KAZENSKO PROCESNO PRAVO � povzetek by 78VPkOr4

VIEWS: 50 PAGES: 22

									KAZENSKO PROCESNO PRAVO – povzetek

1. DEFINICIJA KPP

KPP določa pravila za opravo procesnih dejanj državnih organov (sodišče, DT, policija) in drugih udeležencev
(OBD, priča, OŠK, zagovornik,…), v primeru verjetnosti (utemeljenega suma), da je bilo storjeno KD, da bi se
ugotovilo:
    - ali je bilo KD res storjeno
    - ali ga je storil OBD in
    - ali so po predpisih kazenskega prava podani pogoji, da se storilcu izreče kazenska sankcija.

2. VRSTE KAZENSKEGA POSTOPKA

   -   REDNI: kazen zapora 3+
   -   SKRAJŠANI: kazen zapora 3- ali denarna kazen
   -   PROTI MLADOLETNIKOM: KD storili kot mladoletniki + v času sojenja še niso dopolnili 21 let
   -   POSEBNI: v zvezi s storitvijo KD

3. TEMELJNA NAČELA

DOMNEVA NEDOLŽNOSTI
  - kdor je obdolžen KD velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo

NE BIS IN IDEM
   - nihče ne sme biti preganja ali kaznovan zaradi KD, za katero je bil s pravnomočno odločbo:
           o oproščen
           o obsojen
           o KP zoper njega pravnomočno ustavljen (pravnomočen sklep o ustavitvi postopka)
           o obtožba zoper njega pravnomočno zavrnjena

OFICIALNOSTI
   - KP se začne po UD
         o izjema: KD, ki se preganjajo na zasebno tožbo

LEGALITETE KAZENSKEGA PREGONA
   - dolžnost uvedbe KP (DT), če je podan utemeljen sum, da je bilo storjeno KD, za katero se storilec preganja
      po UD
          o omejitev načela:
                  KD, ki se preganjajo z dovoljenjem
                  OPORTUNITETNO načelo (če DT meni, da postopek ne bi bil smotrn):
                         v postopku proti mladoletnikom
                         če DT oceni, da obsodba brez kazenske sankcije ni potrebna, gre pa za KD, pri
                            katerem se kazen lahko odpusti
                         DT oceni, da kazenska sankcija ne bi bila upravičena (za KD je predpisana
                            denarna kazen ali zapor do 1 leta + storilec je poravnal škodo)

AKUZATORNOSTI
   - KP je vezan na zahtevo upravičenega tožilca, da se začne pregon

KONTRADIKTORNOSTI
   - pravica stranke, da se izjavi o procesnih dejanjih nasprotne stranke
         o v preiskavi, na GO, v pritožbenem postopku


ISKANJA MATERIALNE RESNICE
   - sodišče in državni organi, ki sodelujejo v KP, morajo po resnici in popolnoma ugotoviti vsa dejstva,
      pomembna za izdajo zakonite odločbe
   - namen: nihče, ki je nedolžen naj se ne obsodi, storilcu KD pa izreče kazenska sankcija ob pogojih, ki jih
      določa KZ in na podlagi zakonitega postopka (1.čl.)

                                                                                                             1
    -   pravila:
            o      prosta presoja dokazov
            o      inkvizicijska maksima
            o      ni prekluzije za dokaze
            o      preveritev obdolženčevega priznanja
            o      sojenje v nenavzočnosti je možno samo v izjemnih primerih
            o      sodišče ni vezano na pravno kvalifikacijo dejanja v obtožbi niti na dokazne predloge strank
            o      dokazno breme je na tožilcu – OBD ni dolžan dokazovati, da je nedolžen

PROSTE PRESOJE DOKAZOV
   - ni formalnih dokaznih pravil

NEPOSREDNOSTI
   - za podlago sodbe sodišče vzame le tista dejstva, ki jih samo zazna na GO ob izvedbi izvirnih dokazov

USTNOSTI
   - za podlago sodbe le tisto dokazno gradivo, ki je bilo na GO obravnavano ustno (o čemer se na GO ni
     govorilo, za sodišče ne obstaja!)

JAVNOSTI
   - velja za GO
   - o poteku obravnave se sme javno govoriti, pisati ali objavljati
   - izključitev javnosti: varovanje tajnosti, morale, vedno v postopku zoper mladoletnika! – izrek je vedno
     javen!

PREPOVED REFORMACIJE IN PEIUS
   - če je podana pritožba samo v OBT korist, se sodba ne sme spremeniti v njegovo škodo glede pravne
     presoje dejanja in kazenske sankcije
   - pravnomočna sodna odločba se sme v postopku z IPS spremeniti samo v obsojenčevo korist

4. PROCESNI SUBJEKTI

4.1. SODIŠČE – funkcija sojenja

PRISTOJNOST

1. STVARNA – kdo odloča na I.st.

OKRAJNO: (sodnik posameznik)
   - denarna kazen ali zapor do 3 let
         o pazi na stvarno pristojnost ves čas postopka po UD

OKROŽNO:
   - zapor 3 – 15 let (senat 1 + 2)
   - KD zoper čast in dobro ime (senat 1 + 2)
   - zapor 15 + (senat 2 + 3)
         o pazi na stvarno pristojnost ves čas postopka po UD, če ugotovi, da je pristojno okrajno, izvede
             postopek do konca in izda odločbo (ne pošlje okrajnemu!)


2. FUNKCIONALNA – kdo odloča o pravnih sredstvih

VIŠJE: pritožba zoper sodbo I.st. (senat 3)

VRHOVNO:
   - pritožba zoper sodbo II.st. (senat 5)
   - zahteva za izredno omilitev kazni (senat 3)
   - ZVZ (senat 5; če je zoper sodbo senata VS – 7)


                                                                                                                 2
3. KRAJEVNA – katero izmed več stvarno pristojnih na I.st. je pooblaščeno odločati v konkretnem sporu
    - kjer je bilo KD storjeno ali poskušeno (forum delicti commissi)
           o če kraj ni znan ali izven RS: stalno ali začasno prebivališče OBD
           o sodišče pazi na krajevno pristojnost do pravnomočnosti obtožnice po UD
           o če bi se postopek lahko lažje izvedel ali drugi tehtni razlogi – višje na predlog odloči, da je pristojno
               drugo stvarno pristojno sodišče

ZDRUŽITEV IN IZLOČITEV POSTOPKA

Združitev:
    - če je ista oseba obdolžena več KD
    - če pred istim sodiščem tečejo ločeno postopki zoper isto osebo za več KD ali zoper več oseb za isto KD
    - več oseb obdolženih za več KD (medsebojna zveza, isti dokazi)
    - če je OŠK storil KD proti OBD
    - sostorilci, udeleženci, prikrivalci, pomagači

Izločitev:
     - do konca GO, če so tehtni razlogi ali je smotrno, da se postopek o posameznih KD ali zoper posamezne
         OBD izloči in dokonča posebej

SPOR O PRISTOJNOSTI

    -   negativni kompetenčni konflikt
    -   odloča neposredno višje sodišče
    -   nepristojno sodišče mora opraviti dejanja, ki bi jih bilo nevarno odlašati

IZLOČITEV SODNIKA

IUDEX INHABILIS: (izključitveni razlogi)
   - s KD sam oškodovan
   - osebna povezanost sodnika z udeleženci postopka (ZZ, krvno sorodstvo, skrbništvo, rejništvo)
   - sodelovanje sodnika v predhodnih fazah iste zadeve (opravljal preiskovalna dejanja, odločal o ugovoru
       zoper obtožnico, sodeloval pri izdaji odločbe nižjega sodišča, nastopal kot tožilec, zagovornik, bil zaslišan
       kot priča, izvedenec, se seznanil z dokazom, ki se mora po določbah ZKP izločiti)

IUDEX SUSPECTUS: (odklonitveni razlogi)
   - druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti

Če izve za kakšen razlog, mora:
            o takoj prenehati z opravljanjem dela
            o sporočiti predsedniku sodišča, da odloči o njegovi izločitvi
            o dejanja, ki bi jih bilo nevarno odlašati opravi drug sodnik
            o obvezno pridobiti izjavo sodnika
            o če je zahtevi ugodeno se izda sklep o izločitvi – posledica: dejanja, ki jih je opravil potem ko je
               zvedel, da je podan izločitveni razlog, niso procesno veljavna

4.2. TOŽILEC - funkcija pregona (načelo akuzatornosti)

Ločimo:
    - DRŽAVNI TOŽILEC = za KD, ki se preganjajo po UD
         o usmerja predkazenski postopek
         o zahteva preiskavo (dokaze zbira sodišče na predlog DT)
         o vlaga in zastopa obtožnico
         o vlaga pritožbe in IPS
                ROK: do zastaranja kazenskega pregona
                odstop od pregona: do konca GO pred sodiščem I.st.
                če se KD preganja NA PREDLOG, je potrebno podati predlog organu, ki je upravičen
                    sprejeti kazensko ovadbo v 3 mes odkar je upravičenec zvedel za KD in storilca (predlog
                    je procesna predpostavka)

