059 sednica 01 prodolzenie 04 06 2009

Document Sample
059 sednica 01 prodolzenie 04 06 2009 Powered By Docstoc
					           STENOGRAFSKI BELE[KI                  Liberalno demokratskata partija a i
   od Prvoto prodol`enie na Pedeset i            ostanatite pratenici od opozicionite
   devettata sednica na Sobranieto na            partii koga go nosevme buxetot uka`avme
      Republika Makedonija, odr`ana              deka buxetot za 2009 godina e nerealen,
          na 4 juni 2009 godina                  potro{uva~ki, predizboren, nerazvoen,
                                                 populisti~ki i deka ne soodvetstvuva na
                                                 momentalnata         ekonomska         toga{na
Sednicata se odr`a vo Sobranineto na
                                                 situacija vo zemjata soobrazuvaj}i se i
Republika    Makedonija,     sala     1,    so
                                                 so   sevkupnite     nastani    koi    {to   se
po~etok vo 11,19 ~asot.
                                                 slu~uvaa vo oblasta na ekonomijata i
Sednicata    ja     otvori     i     na    nea   finansiite vo Evropa i po{iroko.
pretsedava{e        Trajko         Veqanoski,
                                                 Me|utoa, toga{ po~ituvan minister vie
pretsedatel na Sobranieto na Republika
                                                 odnosno va{ata Vladata vklu~uvaj}i ve i
Makedonija.
                                                 vas,     ja     ubeduvavte        celokupnata
Trajko    Veqanoski:      Prodol`uvame      so   makedonska javnost deka krizata koja
rabota po Pedeset i devettata sednica            {to go zafati svetot, zna~i ekonomskata
na Sobranieto na Republika Makedonija.           kriza nema da se prelee vo Makedonija,
Pratenicite     Goran     \urovski,      Jovan   tuku naprotiv tuku mo`ebi i vo odredeni
Manasijevski, Andrej @ernovski, Radmila          segmenti i pozitivno }e se odrazi. Ovoj
[ekerinska,     Igor    Ivanovski,       Hisni   rebalans poka`a deka uka`uvawata na
Xemaili,    Ali Ahmeti, Ermira Mehmeti,          pratenicite      od     opozicijata       bile
Aleksandar        Nikolovski,           Oliver   dobronamerni, ne bile populizam, ne
[ambevski,    Aneta    Stefanovska,      Arben   bile ka`ani samo za da se sprotivstavat
Xaferi,   Menduh     Ta~i,    Daut    Rexepi,    na vladinata politika i da sobiraat
Vladimir \or~ev i Fijat Canoski, me              politi~ki poeni, tuku bile realni i
izvestija     deka     se     spre~eni      da   to~no proektirani kako }e se odrazat
prisustvuvaat na sednicata.                      ponatamu na buxetot.
Prvo   to~ka    -   Dopolnet     predlog    za   Me|utoa zo{to toga{ vie ne sakavte da
izmenuvawe i dopolnuvawe na Buxetot na           gi prifatite.
Republika Makedonija za 2009 godina -            Prvo, ne veruvam deka nemavte napraveno
vtoro ~itawe.                                    soodvetni analizi. Ve po~ituvam kako
Prodol`uvame so op{tiot pretres po               profesor po ekonomija, smetam deka gi
Dopolnetiot predlog za izmenuvawe i              poznavate rabotite od taa oblast. No
dopolnuvawe na Buxetot na Republika              va{eto neprifa}awe na sugestii be{e od
Makedonija za 2009 godina - vtoro                aspekt {to be{e predizboren period i
~itawe.                                          mora{e da imame buxet nesoodveten na
Ima zbor gospodinot Tahir Hani, ne e             ekonomskata situacija kako vo Republika
tuka.                                            Makedonija taka i vo svetot so edna
                                                 edinstvena cel da odigra edna uloga
Sleden za zbor e gospo|a Topuzova                odnosno da dade u{te imput, imput na
Karevska Roza, povelete.                         populizmot koj {to go {iri ovaa Vlada
Roza   Topuzova     Karevska:      Blagodaram    so edna edinstvena cel da se osvoi
po~ituvan pretsedatele.                          apsolutna         vlast         kako        na
Vi blagodaram za v~era{noto razbirawe.           pretsedatelskite taka i na lokalnite
Po~ituvani kolegi pratenici, po~ituvan           izbori.    Toa    e   okolu    noseweto     na
minister za finansii,                            buxetot.
