Direktorata za plače v javnem
                                      sektorju

Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep o prenehanju položaja generalnega direktorja
Direktorata za plače v javnem sektorju Ministrstva za javno upravo mag. Igorja Klinarja.

Mag. Igor Klinar je bil z dne 10.11.2005 imenovan na položaj generalnega direktorja v Ministrstvu
za javno upravo, za dobo petih let z možnostjo ponovnega imenovanja. Zakon o javnih uslužbencih
v četrtem odstavku določa, da uradniku preneha položaj, če se ukine organ oziroma organizacijska
enota, ki jo vodi. V skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi se je
spremenilo področje Direktorata za plače v javnem sektorju. Z dnem 22.08.2009 je stopila v
veljavo Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih
mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih. Z navedeno spremembo uredbe
se spremeni 14. alinea 13. člena Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in
nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih, in sicer tako, da se ukine Direktorat za
plače v javnem sektorju. Z dnem 21.09.2009 prične veljati Akt o spremembah in dopolnitvah Akta
o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v Ministrstvu za javno upravo, številka 100-
55/2006/52, z dne 10.09.2009, ki ukinja Direktorat za plače v javnem sektorju.

Na podlagi navedenega in v skladu s četrtim odstavkom 83. člena Zakona o javnih uslužbencih je
Vlada RS sprejela sklep in izda odločbo mag. Igorju Klinarju o prenehanju položaja generalnega
direktorja Direktorata za plače v javnem sektorju Ministrstva za javno upravo z dnem 20.09.2009.


   Vlada za generalnega direktorja Uprave RS za zaščito in reševanje imenovala mag.
                                    Borisa Balanta

Vlada RS je na predlog ministrice za obrambo dr. Ljubice Jelušič na današnji seji za generalnega
direktorja Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje imenovala mag. Borisa Balanta.

Posebna natečajna komisija Uradniškega sveta je dne 15. 6. 2009 ministrici za obrambo dr. Ljubici
Jelušič posredovala obvestilo o primernih kandidatih za položaj generalnega direktorja Uprave
Republike Slovenije za zaščito in reševanje na podlagi izvedenega postopka ugotavljanja strokovne
usposobljenosti in primernosti kandidatov. Ministrica za obrambo je presodila, da je najprimernejši
kandidat mag. Boris Balant ter skladno z določili Zakona o javnih uslužbencih podala predlog za
imenovanje mag. Boris Balanta za generalnega direktorja Uprave Republike Slovenije za zaščito in
reševanje z dnem 18. 9. 2009 za dobo petih let.

Boris Balant je magister znanosti s področja državnih in evropskih študij. Od leta 1996 je zaposlen
na Ministrstvu za obrambo, kjer je opravljal vrsto dolžnosti v okviru Uprave za obrambo Slovenj
Gradec, predvsem na področju vojaških zadev. V letih 2001 in 2002 je bil vodja Uprave za
obrambo Slovenj Gradec, od leta 2003 do imenovanja za generalnega direktorja Uprave Republike
Slovenije za zaščito in reševanje je bil vodja Izpostave Uprave Republike Slovenije za zaščito in
reševanje Slovenj Gradec. Mag. Boris Balant je poveljnik Civilne zaščite Koroške in gasilski častnik.


             Vlada imenovala v.d. direktorja Urada RS za intelektualno lastnino

Vlada RS je danes na redni seji na predlog ministra za gospodarstvo s 1.10.2009 imenovala dr.
Jurija Žureja za vršilca dolžnosti direktorja Urada RS za intelektualno lastnino, in sicer do
imenovanja direktorja po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za šest mesecev.

Zakon o javnih uslužbencih v drugem odstavku 82. člena določa, da generalne sekretarje in
generalne direktorje na ministrstvih, direktorje organov v sestavi ministrstev in direktorje vladnih
služb imenuje vlada na predlog ministra oziroma funkcionarja, ki mu je direktor vladne službe
odgovoren. V skladu z devetim odstavkom 83. člena ZJU pa se lahko v času od sprožitve
natečajnega postopka do imenovanja novega uradnika na položaj v skladu s tem zakonom brez
javnega natečaja imenuje vršilca dolžnosti, vendar največ za šest mesecev.