                                                                                                                    3
                              umik predloga je možen do konca GO – sklep o ustavitvi postopka

   -   ZASEBNI TOŽILEC = za KD, ki se preganjajo na ZASEBNO TOŽBO
          o predlaga preiskavo
          o vlaga zasebno tožbo
                 ROK: 3 mes od dneva ko je zvedel za KD in storilca (ni možno zoper neznanega storilca!)
                 umik zasebne tožbe: do konca GO – sklep o ustavitvi postopka
                         presumiran umik: v redu povabljen ne pride na GO

   -   OŠKODOVANEC KOT TOŽILEC = če DT ne začne ali ne nadaljuje KP za KD, ki se preganja po UD
          o DT obvesti OŠK, da odstopa od pregona – OŠK lahko v 8 dneh nadaljuje pregon (če odstopa na
            GO – OŠK mora takoj izjaviti ali nadaljuje, če ni navzoč, čeprav je bil v redu povabljen, se šteje da
            ne namerava nadaljevati pregona – možna VPS 8 dni po prejemu sodbe s katero je bila obtožba
            zavrnjena)
          o DT lahko do konca GO spet prevzame od OŠK zastopanje obtožba
          o sodišče lahko postavi pooblaščenca na zahtevo OŠK, če gre za KD za katero je predpisana kazen
            zapora nad 3 leta + OŠK ne more sam plačati stroškov postopka

4.3. OŠKODOVANEC

Vloga OŠK v KP:
    - tožilec: zasebni tožilec ali oškodovanec kot tožilec
    - predlaga kazenski pregon: za predlagalne delikte
    - uveljavlja svoj premoženjskopravni zahtevek: OŠK kot »stranski tožilec«
Pravice:
    - opozoriti na dejstva med preiskavo
    - predlagati dokaze
    - postavljati vprašanja OBD, pričam, izvedencem na GO
    - pregledovanje spisov in ogled dokazov
           o OŠK se lahko to odreče dokler ni zaslišan kot priča!

4.4. OBDOLŽENEC

   -   fizična oseba
   -   ne sme biti izvzet iz jurisdikcije
   -   procesna sposobnost
            o nima je:
                     otrok mlajši od 14 let (če se med postopkom ugotovi, da še ni star 14 let – KP se ustavi in
                         obvesti se CSD)
                     trajno duševno bolni (če OBD med postopkom trajno duševno zboli - KP ustavi)
   -   sme imeti zagovornika (= odvetnik oz. odvetniški kandidat – pred VS le odvetnik!) ves čas postopka
            o zagovornik NE SME BITI: OŠK, v isti zadevi sodnik ali DT, njihov zakonec, krvni sorodnik, kdor je
                povabljen kot priča,…
            o če ni pogojev za obvezno obrambo, OBD pa si ne more sam plačati zagovornika – na zahtevo
                OBD (poda jo po vročitvi obtožnice) mu ga postavi sodišče po UD
   -   MORA IMETI ZAGOVORNIKA:
             že ob 1. zaslišanju, če:
                 je nem, gluh ali sicer nezmožen, da se sam uspešno brani,
                 teče zoper njega kaz. post. zaradi KD, za katero je predpisana kazen 30 let zapora,
                 je priveden k PS potem, ko so mu policisti odvzeli prostost iz pripornih razlogov (157.čl)
             ob vročitvi obtožnice, če gre za KD, za katerega je predpisano 8 let zapora ali hujša kazen
             če je v priporu – ves čas dokler traja pripor
             v času sojenja – če se mu sodi v nenavzočnosti (pred okrožnim)
             vročitev sodbe - izrečena kazen zapora in sodbe OBD ni mogoče vročiti
             če se OBD pošlje na opazovanje v zdr. zavod - sum, da je zmanjšana prištevnost
             ko je podan predlog DT, da se OBT izreče ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in
                varstva v zavodu kot tudi zdravljenja na prostosti
             mladoletnik od začetka pripravljalnega postopka dalje - če je predpisana kazen zapora 3 ali
                več let ali če sodnik za mladoletnike spozna, da mu je potreben
                                                                                                               4
             Če si OBD v primerih obvezne obrambe ne vzame sam zagovornika, mu ga po uradni dolžnosti
             določi predsednik sodišča.
             -  do pravnomočne sodbe
             -  za postopek z IPS:
                      nem, gluh ali sicer nezmožen, da se sam uspešno brani
                      pravnomočno obsojen na kazen zapora 30 let

5. VLOGE IN ZAPISNIKI

Vloge:
             -   obtožnica, zasebna tožba, pravna sredstva, …
             -   pisno ali ustno na zapisnik
Zapisniki:
              -  o vsakem dejanju, ki se opravi v KP
              -  o posvetovanju in glasovanju – poseben zapisnik
Izločitev iz kazenskega spisa:
              -  DT (uradni zaznamek): obvestila, ki jih je policija zbrala od OSUM preden je bil poučen po 148/4
              -  PS (sklep o izločitvi):
                      obvestila, ki bi jih moral izločiti DT
                      izpovedbe OSUM, OBD, priče izvedenca, zapisniki, predmeti, sporočila, dokazila, na
                         katere se sodna odločba ne sme opreti
                      obvestila, ki so jih policiji dale osebe, ki ne smejo biti zaslišane kot priče, ki so se odrekle
                         pričevanju, ki ne bi smele biti postavljene za izvedenca

6. ROKI
             -   so nepodaljšljivi
             -   VPS:
                      če OBD iz opravičenih razlogov zamudi rok za napoved pritožbe ali pritožbo
                      prošnja v 8-ih dneh od prenehanja vzroka + napoved pritožbe oz. oddaja pritožbe (max 3
                        mes od dneva zamude)
7. STROŠKI

    = izdatki, ki nastanejo v KP ali zaradi njega

             -   pravilo:
                      plača jih stranka, za katero se je KP končal neugodno
                      stroški, ki nastanejo po krivdi ene stranke plača ta stranka
             -   oprostitev plačila stroškov (v celoti ali deloma): če bi bilo zaradi njihovega plačila ogroženo
                 vzdrževanje OBD in oseb, ki jih je dolžan vzdrževati
             -   zahteva za povrnitev stroškov: v 3 mes od pravnomočnosti sodbe
             -   POVPREČNINA: spada med stroške postopka (min 1/3 in max 10x znesek zadnje uradno
                 objavljene povprečne mesečne neto plače v RS)

8. PREMOŽENJSKOPRAVNI ZAHTEVKI (ADHEZIJSKI POSTOPEK)

             -   predlog OŠK do konca GO (sodišče opozori OŠK, da lahko uveljavlja PPZ do konca GO)
             -   pogoj: KP se zaradi tega ne zavleče
             -   predmet PPZ: povrnitev škode, vrnitev stvari, razveljavitev pravnega posla
             -   odločitev o PPZ je del izreka sodbe:
                      če izreče obsodilno sodbo:
                               prisodi v celoti
                               deloma – s presežkom napoti na pravdo
                               v celoti napoti na pravdo
                      če izreče oprostilno, zavrnilno sodbo ali sklep o ustavitvi postopka:
                               v celoti napoti na pravdo
                               NE MORE ZAVRNITI KOT NEUTEMELJENEGA!
             -   če upravičenec ne vloži PPZ, storilec pa je bil zaradi tega obogaten, mu sodišče po UD odvzame
                 protipravno pridobljeno premoženjsko korist

                                                                                                                     5
            -   sprememba sodbe o PPZ je možna le pri obnovi in ZVZ
            -   možno je začasno zavarovanje PPZ

9. ODLOČBE

Vrste:
            -   SODBA
                    meritorna odločitev o sami stvari: oprostilna, obsodilna
                    odločitev o procesnih pogojih: zavrnilna
            -   SKLEP
                    posamezna procesna vprašanja
                    o celotni kaz. zadevi:
                          sklep o ustavitvi postopka
                          izrek sodnega opomina
                          izrek varnostnega ukrepa zdravstvene narave
            -   ODREDBA
                    glede poteka in ureditve postopka

10. VROČANJE PISANJ IN PREGLEDOVANJE SPISOV

VROČANJE PISANJ:

1. ZKP določa osebno vročanje za:
OBD:
           -   vabilo na 1. zaslišanje v predhodnem postopku
           -   vabilo na GO
           -   obtožni akt
           -   sodbo
           -   odločbo, pri katerih teče rok za pritožbo
           -   pritožbo nasprotne stranke, ki se vroča na odgovor

Način osebnega vročanja: neposredno naslovniku - če ga ni tam, kjer naj se vročitev opravi: pusti pismeno
sporočilo kdaj naj bo doma, da prejme pisanje - če ga tudi potem vročevalec ne najde: izroči pisanje odraslemu
družinskemu članu (dolžan sprejeti), hišniku, sosedu, os. na delovnem mestu (če v to privoli) - če to ni možno: vrne
pisanje sodišču (ali pošti) in pusti sporočilo o prispeli pošiljki z obvestilom na katerem sodišču (ali pošti) in v
kakšnem roku lahko prevzame pisanje – če ga v roku ne prevzame: s potekom roka se šteje vročitev za opravljeno
(fikcija vročitve)
              -    če je s sodbo izrečena kazen zapora + sodbe OBD ni možno vročiti na dotedanji naslov: postavitev
                   zagovornika po UD – sodišče določi rok za seznanitev s spisom in mu vroči sodbo ter nadaljuje
                   postopek
              -    če je s sodbo izrečena druga kazen ali gre za odločbo, pri katerih teče rok za pritožbo ali pritožbo
                   nasprotne stranke, ki se vroča na odgovor + ni možna vročitev OBD na dotedanji naslov: fikcija
                   vročitev nastopi po preteku 8-ih dni od pritrditve na sodno desko

ZT/OŠK kot tožilca:
          -    vabilo za vložitev zasebne tožbe / obtožnice
          - vabilo na GO
          - odločbe pri katerih teče rok za pritožbo od vročitve
          - pritožbo nasprotne stranke

Če ni mogoča osebna vročitev na dotedanji naslov: fikcija vročitev nastopi po preteku 8-ih dni od pritrditve na
sodno desko

2. ZKP ne določa osebnega vročanja:

Osebna vročitev pri čemer je izvzeta faza poizkusa ponovne vročitve neposredno naslovniku!