Na po~etokot ne mo`am da ne go izrazam           Sega konkretno za rebalansot.
`aleweto    {to    mnogu    mal     broj    na   Be{e   iska`ano     mislewe    od    odredeni
pratenici se zainteresirani za debatata          kolegi, jas i v~era replicirav od
okolu edno klu~no pra{awe za dr`avata,           parlamentarnoto     mnozinstvo     deka    nie
a toa e Buxetot. To~no kolega sekoga{            ka`uvame deka e nepotreben rebalansot.
istite pratenici ve gledam da ste tuka.          Naprotiv,    opozicijata      i     Liberalno
Za    `al     prvite     od     strana      na   demokratskata partija uka`uva{e deka e
parlamentarnoto mnozinstvo poslednite            potreben rebalans na buxetot no morame
denovi se pove}e se prazni, no bez               da priznaeme deka kako osnoven element
razlika nie }e prodol`ime so debatata i          na ekonomskata politika e predocna
navistina so toa }e doka`eme deka mnogu          predlo`en.     Zna~i     e   predlo`en      so
seriozno pristapuvame kon rabotata na            zakasnuvawe. I sega ako pra{ate zo{to e
Parlamentot, zna~i opozicijata osobeno           predocna    predlo`en      zna~i     povtorno
koga e na dneven red edno mnogu va`no            doa|ame na istiot odgovor zatoa {to se
pra{awe za ponatamo{niot ekonomski pa i          ~eka{e    da     pominat      lokalnite      i
celokupno opstojuvawe na dr`avata.               pretsedatelskite izbori. Tokmu poradi
Po~ituvan minister,                              toa e podocna stignat vo         Parlamentot.
                                                 Osven toa uka`uvame deka rebalansot ne

                                                                                     59-1/1.-
e odraz na momentalnata situacija vo              naprotiv se zalagam za vrabotuvawe na
Republika    Makedonija       nitu    pak    gi   mladi, stru~ni i kompetentni lu|e zatoa
predviduva posledicite koi se o~ekuva             {to smetam deka na ovaa dr`ava i se
da    nastanat       kako      rezultat      na   potrebni, za `al, toa ne e praksa,
ekonomskata kriza nadvor od zemjata i             pogotovo za ovie dogovorni uslugi se
vnatre vo zemjata.                                krijat     vrabotuvawa       isklu~ivo      na
Zna~i toa e ona {to go ka`uvame i u{te            partiski    vojnici    duri    ne    samo   na
edna od klu~nite poenti pri debatata po           partiski vojnici, na sinovi i }erki na
buxetot deka rebalansot ne e merka za             visoki   funkcioneri     od     redovite    na
spravuvawe ili ubla`uvawe na krizata,             vladea~kite partii koi edniot den go
tuku pretstavuva posledica na lo{ata              zavr{uvaat fakultetot drugiot den se
ekonomska   politika       koja    ja    vode{e   vrabotuvaat      ne    po     stru~nost      i
Vladata vo 2008 godina i prviot kvartal           kompetentnost duri i na rabotni mesta
od 2009 godina.                                   za koi ne se okvalifikuvani. Dodeka
                                                  stru~nite,        kompetentnite,         mladi
Tokmu poradi toa bea uka`uvawata deka
                                                  obrazovani     kadri    }e    ja    napu{taat
se potrebni pogolemi intervencii vo
                                                  Republika Makedonija i }e odat po
ovoj     rebalans         odnosno        mo`ebi
                                                  svetot da si ja baraat egzistencijata.
intervenciite      treba     da     bidat    na
posoodvetni mesta. Me|utoa, za `al,               Jas sum edna od onie koja iskreno se
amandmanite predlo`eni od strana na               raduvam na viznata liberalizacija, taa
opozicijata vklu~uvaj}i gi i {este                ni e potrebna da, no mladite lu|e da
amandmani      na       pretsedatelot        na   patuvaat, pa i vozrasnite, da patuvaat
Komisijata za finansirawe i buxet mojot           nadvor, da steknuvaat novi znaewa i da
kolega    Jovan       Manasijevski        nekoi   se vra}aat da gi donesat tuka novite
zaedni~ki    gi     podnesovme,       ne    bea   znaewa i da rabotat za prosperitetot na
prifateni od strana na Vladata iako bea           dr`avata.     Sekako     da     patuvaat     i
so nasoka edinstveno za podobruvawe na            turisti~ki da vidat kako se `ivee vo
kvalitetot na rebalansot na buxetot i             svetot, no ne za mladite lu|e vo prviot
kolku-tolku     da     ja    ubla`ime      onaa   moment da ja napu{tat zemjata i da si
nerealna     situacija        koja     ni     e   ja baraat sre}ata vo tu|ina i so toa da
pretstavena vo ovoj buxet.                        se namali stapkata na nevrabotenost.