Minister za gospodarstvo je dne 28.8.2009 na Uradniški svet posredoval predlog za začetek
postopka izvedbe javnega natečaja za položaj direktorja Urada RS za intelektualno lastnino v
Ministrstvu za gospodarstvo.

 Glede na navedeno, in ker je v skladu s tretjim odstavkom 83. člena ZJU dosedanji direktorici
 Urada RS za intelektualno lastnino dr. Biserki Strel z 31.8.2009 potekel petletni mandat, je
 minister za gospodarstvo predlagal Vladi Republike Slovenije, da za vršilca dolžnosti direktorja
 Urada RS za intelektualno lastnino v Ministrstvu za gospodarstvo imenuje dr. Jurija Žureja.
        Vlada imenovala v.d. glavnega inšpektorja v Inšpektoratu za javno upravo

Vlada RS je na današnji seji imenovala za vršilca dolžnosti glavnega inšpektorja Inšpektorata za
javno upravo, organa v sestavi Ministrstva za javno upravo, in sicer do imenovanja glavnega/e
inšpektorja/ice po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za dobo šestih mesecev.

V skladu z Zakonom o javnih uslužbencih (ZJU) je na predlog ministrice za javno upravo Vlada RS
za vršilca dolžnosti glavnega inšpektorja v Inšpektoratu za javno upravo imenovala 32-letnega
Domna Bizjaka, ki bo funkcijo nastopil z 21.09.2009 in jo opravljal do imenovanja generalnega/e
direktorja/ice po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za dobo šestih mesecev.
Univerzitetni diplomirani pravnik Domen Bizjak izpolnjuje predpisane pogoje za opravljanje nalog
vršilca dolžnosti na navedenem položaju, med drugim pa je do nedavnega opravljal delo
generalnega sekretarja na MJU.

V devetem odstavku 83. člena ZJU je določeno, da lahko v času od sprožitve natečajnega postopka
do imenovanja novega uradnika na položaj iz drugega odstavka 82. člena ZJU za največ šest
mesecev naloge na tem položaju opravlja vršilec dolžnosti. Za vršilca dolžnosti je brez javnega
natečaja lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje.


   Vlada o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v Inšpektoratu za javno
                                          upravo

Vlada RS je na današnji seji dala soglasje k Aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih
mest v Inšpektoratu za javno upravo, številka: 100-857/2009/1, z dne 10.09.2009.

S spremembo Uredbe o organih v sestavi ministrstev je bil ustanovljen Inšpektorat za javno
upravo, ki v okviru svojih pristojnosti opravlja naloge inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem
predpisov v organih državne uprave, v drugih državnih organih, upravah samoupravnih lokalnih
skupnostih ter nosilcih javnih pooblastil. Na podlagi navedenega je Ministrstvo za javno upravo
pripravilo Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v Inšpektoratu za javno upravo.

Akt ureja notranjo organizacijo Inšpektorata za javno upravo ter določa notranjo organizacijo, s
katero je določeno delovno področje, način vodenja inšpektorata, način sodelovanja z drugimi
organi in institucijami ter način zagotavljanja javnosti dela. Prav tako akt določa sistemizacijo
delovnih mest, v kateri so določene naloge, pogoji za zasedbo in posebna pooblastila za posamezna
delovna mesta, število in vrsto uradniških in strokovno-tehničnih delovnih mest ter delovna mesta
za določen čas in podatki potrebni za obračun in izplačilo plač javnih uslužbencev.

V akt so vključena delovna mesta Ministrstva za javno upravo, na katerih so se že pred nastankom
Inšpektorata za javno upravo opravljala naloge inšpekcijskega nadzorstva. Poleg teh delovnih mest
sta na novo oblikovana še dva delovna mesta, to sta delovno mesto glavnega inšpektorja in
delovno mesto tajnice glavnega inšpektorja.


       Imenovanju dr. Anje Kopač Mrak za članico sveta Zavoda RS za zaposlovanje

Vlada RS je na današnji seji za članico Sveta Zavoda RS za zaposlovanje do izteka mandata
dosedanjega člana Franca Pristovška imenovala dr. Anjo Kopač Mrak, državno sekretarko na
Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Novi članici začne teči mandat naslednji dan po
sprejemu tega sklepa.