Če naslovnik noče sprejeti: naslovnik pisanja/družinski član noče sprejeti, vročevalec to zapiše na vročilnici in
pusti pisanje v stanovanju/prostoru, s čimer je vročitev opravljena.

                                                                                                                     6
PREGLEDOVANJE SPISOV:
   - vsak, ki ima opravičen interes
   - odreči: posebni razlogi obrambe, varnosti države ali če je bila javnost izključena iz GO
   - OBD + zagovornik: tudi uradne zaznamke o obvestilih, ki jih je DT izločil iz spisov!

11. IZVRŠITEV ODLOČB
           -  pravnomočna sodba: ko je vročena + za njeno izvršitev ni zakonskih ovir
           -  pravnomočen sklep: ko postane pravnomočen
           -  odredbe: takoj

12. POMEN IZRAZOV

   OSUM: tisti, zoper katerega je pred uvedbo kazenskega postopka pristojni državni organ opravil določeno
    dejanje ali ukrep zaradi obstoja razlogov za sum, da je storil KD;
   OBD: zoper katerega teče preiskava ali je vložena obtožnica, obtožni predlog ali zasebna tožba (ta izraz se v
    ZKP uporablja tudi kot splošen izraz za OBD, OBT in obsojenca);
   OBT: zoper katerega je obtožnica postala pravnomočna;
   OBS: za katerega je s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da je kazensko odgovoren za določeno KD;
   OŠK: kateremu je prekršena ali ogrožena kakršnakoli njegova osebna ali premoženjska pravica s KD;
   tožilec: DT (državni tožilec), zasebni tožilec in OŠK kot tožilec;
   stranka: tožilec, OBD;

POTEK REDNEGA KAZENSKEGA POSTOPKA

    I.      PREDHODNI POSTOPEK
            a. predkazenski postopek
            b. preiskava
            c. obtožnica in ugovor zoper obtožnico

    II.     GLAVNA OBRAVNAVA
            a. priprave na GO
            b. GO
            c. izrekanje sodbe

    III.    POSTOPEK S PRAVNIMI SREDSTVI
            a. redna
                     i. pritožba zoper sodbo sodišča I.st.
                    ii. pritožba zoper sodbo sodišča II.st.
                   iii. pritožba zoper sklep
            b. izredna
                     i. zahteva za obnovo postopka
                    ii. zahteva za izredno omilitev kazni
                   iii. zahteva za varstvo zakonitosti

I. PREDHODNI POSTOPEK

a. PREDKAZENSKI POSTOPEK

Temeljna naloga predkazenskega postopka (PK) je zbiranje podatkov (informacij) in dokazov za UTEMELJEN
SUM, da je določena oseba storila določeno KD, ki se preganja po uradni dolžnosti, kar je pogoj, da lahko DT
pri sodišču zahteva uvedbo KP, bodisi z:
     -   zahtevo za preiskavo ali
     -   neposredno vložitvijo obtožnice.

VLOGA POLICIJE V PREDKAZENSKEM POSTOPKU

           -   če so podani RAZLOGI ZA SUM, da je bilo storjeno KD UD, mora policija ukreniti vse potrebno, da
               se:
                                                                                                               7
         izsledi storilec
         odkrijejo in zavarujejo sledovi KD ter predmeti, ki utegnejo biti dokaz
         zberejo vsa obvestila, ki bi utegnila biti koristna za izvedbo KP
-   zato lahko delavci policije:
         zahtevajo potrebna obvestila od oseb
         opravijo potreben pregled (ni preiskava!) prevoznih sredstev, potnikov in prtljage
         za nujno potreben čas omejijo gibanje na določenem prostoru
         ukreniti, kar je potrebno v zvezi z ugotavljanjem istovetnosti oseb in predmetov
         razpišejo iskanje osebe in stvari
         v navzočnosti odgovorne osebe opravijo pregled določenih objektov in prostorov podjetij in
            drugih pravnih oseb in pregledajo njihovo dokumentacijo
         zadržijo osebe na kraju KD do prihoda PS ali jih napotiti k PS (max 6 ur)
         VABIJO osebe k sebi NA RAZGOVOR:
                 če se pri zbiranju obvestil delavec policije ugotovi, da za DOLOČENO OSEBO
                     obstajajo RAZLOGI ZA SUM, da je storila KD (osredotočanje suma na vabljeno
                     osebo), s čimer postane ta oseba OSUM, ji mora, preden začne od nje zbirati
                     obvestila, povedati:
                          katerega KD je osumljena
                          kaj je podlaga za sum zoper njo
                    in jo poučiti (POUK):
                          da ni dolžna ničesar izjaviti in odgovarjati na vprašanja
                          če se bo zagovarjala ni dolžna izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje ali
                              priznati krivde
                          da se bo lahko vse, kar bo izpovedala, na sojenju uporabilo zoper njo
                          da ima pravico do zagovornika, ki se ga svobodno izbere

                   če OSUM izjavi, da si bo zagovornika vzel: zaslišanje in oprava drugih
                   
                   preiskovalnih dejanj se odloži do prihoda zagovornika, vendar max 2 uri, razen
                   če bi bilo nevarno odlašati.
                        o ko zagovornik pride, se lahko opravi ZASLIŠANJE OSUM, v
                             navzočnosti njegovega zagovornika. Zaslišanje opravi policija po
                             določbah ZKP, ki veljajo za zaslišanje OBD. O zaslišanju se napravi
                             ZAPISNIK, ki se lahko uporabi kot DOKAZ v KP!
                                  pogoj: OSUM je bil poučen o svojih pravicah, pouk in izjava
                                       OSUM glede pravice do zagovornika sta zapisana v zapisnik,
                                       zaslišan v navzočnosti zagovornika, proti njemu ni bila
                                       uporabljena sila, grožnja ali drugo sredstvo, da bi se dosegla
                                       njegova izjava ali priznanje
                 če OSUM izjavi, da si zagovornika ne bo vzel oz. le-ta ne pride v roku, se o
                   izjavi osumljenca sestavi URADNI ZAZNAMEK (ni dokaz v KP!). Vanj vnese:
                                  pravni pouk
                                  izjavo OSUM, če se želi izjaviti o KD
              policija lahko OSUM:
                     fotografira (+ objavi fotografije)
                     vzame prstne odtise
                     vzame bris ustne sluznice
          ODVZAMEJO PROSTOST:
              če podan PRIPORNI RAZLOG (UTEMELJEN SUM, da je določena oseba storila
                KD + nevarnost begosumnosti, koluzije, iteracije)
                     TAKOJ privesti k PS!
                     PS mora takoj/najkasneje v 48-ih urah potem, ko mu je bil pripeljan,
                         zaslišati priprtega (ura odvzema prostosti in ura izročitve sklepa morata biti
                         navedeni v spisih)
                     obvezna navzočnost zagovornika (če si ga ne vzame sam, mu ga postavi
                         sodišče po UD)
                     pred zaslišanjem ga mora poučiti po 4.členu – pouk in izjava morata biti
                         zapisana v zapisnik
                     takoj po zaslišanju mora DT izjaviti, ali bo zahteval uvedbo KP in predlagal
                         pripor ali katerega od nadomestnih ukrepov
                                                                                                     8
                                        če predlaga pripor in PS izda sklep o priporu: DT mora v 48-ih urah
                                         predlagati uvedbo KP (zahtevati preiskavo ali vložiti neposredno
                                         obtožnico)
                             POLICIJSKO PRIDRŽANJE:
                                       RAZLOGI ZA SUM, da je določena oseba storila KD + pridržanje potrebno
                                         zaradi:
                                              o ugotovitve istovetnosti ali preverjanje alibija ali zbiranje obvestil ali
                                                  dokaznih predmetov IN
                                              o so podani PRIPORNI RAZLOGI
                                       takoj POUK: o razlogih za odvzem prostosti, da ni dolžna ničesar izjaviti,
                                         da ima pravico do takojšnje pravne pomoči zagovornika, da je pristojni
                                         organ dolžan obvestiti njene bližnje
                                       max 48 ur – potem: izpustitev ali privedba k PS
                                              o če več kot 6 ur: pisna odločba o razlogih za odvzem prostosti
                       izvajajo TAJNE POLICIJSKE UKREPE:
                             tajno opazovanje, nadzor elektronskih komunikacij, kontrola pisem in pošiljk,
                                 prisluškovanje telefonskim pogovorom, prisluškovanje v tujih stanovanjih in
                                 prostorih, navidezen odkup, dajanje podkupnine, tajno delovanje,…
                             značilnosti:
                                       dokazi pridobljeni z zakonito izvedenimi TPU so neposredno uporabni v
                                         KP, kar ni značilnost dokazov pridobljenih v predkazenskem postopku!
                                       izvajati se smejo le določen čas
                                       dovoljeni so le za določena KD
                                       pisna odredba DT ali PS
                                       ukrepi ne smejo izzvati kriminalne dejavnosti
                                       DT na podlagi informacij odloči ali bo začel K pregon zoper OSUM
                                              o če ne začne (rok: 2 leti po koncu izvajanja ukrepov): uničenje
                                                  podatkov pod nadzorstvom PS (pred uničenjem se OSUM lahko
                                                  seznani z gradivom)