Imeno, edna od pogolemite reakcii na              Zatoa, po~ituvan minister, smetam deka
pratenicite od opozicijata bea okolu              olkava stapka na dogovorni uslugi ne vi
dogovornite uslugi i tokmu vo taa                 e potrebna i taka 50% od buxetot se
nasoka    predlo`ivme        amandman      kade   odleva za platite na vrabotenite vo
predviduvavme 21.390.000.000 denari ili           javnata     administracija       koja     ve}e
okolu 35 milioni evra koi se nameneti             dostigna brojka od 130 iljadi. Ako gi
za dogovorni uslugi barem malku od                vidime    komparativnite       iskustva     vo
malku Vladata da se otka`e od niv i da            svetot }e vidime deka sme zemja koja
gi namali na 27 ili 28 milioni evra,              imame procentualno najgolem broj na
no, za `al, i toa ne be{e prifateno.              vraboteni vo javnata administracija.
Zo{to ne be{e prifateno, zatoa {to                [to e najva`no del od niv ne znaat {to
tokmu, po~ituvan minister, po~ituvani             rabotat, {to treba da rabotat, a del od
kolegi pratenici, po dogovornite uslugi           niv ne doa|aat na rabotnite mesta, {to
se krie edna od populisti~kite merki na           e slu~aj so vrabotuvawata so dogovor na
ovaa Vlada koja ne e nikakov nov                  delo osobeno govoram vo oblasta na
pronajdok ili izum na ovaa Vlada, mnogu           kulturata zatoa {to, da bideme iskreni,
populisti~ki re`imi, jas ovde nema da             partiskite vojnici najmnogu sakaat da
gi   spomnuvam     zaradi     za~uvuvawe     na   bidat   vraboteni     vo     institucii     od
dignitetot    na    Sobranieto      i   da   ne   kulturata, tamu ne mora ni da doa|aat,
predizvikam, povtorno, nekoi nesakani             a i koga }e dojdat, nemaat nekoja
posledici   koga     zboruvame      za    vakva   pozna~itelna rabota, a platata na prvi
seriozna       tema,        zna~i        pove}e   }e im stigne, dodeka od druga strana
populisti~ki re`imi ja preminuvaat taa            narodot   od    den   na    den    ni   e   se
merka vo predizborieto odnosno ako                posiroma{en, a od druga strana se
vrabotat okolu 50-tina iljadi lu|e edna           pove}e i pove}e imame namaluvawe na
sosedna     zemja       vo      vremeto      na   vrabotenosta vo stopanstvoto.
predizborite vo javnata administracija,           Ovie rashodi na dogovornite uslugi, eve
smetaat deka 50 iljadi pomno`eno so 4             vo interes na javnosta, vo interes na
otprilika, tolku iljadi glasovi plus vo           vistinata, da, se namaluvaat, no za
izbira~kite kutii za partiite koi se na           kolku? Samo za 8%, dodeka kapitalnite
vlast.                                            rashodi se namaluvaat za 20%.
Tokmu zatoa ja imame ovaa brojka i ne             Po~ituvani kolegi ne mo`eme vrz osnova
sakate da se otka`ete i ovde da                   na ova da ka`eme deka e ova razvoen
naglasam nemam ni{to protiv, apsolutno,           buxet. Ovoj buxet i ponatamu prodol`uva
                                                                                        59-1/2.-
da bide populisti~ki, a kolku nam ni e            pa sega e poni{ten i vraten zatoa {to
bitno da se integrirame vo NATO i                 bile mnogu, no {to zna~i toa mnogu,
Evropskata unija isto govorat stapkite            nikoj od Ministerstvoto za kultura ne
na namaluvawe na ovoj buxet. Imeno,               saka da ka`e kolku se dosta, dali 15,5
sredstvata      koi     se      nameneti     za   milioni evra }e bidat dovolni. Mislam
integracijata vo NATO se namaluvaat za            deka vo ova vreme, apsolutno nemam
75%,     a    sredstvata        nameneti     za   ni{to protiv za gradewe na crkvi,
integracija vo Evropskata unija se                dokolku tie se postavuvaat na soodvetno
namaluvaat na 30%, odnosno 32,ne{to%.             mesto,   gi   po~ituvaat     zakonite,     gi
Mislam deka e ova mnogu seriozno,                 po~ituvaat     urbanisti~kite       planovi,
Vladata treba da se zamisli i vo                  dokolku tie crkvi gi gradi MPC ili se
sledniot rebalans koj o~ekuvam deka }e            gradeni so posredstvo na ktitorstvo,
go     imame      vo      septemvri       malku   dali }e bide poedine~no ili kolektivno,
poobjektivno      da    pristapi     vo    ovaa   apsolutno, no da se tro{at dr`avni pari
nasoka.                                           vo vreme na siroma{tija koga lu|eto ne
                                                  znaat kako da go pominat denot, mislam
Sega malku za kulturata.