Po razrešitvi Franca Pristovška kot predstavnika Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve
zaradi prenehanja zaposlitve pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, je Kadrovsko-
akreditacijski svet za področje dela, družine in socialnih zadev (KAS) MDDSZ predlagal imenovanje
dr. Anje Kopač Mrak, državne sekretarke Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, za novo
članico Zavoda RS za zaposlovanje do izteka mandata Franca Pristovška. KAS MDDSZ je
kandidatko ocenil kot primerno za imenovanje v svet Zavoda RS za zaposlovanje, zato je minister
za delo, družino in socialne zadeve predlagal Vladi Republike Slovenije njeno imenovanje.


                  Vlada imenovala direktorja in namestnika direktorja RTH

Vlada RS je danes na redni seji na predlog Ministrstva za gospodarstvo za direktorja javnega
podjetja Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d.o.o., za mandatno obdobje štirih let imenovala Aleša Bergerja,
za namestnika direktorja Franca Blazneka, prav tako za mandatno obdobje štirih let.

V drugem odstavku 27. člena Zakona o gospodarskih javnih službah je določeno, da direktorja
imenuje in razrešuje ustanovitelj javnega podjetja na podlagi javnega razpisa pod pogoji, na način
in po postopku, določenem s statutom.

V skladu s Statutom javnega podjetja Rudnik Trbovlje – Hrastnik, d.o.o., je Nadzorni svet v imenu
ustanovitelja 3.8.2009 v Delu objavil javni razpis za poslovodstvo. Rok za oddajo prijav je bil
26.8.2009.

27.8.2009 je Nadzorni svet izvedel odpiranje ponudb, pregledal prijave in zahtevana dokazila iz
razpisa ter jih posredoval Ministrstvu za gospodarstvo, ki je na osnovi pregleda popolnih prijav za
najprimernejšega kandidata za direktorja izbralo Aleša Bergerja, za namestnika direktorja pa
Franca Blazneka.


      Vlada imenovala člana sveta Agencije RS za javnopravne evidence in storitve

Vlada RS je na današnji redni seji imenovala člana sveta Agencije RS za javnopravne evidence in
storitve, mag. Janeza Fabijana in razrešila mag. Janeza Košaka zaradi upokojitve.

Vlada s sklepom, z dne 19.7.2007, imenovala mag. Janeza Košaka za člana sveta Agencije
Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. Vlada je bila s strani Banke Slovenije
obveščena, da se bo, dosedanji član sveta Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in
storitve, mag. Janez Košak, viceguverner, upokojil.

Sklep o ustanovitvi Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve v določa, da
članu sveta predčasno preneha mandat, če ga razreši Vlada RS na predlog ministra za finance. V
Zakonu o javnih agencijah pa je določeno, da se član sveta predčasno razreši, če to sam zahteva.
Člana sveta se v skladu s tem zakonom razreši z upravno odločbo ustanovitelja.


 Vlada je sprejela spremembo sklepa o imenovanju članov upravnega odbora Zavoda RS
                       za obvezne rezerve nafte in njenih derivatov

Vlada RS je danes na redni seji na predlog Ministrstva za gospodarstvo sprejela sprememb sklepa
št. 01415-48/2009/3 z dne 3.9.2009 o imenovanju članov upravnega odbora Zavoda RS za
obvezne rezerve nafte in njenih derivatov. S spremembo sklepa se jasno navaja, na čigav predlog
so člani upravnega odbora imenovani, oziroma kot predstavniki katere institucije.

V skladu z 21. č členom Zakona o blagovnih rezervah in 6. členom Akta o ustanovitvi javnega
gospodarskega zavoda za obvezne rezerve nafte in njenih derivatov Vlada RS imenuje in razrešuje
člane upravnega odbora.

Zakon in akti zavoda predvidevajo šestčlanski upravni odbor, po enega člana upravnega odbora
imenuje Vlada Republike Slovenije izmed predstavnikov ministrstva, pristojnega za preskrbo in
ministrstva, pristojnega za energetiko, dva člana na poziv ministrstva, pristojnega za preskrbo,
predlagajo uporabniki gospodarske javne službe, dva člana pa se na predlog ministrstva,
pristojnega za preskrbo, imenujeta izmed neodvisnih strokovnjakov.
Za predsednika upravnega odbora imenuje Vlada Republike Slovenije enega izmed predstavnikov
ministrstva, pristojnega za preskrbo.