           -   na podlagi zbranih obvestil sestavi policija KAZENSKO OVADBO in jo pošlje DT

VLOGA DT V PREDKAZENSKEM POSTOPKU

Kazenski pregon v konkretni zadevi se začne:
           -  ko DT prejme KAZENSKO OVADBO:
                    pisno ali ustno (napravi zapisnik ali uradni zaznamek + opozori ovaditelja na posledice
                      krive ovadbe)
                            možna je ovadba zoper neznanega storilca
                    državni organi in org. z javnimi pooblastili so dolžni naznaniti KD za katera se storilec
                      preganja po UD (KD UD)
                    vsakdo lahko naznani KD UD
                    Z določa kdaj pomeni opustitev ovadbe KD
                    pravni pomen kazenske ovadbe: ni dokazno sredstvo, DT na njeni podlagi ocenjuje ali so
                      izpolnjeni pogoji za uvedbo KP
           -  ko DT izve, da je bilo storjeno KD iz drugih virov – napravi URADNI ZAZNAMEK (z njim ravna kot s
              kazensko ovadbo)

Pooblastila DT po prejemu ovadbe:

1. zavrže ovadbo: naznanjeno dejanje ni KD UD, pregon zastaran, dejanje obseženo z amnestijo ali
    pomilostitvijo, podane druge okoliščine, ki izključujejo kaz. pregon (npr. smrt storilca, že razsojena zadeva,
    trajna duševna bolezen, procesna imuniteta, ni podan utemeljen sum, da je osumljenec storil naznanjeno KD
2. priskrbi dopolnilna obvestila: od policije, drž. organov, ovaditelja
3. odstopi v poravnavanje ovadbo / obt. predlog:
    -    le za KD, za katera je predpisana:
              denarna kazen
              zapor do 3 let / do 5 let, če je dej. osumljen mladoletnik – posebne okoliščine!

                                                                                                                       9
                 če gre za hudo tel. poškodbo, posebno hudo tel. poškodbo, veliko tatvino, zatajitev, poškodovanje
                  tuje stvari – posebne okoliščine!
    -   le s pristankom osumljenca in OŠK.
    -   postopek vodi poravnalec, ki je zadevo dolžan prevzeti v postopek in je pri svojem delu neodvisen
    -   na koncu SPORAZUM – kaj mora OSUM storiti - rok za izpolnitev sporazuma ne sme biti daljši od 3 mes
    -   ko prejme obvestilo o izpolnitvi sporazuma, DT zavrže ovadbo (OŠK nima pravice nadaljevati K pregona!)
4. odloži kazenski pregon:
    -   le za KD za katera je predpisana:
         denarna kazen
         zapor do 3 let / do 5 let, če je dej. osumljen mladoletnik – posebne okoliščine!
         če gre za omogočanje uživanja mamil, veliko tatvino, zatajitev, izsiljevanje, pols. Goljufijo,
             poškodovanje tuje stvari, poneverbo, izdajo nekritega čeka, zlorabo bančne/kreditne kartice – posebne
             okoliščine!
    -   s soglasjem OŠK
    -   če se je OSUM pripravljen ravnati po navodilih DT in izpolniti določene naloge (s katerimi se zmanjšajo ali
        odpravijo škodljive posledice KD). Te naloge so lahko:
                        odprava ali poravnava škode,
                        plačilo določenega prispevka v korist javne ustanove ali v dobrodelne namene ali v sklad
                           za povračilo škode žrtvam KD,
                        oprava kakšnega splošno koristnega dela,
                        poravnava preživninske obveznosti
    -   rok za izpolnitev je 6 mes - če OSUM izpolni nalogo, se ovadba zavrže (OŠK nima pravice nadaljevati K
        pregona!)
5. vloži zahtevo za preiskavo: pri pristojnem PS (podan UTEMELJEN SUM!)
6. vloži neposredno obtožnico

DT ni dolžan začeti kaz. pregona oz. sme odstopiti od pregona (oportunitetno načelo), če:
1. je v KZ določeno, da sme oz. mora sodišče storilcu KD odpustiti kazen, DT pa glede na konkretne okoliščine
   primera oceni, da sama obsodba, brez kaz. sankcije, ni potrebna;
2. je v KZ za KD predpisana denarna kazen ali kazen zapora do 1 leta, osumljenec oz. OBD pa je zaradi
   dejanskega kesanja preprečil škodljive posledice ali poravnal vso škodo in DT glede na konkretne okoliščine
   primera oceni, da kaz. sankcija ne bi bila upravičena.

II. PREISKAVA

FORMALNI ZAČETEK REDNEGA KP:
         -  sklep o uvedbi preiskave
         -  vložitev neposredne obtožnice:
                 s soglasjem PS: zbrani podatki dajejo dovolj podlage za obtožbo + za KD je predpisana
                     kazen zapora 8 let in več
                         obvezno zaslišanje OSUM
                         če se PS ne strinja: ravna kakor da je zahtevana preiskava
                 brez soglasja PS: zbrani podatki dajejo dovolj podlage za obtožbo + za KD je predpisana
                     kazen zapora do 8 let

UVEDBA PREISKAVE:
        -   na zahtevo DT (ZT, OŠK kot T)
        -   pogoj: obstoj UTEMELJENEGA SUMA, da je določena oseba storila KD
        -   zahteva se poda PS pristojnega sodišča:
                 vsebina zahteve: oseba, opis dejanja, katere okoliščine se raziščejo, katera preiskovalna
                    dejanja (PD) naj se opravijo
                 priložitev dokaza, da je dan predlog (KD na predlog) ali dovoljenje drž.organa
        -   PS lahko:
                 izda SKLEP O UVEDBI PREISKAVE (pred izdajo obvezno zaslišanje OSUM)
                 se ne strinja z izdajo - odloči ZOS, ki lahko izda:
                         sklep o uvedbi preiskave
                         SKLEP O ZAVRNITVI ZAHTEVE ZA PREISKAVO
                                 ne bis in idem! – izjema 408 in 409: obnova KP na zahtevo upr.T, če je
                                    bila zahteva zavrnjena zato, ker ni bilo zahteve upravičenega T, predloga

                                                                                                                10
                                       OŠK, dovoljenja drž. organa, druge okoliščine, ki začasno preprečujejo
                                       pregon ali ker ni bil podan utemeljen sum, da je OSUM storil KD
                                       (predložitev novih dokazov!)

POTEK PREISKAVE:
        -   PD opravlja PS pristojnega sodišča
        -   vsa, za katera misli, da so potrebna
        -   v oblikah, ki so z Z predpisane
        -   le glede KD in zoper osebo na katero se nanaša sklep o uvedbi preiskave
        -   sam ali prepusti policiji
        -   stranke in OŠK lahko:
                  predlagajo določena PD
                  so navzoči pri preiskovalnih dejanjih
        -   PREKINITEV PREISKAVE: ODB duševno zboli, na begu, okoliščine, ki začasno preprečujejo
            pregon
                  SKLEP O PREKINITVI – PS ali ZOS (ko prenehajo ovire PS nadaljuje preiskavo)
        -   USTAVITEV PREISKAVE: ni KD, izključena je kaz.odg., zastaranje, ni dokazov za utemeljen sum
                  SKLEP O USTAVITVI - PS ali ZOS

KONEC PREISKAVE:
        -  PS spozna, da je stanje stvari zadosti razjasnjeno
        -  spise pošlje DT, ki mora v 15-ih dneh:
                vložiti obtožnico ali
                odstopiti od pregona

PREISKOVALNA DEJANJA – za vsa je potrebna pisna odredba PS!