                                                  deka e nedoli~no, nehristijanski, pred
Po~ituvaniot minister za finansii ne              se. I tenderot od 16,5 milini evra
iskara na sednicata na Komisijata, nie            poka`uva     deka     motivite       ne    se
{to ne sme ekonomisti zo{to govorime na           religiozni, tuku bile sosema poinakvi,
ekonomski temi, no i toj koj ne e od              lukrativni,    finansiski    motivi     imala
kulturata    se    obide     da   zboruva    za   ovaa Vlada za da podiga crkva od 16,5
kultura, pa na{ite reakcii za tro{ewe             ili 15 neka bidat sledniot pat milioni
na enormni sumi za izgradba na crkvi,             evra.
xamii, imitacii na anti~ki teatri,
                                                  Zatoa, po~ituvan minister, sosema na
skulpturi, spomenici itn, ni odgovori
                                                  krajot ve}e e docna da gi prifatite
deka   tie    vlijaele      za   podigawe    na
                                                  amandmanite, me|utoa, mislam deka kako
nacionalnata svest. E, tuka bi sakala
                                                  minister za finansii }e obrnete malku
malku da podebatiram, smetam deka,
                                                  pove}e vnimanie zatoa {to ste ~uvar na
po~ituvan minister, nacionalnata svest
                                                  kasata na parite od narodot kade se
kaj mladite mo`ebi vo nekoe drugo
                                                  tro{at parite na narodot. Prestanete da
socrealisti~ko vreme so podiga{e i so
                                                  gi tro{ite so reklamite da, tie vi
umetnosta,     dali    toa     be{e   poezija,
                                                  dadoa rezultati, ja osvoivte vlasta,
likovni tvorbi, no ve}e vremeto pomina
                                                  izvr{ivte i ekonomski pritisok pak so
i sega treba nacionalnata svest kaj
                                                  parite   na    narodot,     ne{to     najnovo
mladite da ja podigame so otvorawe na
                                                  zabele`ano vo izve{taite na ODIHR i
novi rabotni mesta so zadr`uvawe na
                                                  OBSE, vrabotivte so dogovor na delo, gi
stru~nite i kompetentni lu|e ovde vo
                                                  pritiskavte    lu|eto     deka    }e    bidat
svojata    dr`ava      da    rabotat     i   da
                                                  otpu{teni od rabota, zavr{i seto toa,
pridonesuvaat za nejziniot razvoj.
                                                  dajte ovie naredni godini da ne se
Osven toa opravduvaweto na golemiot               zanimavame so populizam, predvremeni,
broj na skulpturi go branevte so toa              povremeni, zadocneti i ne znam kakvi
deka tie imaat simboli~no zna~ewe za              izbori, napravete ne{to ovaa dr`ava
minatoto, sega{nosta i idninata na                kone~no da trgne vo dobra nasoka i
na{ata zemja. Pa, po~ituvan minister              parite od gra|anite da bidat potro{eni
sakam da ve pra{am kakvo simboli~no               za razvoj, prosperitet na dr`avata. Vi
zna~ewe za sega{nosta znam, no za                 blagodaram.
idninata     skulpturata       na    prosjakot
                                                  Trajko Veqanoski: Blagodaram i jas.
postavena na ulica ne daj bo`e taa da
ima simbolika za idninata na na{ata               Za   replika    e   javen   ministerot     za
zemja.                                            finansii, povelete.