Besedilo prve do četrte alineje 2. točke sklepa Vlade Republike Slovenije, št. 01415-48/2009/3 z
dne 3.9.2009 se spremeni tako, da se glasi:
Vlada v upravni odbor Zavoda RS za obvezne rezerve nafte in njenih derivatov imenuje:
       Draga Napotnika, kot predstavnika Ministrstva za gospodarstvo, kot predsednika
        upravnega odbora,
       Jasno Avbelj Hamzič, kot predstavnico Ministrstva za gospodarstvo, kot članico,
       Jasno Kalšek, kot neodvisno strokovnjakinjo, kot članico,
       mag. Janeza Kopača, kot neodvisnega strokovnjaka, kot člana.

Štirje člani so že bili imenovani s sklepom Vlade RS, št. 01415-48/2009/3, 3.9.2009, s predmetnim
sklepom pa se zanje dodatno jasno navaja, na čigav predlog so bili imenovani oziroma kot
predstavnik katere institucije. Tako bo upravni odbor lahko veljavno in zakonito odločal ter
nadzoroval poslovanje zavoda.


        Vlada imenovala novega člana nadzornega sveta Sklada RS za nasledstvo

Vlada RS je na današnji redni seji imenovala novega člana nadzornega sveta Sklada Republike
Slovenije za nasledstvo, mag. Mitjo Mavka in razrešila Andreja Kavčiča, predstavnika Slovenije pri
Svetovni Banki in Mednarodnem denarnem skladu.

V skladu z določbo Zakona o Skladu Republike Slovenije za nasledstvo in visokem predstavniku
Republike Slovenije za nasledstvo je Vlada z mesta člana nadzornega sveta Sklada RS za
nasledstvo predčasno razreši Andreja Kavčiča, ki je s sklepom Vlade bil imenovan za predstavnika
pri Svetovni Banki in Mednarodnem denarnem skladu v Washingtonu in na njegovo mesto
imenovala mag. Mitjo Mavka za novega člana nadzornega sveta Sklada Republike Slovenije za
nasledstvo, javnega sklada.

Zakon o Skladu Republike Slovenije za nasledstvo in visokem predstavniku Republike Slovenije za
nasledstvo določa, da nadzorni svet Sklada Republike Slovenije za nasledstvo sestavljajo
predsednik in štirje člani. Medtem, ko je predsednik nadzornega sveta Sklada RS za nasledstvo
vedno minister za finance, pa člane nadzornega sveta Sklada RS za nasledstvo imenuje Vlada RS in
sicer za petletno obdobje z možnostjo ponovnega imenovanja. Struktura nadzornega sveta Sklada
RS za nasledstvo je opredeljena v Aktu o ustanovitvi Sklada Republike Slovenije za nasledstvo,
javni sklad in predstavlja naslednjo sestavo nadzornega sveta:
       dr. Franc Križanič, predsednik, Ministrstvo za finance,
       mag. Janez Košak, član, Banka Slovenije,
       Andreja Kert, članica, Ministrstvo za finance,
       mag. Mitja Mavko, član, Ministrstvo za finance,
       mag. Simona Drenik, članica, Ministrstvo za zunanje zadeve.


Vlada predlagala dva člana nadzornega sveta Nepremičninskega sklada pokojninskega in
                            invalidskega zavarovanja, d.o.o.

Vlada RS je na današnji seji predlagala skupščini Nepremičninskega sklada pokojninskega in
invalidskega zavarovanja, d.o.o., da za člana nadzornega sveta za mandatno obdobje štirih let
imenuje:
       Petra Pogačarja, rojenega 13. 11. 1973, stanujočega Lončarska steza 8B, 1000 Ljubljana;
       Natašo Trček, rojeno 3. 9. 1967, stanujočo Cesta pod goro 28, 1353 Borovnica.

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v tretjem in petem odstavku 242. člena določa,
da ima nadzorni svet Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.o.o.
(v nadaljevanju: Nepremičninski sklad) pet članov ter ga imenuje skupščina Nepremičninskega
sklada.

V statutu Nepremičninskega sklada je nadzorni svet urejen od 18. do 24. člena. Glede imenovanja
nadzornega sveta določa, da ima nadzorni svet Nepremičninskega sklada pet članov, ki jih imenuje
skupščina Nepremičninskega sklada. Mandat članov nadzornega sveta traja štiri leta in so lahko
ponovno imenovani.