           -   HIŠNA PREISKAVA (smiselno za skrite prostore prevoznih sredstev)
                   obvezno navzoči 2 polnoletni priči
                   brez odredbe in prič: imetnik stanovanja to želi, kdo kliče na pomoč, je treba, da se prime
                     storilec KD, ki je zasačen pri samem dejanju, je to potrebno za varnost ljudi in premoženja,
                     je v tem prostoru kdo, ki ga je treba po odredbi pristojnega državnega organa pripreti ali
                     prisilno privesti ali se je zaradi pregona tja zatekel

           -   OSEBNA PREISKAVA:
                   2 priči
                   brez odredbe in prič: ko izvršujejo sklep o privedbi ali komu vzamejo prostost, če je
                    podan sum, da ima ta orožje za napad ali sum, da bo odvrgel, skril ali uničil predmete, ki
                    mu jih je treba vzeti kot dokazilo v KP

                         Sodišče ne sme opreti svoje odločbe na dokaze, pridobljene v preiskavi, če:
                         je bila preiskava opravljena brez pisne odredbe sodišča
                         niso bile navzoče osebe, ki morajo biti navzoče (2 polnoletni priči)
                         je bila opravljena v nasprotju z določbami o preiskavi policije brez odredbe

           -   ZASEG PREDMETOV

           -   ZASLIŠANJE OBD:
                   obvezna navzočnost zagovornika, če
                         je nem, gluh ali sicer nezmožen, da se sam uspešno brani,
                         teče zoper njega kaz. post. zaradi KD, za katero je predpisana kazen 30 let
                           zapora,
                         je priveden k PS potem, ko so mu policisti odvzeli prostost iz pripornih razlogov
                           (157.čl)

                         Sodne odločbe ni mogoče opreti na izpovedbo OBD, če:
                         mu ni bil dan pouk
                         dani pouk in izjava glede zagovornika nista vpisana v zapisnik
                         so se proti njemu uporabili: sila, grožnja ali druga podobna sredstva
                                                                                                              11
                          je bil v nasprotju z zakonom zaslišan brez zagovornika
                          vprašnja niso bila postavljena jasno, določno in razumljivo in jih zato OBD ni razumel,
                           če so izhajala iz stališča kot da je nekaj priznal ali je bilo v vprašanjih obsežno navodilo
                           kako je treba nanje odgovoriti, njegova izjava ali priznanje je bilo pridobljeno s prevaro.

           -   ZASLIŠEVANJE PRIČ:
                   ne sme biti zaslišan:
                         kdor bi prekršil dolžnost varovanja uradne ali vojaške tajnosti
                         zagovornik
                   oprostitev pričevanja: zakonec, sorodnik, zdravnik, - pouk, da jim ni treba pričati
                   če noče pričati: denarna kazen – zapor max 1 mes
                   zaščitni ukrepi za zaščito priče
                         ZKP: prikritje identitete: izbris podatkov iz kazenskega spisa, označitev podatkov
                             za uradno tajnost, psevdonim priči, zaslišanje s pomočjo tehničnih sredstev
                         Z o zaščiti prič:
                                  pogoji in postopek za zaščito prič ogroženih zaradi sodelovanja v KP
                                  vključitev v program zaščite je prostovoljna
                                  ukrepe izjava Enota za zaščito ogroženih oseb (enota Policije)
                                  pogoji za zaščito: tek predkazenskega ali KP, priča ve povedati o KD
                                     (izjavi na zapisnik pred DT), obstaja resna nevarnost za življenje in telo,
                                  vrste ukrepov: preselitev osebe, prirejeni dokumenti, sprememba
                                     identitete, prikritje identitete v sodnem postopku (ZKP),…
                                  prenehanje programa zaščite: zaščitena oseba se pisno odreče zaščiti,
                                     smrt, preneha resna nevarnost, ni podala pravilnih in popolnih podatkov,
                                     …

                          Sodišče ne sme opreti svoje odločbe na izpovedbo nekoga, ki je bil zaslišan kot priča,
                           če:
                       -   ne bi smel biti zaslišan kot priča
                       -   ni bil dolžan pričati in o tem ni bil poučen ali se ni izrecno odpovedal tej pravici ali pouk
                           in odpoved pričevanju nista zapisana v zapisnik
                       -   je bil zaslišan mladoletnik, ki ni mogel razumeti pomena pravice, da ni dolžan pričati
                       -   če je bila izpovedba priče izsiljena s silo, grožnjo ali kakšnim drugim podobnim
                           prepovedanim sredstvom

           -   OGLED

           -   IZVEDENSTVO:
                   obvezno:
                         pregled in raztelešenje trupla – sum, da je bila smrt povzročena s KD
                         psihiatrični pregled OBD – sum, da je zmanjšana ali izključena prištevnost
                   telesni pregled OBD, odvzem krvi, pregled poslovnih knjig,…

                          Sodišče ne sme opreti svoje odločbe na izvedensko mnenje izvedenca, ki:
                          ne sme biti zaslišan kot priča,
                          je oproščen dolžnosti pričevanja
                          proti kateremu je bilo storjeno KD

UKREPI ZA ZAGOTOVITEV OBDOLŽENČEVE NAVZOČNOSTI
         -  vabilo
         -  privedba
         -  obljuba OBD, da ne bo zapustil prebivališča
         -  prepoved približevanja dol. kraju ali osebi
         -  javljanje na policijski postaji
         -  varščina
         -  hišni pripor
         -  PRIPOR:
                  samo ob pogojih, ki jih določa ZKP (in ne drug zakon)
                  trajati sme najkrajši potrebni čas (kadarkoli se odpravi, ko prenehajo razlogi zanj)
                                                                                                                     12
                       če je podan utemeljen sum, da je določena oseba storila KD in če:
                                      se skriva, če ni mogoče odrediti njene istovetnosti ali obstaja nevarnost
                                         pobega (BEGOSUMNOST);
                                      je opravičena bojazen, da bo uničila sledove KD ali ovirala potek KP s tem,
                                         da bo vplivala na priče, udeležence ali prikrivalce (KOLUZIJSKA
                                         NEVARNOST);
                                      kaže, da bo ponovila KD, dokončala poskušeno KD ali storila KD, s katerim
                                         grozi (ITERACIJSKA NEVARNOST),
                                      krši prej izrečeni milejši ukrep (tč. 3-7)
                       SKLEP O PRIPORU: izda PS na predlog DT
                       če DT v 48 urah ne vloži pisne zahteve za uvedbo KP (zahteva za preiskavo ali vložitev
                        neposredne obtožnice), PS odpravi pripor in izpusti priprtega
                       trajanje pripora:
                              do vložitve obtožnice:
                                      max 1 mes od dneva, ko mu je bila odvzeta prostost
                                      + 2 mes na podlagi sklepa ZOS o podaljšanju pripora, ki ga izda na
                                          predlog PS ali DT
                                      + 3 mes na podlagi sklepa VS o podaljšanju pripora, ki ga izda na predlog
                                          PS ali DT, če teče postopek za KD nad 5 let zapora
                                      če po izteku rokov za pripor ni vložena obtožnica, se OBD izpusti. ZOS
                                          mora po 2 mes od zadnjega sklepa o priporu tudi brez predloga strank
                                          preiskusiti, ali so še dani razlogi za pripor in izdati sklep, s katerim pripor
                                          podaljša ali odpravi
                              po vložitvi obtožnice:
                                      max 2 leti na podlagi sklepa ZOS (ZOS vsaka 2 mes od zadnjega sklepa
                                          o priporu po UD preizkusi ali so še podani razlogi za pripor – če da: pripor
                                          podaljša, če ne: odpravi)
                                      če v tem roku OBT ni izrečena obsodilna sodba, se pripor odpravi in OBT
                                          izpusti

III. OBTOŽNICA IN UGOVOR ZOPER OBTOŽNICO

OBTOŽNICA = obtožni akt rednega KP, pisni predlog tožilca, da naj se zoper določeno osebo zaradi določenega
KD opravi GO in ta oseba obsodi.


Vsebina:
            -   osebni podatki OBD
            -   opis dejanja: najvažnejši del
                     okvir, ki ga sodišče v obsodbi ne sme prekoračiti, mora pa ga rešiti v celoti
                     opis dejanja po obtožnici in opis dejanja v izreku sodbe se morata skladati
            -   pravna kvalifikacija KD: za sodišče ni obvezna
            -   označba sodišče
            -   dokazni predlog
            -   obrazložitev
            -   predlog za pripor

Postopek:
            -   pošlje sodišču
            -   formalni preizkus obtožnice: predsednik senata
                     ali vsebuje vse z zakonom predpisane vsebinske dele – če ne: vrne T, ki jo mora v 3 dneh
                        popraviti
            -   ugovor zoper obtožnico: OBD v 8-ih dneh po vročitvi
            -   odgovor tožilca na ugovor: 3 dni
            -   materialni preizkus obtožnice: ZOS
                     zavrže ugovor
                              prepozen, podala neupravičena oseba
                     vrne obtožnico v popravo/dopolnitev
                     zavrže obtožnico (procesne predpostavke): SKLEP O ZAVRŽENJU OBTOŽNICE
                                                                                                                      13
                             ni zahteve upravičenega T, ni predloga ali dovoljenja za pregon, druge okoliščine,
                                ki začasno preprečujejo pregon
                             postopek se na zahtevo upr.T nadaljuje, ko prenehajo vzroki! (408)
                       ustavi KP: SKLEP O USTAVITVI KP (pravnomočen sklep – ne bis in idem!)
                             dejanje ni KD, okoliščine, ki izključujejo kaz.odg., pregon zastaran, obsežen z
                                amnestijo ali pomilostitvijo, okoliščine, ki izključujejo pregon, ni zadosti dokazov za
                                utemeljen sum
                       zavrne ugovor kot neutemeljen, če ugotovi, da je obtožnica utemeljena:
                             ZOS ocenjuje le ali je podana verjetnost krivde oz. ali zbrani material zadostuje, da
                                se opravi sojenje
                             obtožnica postane pravnomočna

Obtožnica postane PRAVNOMOČNA: (OBD postane OBTOŽENEC!)
           -   če je bil vložen ugovor: z dnem, ko ZOS zavrne ugovor kot neutemeljen
           -   če ugovor ni bil vložen ali zavržen: ko predsednik senata odredi GO oz. max 2 mes odkar je bila pri
               sodišču vložena obtožnica
                    POSLEDICE:
                              sodišče mora opraviti GO in izdati sodbo
                              ni možno izpodbijati krajevne pristojnosti
                              omejitev posameznih pravic

II. GLAVNA OBRAVNAVA

a. PRIPRAVE NA GO (VMESNI POSTOPEK)

           -   predsednik senata pred katerim bo GO
                    odreditev dneva, ure in kraja GO
                    vabljenje oseb
                    odloča o dokaznih predlogih strank in odredi naj se priskrbijo novi dokazi (inkvizicijska
                      maksima)
                    ustavitev postopka zaradi umika obtožnice – SKLEP O USTAVITVI (pravnomočen sklep –
                      ne bis in idem!)
                    odložitev dneva GO – tehtni razlogi (na predlog strank ali po UD)
                    nima pravice dopolniti preiskavo

b. GLAVNA OBRAVNAVA

           -   senat 1+2 ali 2+3
                    o pomembnejših stvareh o poteku GO
           -   predsednik senata
                    formalno + materialno procesno vodstvo – inkvizicijsko načelo
           -   pisanje zapisnika – bistvena vsebina poteka GO + celoten izrek sodbe
           -   javnost GO – navzoča vsaka polnoletna oseba
                    izključitev javnosti: razlogi morale, tajnost, koristi mladoletnika,…
                    ne velja za stranke, OŠK, zagovornika in zastopnike
           -   potek GO:
                    začetek zasedanja – ali so prišle vse vabljene osebe
                   Če na GO ne pridejo:
                    DT: in je bila GO razpisana na podlagi obtožnice DT  se GO preloži (predsednik senata
                       o tem obvesti višjega DT).
                    OŠK kot tožilec ali zasebni tožilec (ki sta bila v redu vabljena) in tudi ne njun
                       pooblaščenec  senat s sklepom ustavi postopek (SKLEP O USTAVITVI POSTOPKA)
                    OBT, ki je bil v redu povabljen:
                        a) pa ni opravičil svojega izostanka  privede se s silo. Če ga ni mogoče takoj privesti,
                           senat preloži GO in odredi, da se OBT s silo privede na naslednjo GO. Če OBT
                           opraviči svoj izostanek, preden ga privedejo, predsednik senata prekliče odredbo o
                           privedbi.
                                Če se OBT očitno izmika in noče priti in ni zakonskega pripornega razloga 
                                   senat lahko zoper OBT odredi PRIPOR za zagotovitev njegove navzočnosti

                                                                                                                    14
                                   (pritožba ne zadrži izvršitve). Če pripor ni prej odpravljen, traja do objave
                                   sodbe, najdalj pa 1 mes.
                      b) senat lahko odloči, da opravi GO brez navzočnosti OBT, če:
                          njegova navzočnost ni nujna,
                          je navzoč njegov zagovornik (pred okrajnim ni tega pogoja!),
                          je bil pred tem že zaslišan.
                    zagovornik: ki je bil v redu povabljen pa ne obvesti sodišča, zakaj je zadržan (takoj ko to
                     zve) ali brez dovoljenja zapusti obravnavo  sodišče zahteva od OBT, naj si takoj vzame
                     drugega zagovornika. Če OBT tega ne stori in ni možnosti, da bi brez škode za obrambo
                     postavilo zagovornika sodišče – se GO preloži.
                    priča ali izvedenec: ki sta bila v redu vabljena in ne opravičita izostanka  senat lahko
                     odredi, da se takoj privedeta s silo. GO pa se lahko začne tudi brez njune navzočnosti – v
                     tem primeru senat med GO odloči, ali naj se zaradi nenavzočnosti priče oz. izvedenca GO
                     prekine ali preloži. Oba se lahko kaznuje z denarno kaznijo ali odredi prisilna privedba na
                     novo GO (v opravičenem primeru sme senat preklicati svojo odločbo o kazni).
                    preverjanje identitete OBT
                    začetek GO – branje obtožnice ali zasebne tožbe
                    odgovor na obtožbo
                    zaslišanje OBT: zagovor – vprašanja (T, ZAG, predsednika senata in člani senata)
                    dokazni postopek
                          priznanje OBT na GO ne odveže sodišča dolžnosti, da izvede tudi druge dokaze
                              (vse, ki se zdijo potrebni, da se ugotovi materialna resnica – materialno procesno
                              vodstvo)!
                          stranke lahko do konca GO predlagajo, da se raziščejo nova dejstva in priskrbijo
                              novi dokazi
                          zasliševanje prič
                                    mladoletniki:
                                             o mlajši od 14 let – senat lahko izključi javnost med njegovim
                                                 zaslišanjem
                                             o mlajši od 15 let in žrtev KD zoper spolno nedotakljivost,
                                                 zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja ali trgovine
                                                 z ljudmi: ni dovoljeno neposredno zaslišati na GO – v tem primeru
                                                 se prebere zapisnik o prejšnjem zaslišanju mladoletnika
                                             o odstraniti iz sodne dvorane, takoj ko njegova navzočnost ni več
                                                 potrebna
                          zasliševanje izvedencev
                          branje zapisnikov o izpovedi prič in mnenja izvedenca v preiskavi in pred GO
                              (izjema od načela neposrednosti):
                                    po odločbi senata: umrle, ne morejo priti, bivajo v tujini, nočejo izpovedati
                                        na GO
                                    s soglasjem strank: če priča/izvedenec ni navzoč
                          SPREMEMBA IN RAZŠIRITEV OBTOŽBE:
                                    S: če na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovi drugačno DS –
                                        prilagodi opis KD novemu DS – le v okviru istega historičnega dogodka in
                                        iste vrste KD!
                                    R: če na GO stori KD ali če se na GO odkrije kakšno prej storjeno KD
                          PRELOŽITEV GO: da se priskrbi nove dokaze, OBT po storitvi KD začasno zboli,
                              priprava obrambe ali obtožbe
                                    mora se začeti znova (ponovno se izvedejo vsi dokazi), če je preložena za
                                        več kot 3 mes, drug predsednik senata, spremeni se sestava senata, če
                                        senat tako odloči (manj kot 3 mes)
                          PREKINITEV GO: do 8 dni, isti senat
                          beseda strank: OBT ima zadnjo besedo
                          konec GO – umik k posvetovanju in glasovanju
                          izrek sodbe
c. SODBA

VRSTE:
           -   OBSODILNA
                                                                                                               15
                       če je OBT storil KD in je kazensko odgovoren
               -   OPROSTILNA
                       dejanje ni KD
                       okoliščine, ki izključujejo kazensko odg. OBT
                       ni dokazano, da je OBT storil KD
               -   ZAVRNILNA
                       ni procesnih predpostavk :
                              umik obtožbe, predloga
                              OBT že pravnomočno obsojen, oproščen obtožbe, postopek zoper njega
                                 pravnomočno ustavljen (ne bis in idem)
                              OBT odpuščen pregon zaradi amnestije, pomilostitve
                              pregon zastaran
                              okoliščine, ki izključujejo kaz. pregon

RAZMERJE MED SODBO IN OBTOŽBO:
        -  sodišče ni vezano na pravno kvalifikacijo KD v obtožbi – dejanje mora presoditi z vidika znakov
           KD, ki ustrezajo opisu KD v obtožbi
        -  sodišče je vezano na opis dejanja v obtožnici (obtožno načelo) - sodba se sme nanašati samo na
           osebo, ki je obtožena in na dejanje, ki je opisano v obtožbi
                če se na GO ugotovi drugačno DS od tistega, ki je opisano v obtožbi:
                         T spremeni opis
                         T ne spremeni opisa – sodišče lahko obsodi OBT na DRUGAČNO (ne drugo!)
                            dejanje, če je po vsebini in pravni kvalifikaciji UGODNEJŠE za OBT!