Člani nadzornega sveta ne morejo biti:
       direktor Nepremičninskega sklada;
       član skupščine Nepremičninskega sklada;
       član nadzornega sveta že v treh družbah;
       poslovni pooblaščenec Nepremičninskega sklada;
       delavec ali član organov upravljanja konkurenčnega sklada ali družbe z dejavnostjo, ki je
        ali bi lahko bila v konkurenčnem razmerju z dejavnostjo Nepremičninskega sklada.

Kandidate za člane nadzornega sveta predlagajo: Vlada RS predlaga dva člana, upokojenske
organizacije predlagajo enega člana, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje predlaga
svojega predstavnika, zbor delavce Stanovanjskega sklada pokojninskega in invalidskega
zavarovanja, d.o.o. pa predlaga predstavnika delavcev Nepremičninskega sklada.

Glede na zgoraj navedeno Vlada RS predlaga dva člana nadzornega sveta Nepremičninskega
sklada, ki ga imenuje skupščina Nepremičninskega sklada.

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je na svoji spletni strani dne 5. 6. 2009 objavilo
javni poziv zainteresiranim, da kandidirajo za člana nadzornega sveta Nepremičninskega sklada.
Prispele vloge kandidatov je obravnaval Kadrovsko – akreditacijski svet na področju dela, družine
in socialnih zadev (KAS), ki je oblikoval listo primernih kandidatov.

Na podlagi zgoraj omenjene liste je minister za delo, družino in socialne zadeve oblikoval predlog
kandidatov za dva člana nadzornega sveta Nepremičninskega sklada. Predlagana kandidata za
člana nadzornega sveta Nepremičninskega sklada, g. Petra Pogačarja in ga. Natašo Trček, je KAS
ocenil kot primerna.


 Soglasje o dodelitvi plače za redno delovno uspešnost direktorja Geodetskega inštituta
                                  Slovenije za leto 2008

Vlada RS je na današnji seji soglašala k predlogu o dodelitvi dela plače za redno delovno uspešnost
za leto 2008 direktorju Geodetskega inštituta Slovenije, mag. Borutu Peganu Žvoklju, v višini 55%
od osnove dveh osnovnih mesečnih plač decembra 2007 zmanjšanih po Uredbi o plačah direktorjev
za 1,5% in glede na drugi odstavek 36. a člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike
Slovenije za leti 2008 in 2009, v višini 4/12, kar skupno znaša 1.292,21 €. Razlika do polnega
obsega redne delovne uspešnosti za leto 2008 se poračuna ob izplačilu delovne uspešnosti za leto
2009, kar znaša 2.584,41 €.

Svet Geodetskega inštituta Slovenije je na redni seji, dne 25. 2. 2009, odločal o višini dela plače za
redno delovno uspešnost, na podlagi Pravilnika o merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti
direktorjev s področja okolja in prostora (Uradni list RS, št. 28/06). Svet je s sklepom št. 8. potrdil,
da je direktor Geodetskega inštituta Slovenije upravičen do delovne uspešnosti v višini 70% dveh
osnovnih mesečnih plač direktorja za mesec december 2007, in sicer na podlagi naslednjih meril in
naslednjem vrednotenju:

Izpolnitev letnega programa dela za zagotavljanje kakovosti in strokovnosti: 50%
       Zelo presega določeno kakovost in strokovnost sprejetega letnega programa (kljub
        spremembam in precejšnjemu zmanjšanju obsega nalog po Programu del državne
        geodetske službe so bili planirani prihodki nadomeščeni na prostem trgu in z izvedbo
        projektov financiranih iz evropskih sredstev).

Vrednotenje izpolnitve letnega programa dela po obsegu in strukturi, določeni za izvajanje javne
službe oz. nalog v javnem interesu: 20%
       Realizacija je presežena za več kot 10%.

Z vlogo z dne 2.3.2009 je Geodetski inštitut Slovenije Ministrstvu za okolje in prostor posredoval
vlogo za izdajo soglasja ustanovitelja k izplačilu dela plače iz naslova redne delovne uspešnosti za
leto 2008 direktorju Geodetskega inštituta Slovenije.


Aleš Zabukovec - predstavnik RS v Usmerjevalni skupini na visoki ravni za usmerjanje
in načrtovanje prihodnjega razvoja sistema za izmenjavo podatkov SafeSeaNet (HLSG
                                        SSN)

Vlada RS je na današnji seji imenovala Aleša Zabukovca za predstavnika RS v Usmerjevalni
skupini na visoki ravni za usmerjanje in načrtovanje prihodnjega razvoja sistema za izmenjavo
podatkov SafeSeaNet (HLSG SSN).

Evropska komisija je skladno s sprejemom Direktive 2009/17/ES glede spremembe Direktive
2002/59/ES o vzpostavitvi sistema spremljanja in obveščanja za ladijski promet, ustanovila
Usmerjevalno skupino na visoki ravni za usmerjanje in načrtovanje prihodnjega razvoja sistema za
izmenjavo podatkov SafeSeaNet (SSN). V ta namen je zaprosila države članice, da skladno s
sprejemom Direktive imenujejo predstavnika, ki bo sodeloval v skupini. Usmerjevalna skupina na
visoki ravni bo pomenila politični forum za usmerjanje in načrtovanje prihodnjega razvoja
SafeSeaNet in ne bo opravljala tehničnega dela, ki ga že opravljajo strokovne skupine za
SafeSeaNet v okviru Evropske agencije za varnost v pomorskem prometu (EMSA).


  Vlada izdala odločbe o ugoditvi pritožbi zoper odločbo o ugotovitvi statusa naročnika

Vlada RS je na današnji redni seji izdala odločbo, s katero je ugodila pritožbi družbe Kostak d.d., iz
Krškega, ki jo zastopa predsednik uprave Božidar Resnik, zoper odločbo Ministrstva za finance o
ugotovitvi statusa naročnika, da ni naročnik po zakonu, ki ureja javno naročanje na
infrastrukturnem področju.

Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih
storitev določa, da v primeru dvoma, ali določena oseba izpolnjuje pogoje, ki opredeljujejo
naročnika po tem zakonu, lahko oseba, ki izkaže pravni interes, pri ministrstvu za finance, v pisni
obliki poda predlog za ugotovitev statusa naročnika. Če se z odločitvijo ministrstva, pristojnega za
finance, oseba ne strinja, o tem odloči vlada. Pravila in postopek za ugotavljanje statusa naročnika
določi vlada z uredbo.

Ministrstvo za finance je na predlog stranke odločilo, da ima status naročnika po ZJNVETPS. Proti
tej odločbi se je stranka pritožila. Za odločitev o tej pritožbi, je na podlagi zgoraj navedene pravne
podlage, pristojna Vlada Republike Slovenije.

Vlada je po ugotovitvah izdala odločbo, s katero se ugodi pritožbi in ugotovi, da pritožnik ni
naročnik po ZJNVETPS.
     Vlada je pooblastila Državno pravobranilstvo Republike Slovenije za zastopanje
                        Republike Slovenije v postopku razlastitve

Vlada RS je danes na redni seji na predlog Ministrstva za gospodarstvo pooblastila Državno
pravobranilstvo Republike Slovenije za zastopanje Republike Slovenije v postopku razlastitve parcel
št. 2710, 2714/3 in 2708/1, v občini Miklavž na Dravskem polju.

Družba Geoplin plinovodi, d.o.o., je podala predlog za vložitev zahteve za razlastitev zemljišč s
parcelami št. 2710, 2714/3 in 2708/1 v občini Miklavž na Dravskem polju, katerih lastnica je
Klotilda Lešnik, Nad viri 24, 2204 Miklavž na Dravskem polju. Namen razlastitve je gradnja
prenosnega plinovoda M1/1 na odseku Ceršak – Kidričevo s sistemom povezanih objektov in
naprav.

Družba Geoplin plinovodi, d.o.o., je lastnici posredovala ponudbo za odkup predmetnih zemljišč,
kateri je bila priložena cenitev o določitvi tržne vrednosti zemljišča, ki jo je izdelal sodno
zapriseženi cenilec Marjan Gmeiner, vendar lastnica zemljišč na ponudbo ni odgovorila. Družba
Geoplin plinovodi, d.o.o., je zato Republiki Sloveniji predlagala, da Republika Slovenija kot
razlastitvena upravičenka skladno z 94. členom Zakona o urejanju prostora vloži zahtevo za
razlastitev.

				
DOCUMENT INFO
Shared By:
Categories:
Tags:
Stats:
views:26
posted:3/25/2012
language:Serbo-Croatian
pages:30