IZREK IN RAZGLASITEV SODBE:
          -  IZREK: senat po ustnem posvetovanju in glasovanju
          -  RAZGLASITEV: predsednik senata
                 je obvezna – odložitev za max 3 dni
                 vedno javna
                 pouk o pravici do pritožbe in dolžnost predhodne napovedi pritožbe (izjema: če je izrečena
                    kazen zapora napoved ni potrebna)

PISNA IZDELAVA SODBE:
          -  v 30-ih dneh po razglasitvi (15 – če je v priporu)
          -  podpis predsednika senata in zapisnikarja
          -  3 deli:
                  UVOD
                  IZREK
                          tenor (je kriv, se oprosti obtožbe, obtožba se zavrne) + opis dejanja
                  OBRAZLOŽITEV
                          dejansko stanje – kaj je sodišče ugotovilo in na podlagi česa je to ugotovilo
                          katera dejstva šteje za dokazana – kako presoja protislovnost dokazov
                          kateri razlogi so bili odločilni pri presoji pravnih vprašanj: ali je podano KD in
                             kazenska odg.
                          obsodilna: okoliščine za odmero kazni
                          oprostilna: razlog za oprostitev (zakaj ni KD, zakaj ni dokazano, da je storil KD,
                             katere so okoliščine, ki izključujejo kaz. odg.)
                          zavrnilna: procesni razlogi

VROČITEV SODBE:
         - T (DT, ZT, OŠK kot T)
         - OBT
         - zagovorniku

III. POSTOPEK S PRAVNIMI SREDSTVI

Značilnosti:
               -   suspenzivnost: zadrži izvršitev
               -   devolutivnost: odloča višje sodišče

                                                                                                          16
            -      beneficium cohaesionis: učinek pravnega sredstva se razširi tudi na OBD, ki ga niso vložili
            -      nevezanost na pravno stališče višjega
            -      prepoved reformacije in peius: če je pravno sredstvo vloženo samo v korist OBD se sodba ne sme
                   spremeniti v njegovo škodo glede pravne ocene dejanja in kazenske sankcije

a. REDNA PRAVNA SREDSTVA

PRITOŽBA ZOPER SODBO SODIŠČA I.ST.

Upravičenec: OBT in DT (v škodo in korist OBT)

Napoved pritožbe: v 8-ih dneh od razglasitve (izjema: kazen zapora)

Rok za pritožbo: 15 dni od vročitve prepisa sodbe (skrajšani postopek – 8 dni)

Vsebina: navedba sodbe, pritožbeni razlog, obrazložitev, predlog, da se sodba razveljavi ali spremeni, podpis

Pritožbeni razlogi:
             I.       BISTEVNA KRŠITEV POSTOPKA
                       absolutna – nanaša se na:
                               sodišče:
                                        nepravilna sestava
                                        ni stvarno pristojno
                               postopek:
                                        GO opravljena brez oseb katerih navzočnost je obvezna
                                        na GO sodeloval sodnik, ki bi moral biti izločen (samo, če na kršitev
                                           pritožnik ni mogel opozoriti med GO ali je nanjo opozoril pa sodišče tega ni
                                           upoštevalo)
                                        kršitev načela uporabe lastnega jezika
                                        kršitev načela javnosti GO
                                        ni bila podana obtožba upravičenega T, predlog OŠK, dovoljenje organa
                               sodno odločbo:
                                        pri izrekanju sodbe sodeloval sodnik, ki ni sodeloval na GO ali je bil
                                           izločen iz sojenja
                                        sodišče s sodbo ni popolnoma rešilo predmeta obtožbe
                                        sodba se opira na prepovedan dokaz
                                        sodišče je prekoračilo obtožbo
                                        s sodbo je prekršen 385.čl.
                                        izrek nerazumljiv, nima razlogov, niso navedeni razlogi o odločilnih
                                           dejstvih, razlogi so s seboj v nasprotju
                       relativna: sodišče ni uporabilo kakšne določbe tega zakona ali jo je uporabilo nepravilno ali
                         je prekršilo pravice obrambe in je to vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe
            II.       KRŠITEV MATERIALNEGA ZAKONA
                       napačna uporaba ali neuporaba določil KZ
                                ali je dejanja KD, ali obstajajo okoliščine, ki izključujejo kaz.odg., zastaranje,
                                    določitev kazni,…
            III.      ZMOTNA ALI NEPOPOLNA UGOTOVITEV DS
                       zmotna: odločilno dejstvo je zmotno ugotovljeno zaradi napačne ocene izvedenega dokaza
                       nepopolna:
                                sodišče odločilnega dejstva sploh ni ugotovilo
                                na to kažejo nova dejstva ali novi dokazi, ki jih pritožnik navaja v pritožbi
            IV.       O KAZENSKI SANKCIJI, ODVZEMU PK, STROŠKIH, PPZ ali OBJAVI SODBE V MEDIJIH

Postopek:
            -      sodišče I.st.:
                        po prejemu pritožbe:
                                 zavrže (sklep): prepozna ali nedovoljena
                                 vroči nasprotni: 8 dni za odgovor
                        pritožbo + odgovor predloži sodišču II.st
                                                                                                                    17
           -   sodišče II.st.: (višje senat 3)
                    določi sodnika poročevalca
                    odloča na SEJI:
                             obvestilo o seji: DT + druge udeležence (če so to zahtevali v pritožbi!)
                             na seji odloči ali se naj opravi OBRAVNAVA:
                                        zaradi zmotne in nepopolne ugotovitev DS je potrebno izvesti nove dokaze
                                          ali ponoviti že izvedene + opravičeni razlogi, da se ne vrne sodišču I.st.
                                          (DS ni dopustno spreminjati na seji!)
                                        stranke lahko predlagajo nova dejstva in dokaze
                                        T lahko umakne ali spremeni obtožnico v korist OBT
                    meje preizkusa:
                             v delu, ki se izpodbija
                             po UD preizkusi:
                                        ali so podane nekatere BISTVENE KRŠITVE POSTOPKA, ki se nanašajo
                                          na:
                                               o sodišče:
                                                        nepravilna sestava sodišča
                                                        ni stvarne pristojnosti
                                               o postopek:
                                                        oprava GO v nenavzočnosti OBT in ZAG, če je obramba
                                                            obvezna
                                                        ni podana obtožba upravičenega T, predlog OŠK,
                                                            dovoljenje organa
                                               o sodno odločbo:
                                                        pri izrekanju sodbe sodeloval sodnik, ki ni sodeloval na
                                                            GO ali je bil izločen iz sojenja
                                                        sodba se opira na prepovedan dokaz
                                                        obtožba je prekoračena
                                                        prekršen 385.čl.
                                                        izrek je nerazumljiv, nima razlogov ali so navedeni razlogi
                                                            o odločilnih dejstvih s seboj v nasprotju
                                        ali je v škodo OBT PREKRŠEN MATERIALNI ZAKON
                    odločbe:
                             pritožbo zavrže (sklep): prepozna, nedovoljena
                             razveljavi sodbo in zavrže obtožnico (sklep): razlogi za zavrženje obtožnice
                             pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča I.st. (sodba): ni razlogov
                             pritožbi ugodi, sodbo sodišča I.st. razveljavi in vrne v novo sojenje (sklep):
                                        bistvena kršitev določb postopka – ne velja za prepovedan dokaz, če bi
                                          bila razveljavitev v škodo OBT
                                        zmotna ali nepopolna ugotovitev DS
                                        pri odločanju o pritožbi nastal precejšen dvom o resničnosti odločilnih
                                          dejstev v OBT škodo
                             pritožbi ugodi in sodbo spremeni (sodba):
                                        nepravilna uporaba zakona na pravilno ugotovljeno DS
                                        zmotna ugotovitve DS zaradi nepravilne presoje ugotovljenih dejstev
                                          (potrebna je samo drugačna presoja dejstev, ne pa izvedba novih ali
                                          ponovitev že izvedenih dokazov)
                             sodbo spremeni in izreče sodni opomin (sklep): podani pogoji za sodni opomin




PRITOŽBA ZOPER SODBO SODIŠČA II.ST.

Razlogi:
           -   če je sodišče II.st. potrdilo kazen zapora 20 let ali izreklo takšno kazen na podlagi opravljene
               obravnave
           -   na podlagi opravljene obravnave ugotovilo drugačno DS kot sodišče I.st.
           -   spremenilo oprostilno sodbo v obsodilno
                                                                                                                 18
Postopek:
            -   VS v senatu 5
            -   na seji
                     ni GO!

PRITOŽBA ZOPER SKLEP

            -   pri sodišču, ki je sklep izdalo
            -   v roku 3 dni
            -   smiselno kot za pritožbo zoper sodbo

b. IZREDNA PRAVNA SREDSTVA

OBNOVA - SAMO V KORIST OBSOJENCA!

Ločimo:
            -   nepravo obnovo
                     sprememba pravnomočne odločbe o kazni (v zvezi z enotno kaznijo)
            -   pravo obnovo
                     sprememba ugotovljenega DS
Razlogi:
            -   sodba se opira na ponarejeno listino, krivo izpoved priče ali je do sodbe prišlo zaradi KD sodnika
                (dokaz s pravnomočno sodbo!)
            -   nova dejstva in novi dokazi

Upravičenci: DT, OBS, ZAG

Rok: ni roka!

Postopek:
            -   odločanje o dovolitvi obnove: ZOS sodišča, ki je sodilo na I.st.
                     če zahtevi ugodi: sklep o dovolitvi obnove
                     nov postopek po istih določbah kot veljajo za prvi postopek

IZREDNA OMILITEV KAZNI (sprememba kazni v milejšo obliko)

Razlogi:
            -   če se po pravnomočnosti pokažejo nove olajševalne okoliščine, za katere sodišče I.st. pri izrekanju
                sodbe ni vedelo

Upravičenci: DT, OBS, ZAG

Rok: ni roka!

Postopek:
            -   zahteva se vloži pri sodišču I.st
            -   o njej odloča VS
                     če ugodi zahtevi in s sklepom spremeni pravnomočno sodbo glede odločbe o kazni

ZAHTEVA ZA VARSTVO ZAKONITOSTI

Razlogi:
            -   absolutne bistvene kršitve postopka
            -   kršitve materialnega zakona
            -   zoper pravnomočno odločbo o odreditvi in podaljšanju pripora
                      NE zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve DS

Upravičenci: DT RS, OBS, ZAG


                                                                                                                19
Rok: 3 mes (za OBS in ZAG)

Postopek:
            -   zahteva se vloži pri sodišču I.st.
            -   o njej odloča VS
                     če je zahteva utemeljena:
                              spremeni odločbo
                              razveljavi odločbo in vrne v novo sojenje
                              ugotovi kršitev zakona in ne poseže v pravnomočno odločbo - če je zahteva
                                vložena v OBS škodo in VS spozna, da je utemeljena!

POSTOPEK PRED OKRAJNIM SODIŠČEM – SKRAJŠANI POSTOPEK

            -   ni zbornega sojenja – sodi sodnik posameznik
            -   uvedba KP: na podlagi OBTOŽNEGA PREDLOGA (DT ali OŠK kot T) ali zasebne tožbe
            -   pred vložitvijo lahko DT predlaga opravo preiskave:
                     zahteva se poda sodniku posamezniku (=PS):
                               strinja: opravi preiskovalna dejanja
                               ne strinja: obvesti DT, ki lahko vloži OP ali zavrže kazensko ovadbo
            -   pripor: izjemoma
                     strožji pogoji kot pred okrožnim
                     max 15 dni pred vložitvijo OP (po vložitvi 2 leti)
            -   ni ugovora zoper OP
            -   PORAVNAVA STRANK:
                     za KD, ki se preganjajo na zasebno tožbo
                     sodnik povabi ZT in OBD, da prideta sama na sodišče, da se razjasni stvar, če ne pride do
                          poravnave in umika ZT: takoj razpiše GO
            -   krajši roki:
                     3 dni za vročitev vabila na GO
                     15 dni za izdelavo sodbe
                     8 dni za pritožbo
            -   ugovor krajevne nepristojnosti: do začetka GO
            -   če OBD ne pride na GO:
                     lahko se opravi, če navzočnost ni nujna + že zaslišan
            -   po obravnavi se takoj izreče sodba

POSTOPEK ZA IZDAJO KAZNOVALNEGA NALOGA

            -   za KD iz pristojnosti okrajnega sodišča
            -   DT lahko predlaga:
                     denarno kazen
                     pogojno z določeno denarno kaznijo ali kaznijo zapora do 6 mes
                     prepoved vožnje mot.vozila
                     sodni opomin
            -   sodišča na podlagi OP v katerem je DT predlagal izdajo KN:
                     s sodbo izda KN NE DA BI OPRAVILO GO!
                     določi GO
            -   ugovor OBD: 8 dni
            -   če ugovora sodišče ne zavrže: razveljavi sodbo s sklepom in nadaljuje postopek z vabilom na GO
                (v novem postopku ne velja prepoved reformatio in peius!!!)

IZREKANJE SODNEGA OPOMINA

            -   s sklepom
            -   razglasi se takoj po koncu GO

POSTOPEK PROTI MLADOLETNIKOM

            -   za osebe, ki so storile KD kot mladoletniki (14 – 18 let), ob uvedbi postopka pa še niso stare 21 let

                                                                                                                   20
                      če se ugotovi, da še ni star 14 let – KP se ustavi + obvesti se CSD
            -   ne sme biti sojen v nenavzočnosti
            -   hitrost postopka
            -   krajevna pristojnost: stalno prebivališče mladoletnika

Sestava sodišča:
           -   pripravljalni postopek: sodnik za mladoletnike
           -   okrožno sodišče: senati za mladoletnike (2 + 1)
                     sodniki porotniki: profesorji, vzgojitelji,…
           -   višje in VS: senat za mladoletnike (3 sodniki)

Uvedba postopka: SAMO NA ZAHTEVO DT!

Pripravljalni postopek:
              -  DT zahteva pri sodniku za mladoletnike (ni preiskave!)

Postopek pred senatom za mladoletnike:
           -   DT poda obrazložen predlog za kaznovanje ali za izrek vzgojnega ukrepa (ni obtožnice!)
           -   pripor: izjemoma (max 3 mes)
           -   vabi se po starših
           -   obvezen zagovornik: KD za katera je predpisana kazen zapora 3+ ali če sodišče tako določi
           -   odloča se na seji senata
                    GO: za kazni in zavodske ukrepe
           -   obvezno navzoč DT in zagovornik (če je obramba obvezna)
           -   javnost je izključena
           -   odločbe: ne velja identiteta tožbe in sodbe!
                    sklep o ustavitvi postopka: če so enaki razlogi kot za zavrnilno sodbo ali oprostilno sodbo
                         ali če spozna, da ne bi bilo smotrno izreči niti kazni niti vzgojnega ukrepa
                    sklep: vzgojni ukrep
                    sodba: kazen
           -   pravna sredstva:
                    pritožba v korist mladoletnika tudi proti njegovi volji


POSEBNI POSTOPKI

1. POSTOPEK ZA UPORABO VARNOSTNIH UKREPOV ZDRAVSTVENE NARAVE (491 – 497)

KZ predvideva 3 varnostne ukrepe zdr. narave:

A. obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo storilca v zdr. zavodu
B. obvezno psihiatrično zdravljenje storilca na prostosti
C. obvezno zdravljenje alkoholikov in narkomanov

1. Obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo storilca v zdr. zavodu / obvezno psihiatrično zdravljenje
storilca na prostosti

Postopek za izrek medicinskega ukrepa se začne in izvede na predlog DT, če je OBD storil KD v neprištevnem
stanju. Postopek opravi sodišče, ki je pristojno za sojenje na 1. st.

O uporabi ukrepa odloča sodišče na posebni obravnavi. OBD mora imeti zagovornika, ko je podan predlog DT.
Na GO se povabijo poleg oseb, ki morajo biti povabljene tudi izvedenci – zdravniki psihiatri.

Če sodišče na podlagi izvedenih dokazov ugotovi, da:
- so podani pogoji za izrek varnostnega ukrepa, izda sklep s katerim izreče varnostni ukrep. Pri tem sodišče ni
vezano na predlog DT glede predlaganega ukrepa!
- za uporabo var. ukrepa niso podani pogoji ali če je DT na GO umaknil predlog s sklepom ustavi postopek. V tem
primeru lahko DT poda pritožbo zoper sklep ali se pritožbi odpoved in najkasneje v 8-ih dneh vloži obtožnico oz.
obtožni predlog.

                                                                                                             21
Zoper sklep sodišča se lahko pritožijo vsi, ki imajo pravico do pritožbe zoper sodbo, razen oškodovanca.

Postopek za izrek ukrepa se lahko izvede tudi med glavnim postopkom, če se na GO ugotovi, da je bil OBD ob
storitvi KD neprišteven. V tem primeru DT na GO spremeni obtožbo v predlog za izrek var. ukrepa, lahko pa tudi
takoj po izreku oprostilne sodbe zaradi OBD neprištevnosti poda predlog.

Če sodišče ugotovi, da je OBD storil KD v stanju BISTVENO ZMANJŠANE PRIŠTEVNOSTI in so podani pogoji iz
63. člena KZ, izreče z isto sodbo, s katero OBD izreče kazen, tudi varnostni ukrep.

Pravnomočna odločba se pošlje sodišču, ki pristojno za odločanje o odvzemu poslovne sposobnosti.

ZOS sodišča, ki je določilo o ukrepu, lahko na predlog zdr. zavoda / zdravnikov ali po UD sprejme ponovno
odločitev glede trajanja (ustavitev) in spreminjanja ukrepa (iz zavodskega na prostost in obratno

2. Varnostni ukrep obveznega zdravljenja alkoholikov in narkomanov

Postopek se opravi med glavnim postopkom. Ukrep se izreče storilcu, ki je kaz. odg. s sodbo, s katero mu je
izrečena kazen ali pogojna obsodba na podlagi izvida in mnenja izvedenca.

Ukrep se lahko izvršuje:
   -   v zavodu
   -   na prostosti – če je storilcu izrečena pogojna obsodba, se lahko le-ta prekliče, če storilec zdravljenje opusti
       ali pa se mu izreče prisilna izvršitev tega ukrepa v zdr. zavodu.




                                                                                                                   22

								
To top