Zatoa, mislam deka treba da bideme                Trajko        Slaveski:          Blagodaram
mnogu     vnimatelni       koga     oddeluvame    pretsedatele.
enormni    sumi     za    nepotrebni      ne{ta   ]e mi dozvolite u{e edna{, mislam toa
dotolku    pove}e     {to    golem    broj   na   go imam objasnuvano pove}e pati, sega
spomenici     ne     gi    zadovoluvaat      ni   zaradi javnosta, znam deka ova pra[awe,
osnovnite estetski kriteriumi i gi                povtorno }e se postavuva i }e se
vospituvaat generaciite za naklonost              manipulira so nego, stavkata dogovorni
kon   ki~ot     otkolku     kon    vistinskite    uslugi vo buxetot, na koja {to se
umetni~ki vrednosti.                              povikuva{e       po~ituvanata       pratenik
Sakam da ve pra{am po~ituvan minister             gospo|a Topuzova Karevska.
koga gi gledam stavkite vo kulturata,             Zna~i, po~ituvani, koga se gledaat
ne ja gledam izgradbata na crkvata za             dogovornite    uslugi     i   so     niv   se
koja samo pred nekoj den slu{navme deka           povrzuvaat isplatite za anga`man na
tenderot iznesuval 16,5 milioni evra,             lica vo instituciite buxetski korisnici
                                                                                     59-1/3.-
na vremeni vrabotuvawa, ve molam, da ja           volja na vistinata nemame 50 iljadi, no
gledate samo stavkata na osnovniot                imame 30 iljadi vrabotuvawa vo javnata
buxet. Zna~i, buxetot konsilidiran, koj           administracija vo ovoj period no inaku
{to   go   imate    pred    sebe,      vklu~uva   nemojte ve molam povtorno so javnoto
osnoven buxet i buxet na op{tata Vlada            zdravstvo,         dosta        ve}e        od
i gi vklu~uva fondovite za zdravstvenio           osamostojuvaweto          na        Republika
osiguruvawe, za penzisko i invalidsko             Makedonija do denes, socijalniot mir go
osiguruvawe,              Agencijata         za   dr`ite so manipulacii oklu javnoto
vrabotuvawe, Fondot za pati{ta itn.               zdravstvo. Zdravstvoto od den na den se
Gospo|ata    Karevska     se     povikuva    na   pove}e ni tone.
stavkata od 21 milijarda denari. Vo               Trajko Veqanoski: Blagodaram i jas.
ovaa   stavka    vleguvaat       5    milijardi   Za replika e gospodinot Pa~emski Mile,
denari od osnovniot buxet i ostatokot e           povelete.
od drugite buxeti na fondovite. Groto
                                                  Mile      Pa~emski:               Blagodaram
od ovie sredstva od dogovorni uslugi vo
                                                  pretsedatele.
buxetot slu`at za isplata na platite i
drugite      nadomestoci        na      javnite   Na kole{kata Topuzova Karevska bi i
zdravstveni ustanovi. Zna~i, Fondot za            repliciral     vo     po~etniot      del    od
zdravstveno osiguruvawe          gi finansira     nejzinata diskusija, zatoa {to ne se
vo vid na dadeni uslugi             na javnite    soglasuvam so nekolku konstatacii koi
zdravstveni ustanovi. Zna~i, seto ona             {to bea izre~eni od nejzina strana.
{to se tro{i vo na{iot javen zdravstven           Imeno,   nie    site    se   soglasuvame     i
sistem e vlezeno vo stavkata dogovorni            pozicijata    i     opozicijata      deka    e
uslugi od 21 milijarda denari. Vo                 potreben rebalans na buxetot, toa e
buxetot osnovniot, ima{e 5 milijardi              neophodno. Me|utoa, ona za {to ne se
denari za dogovorni uslugi, koi {to               sogalsuvame,    toa    e   deka    vie    kako
sega se namaluvaat na 3,7 milijardi               opozicija velite deka onie 173 milioni
denari.    Zna~i,     so     rebalansot      gi   evra koi {to se predmet na rebalans na
kratime. Od niv }e se ispla}aat kako              buxetot, odnosno kratewe vo rashodite
dogovorni uslugi, nadomestoci i za lica           deka ne se dovolni, a nie velime deka
koi   {to   se    vremeno     anga`irani     vo   se   dovolni,     onaka    kako   {to     veli
instituciite i toa spored zakonot.                Vladata. Sega vtorata konstatacija {to
Po~ituvana Topuzovska Karevska, da ve             sega    vie   ja     izrekovte     ovde     od
informiram deka zaklu~no so maj, zna~i            govornicata vo va{ata diskusija deka
vo site buxetski korisnici, od ovaa               rebalansot na buxetot se nosi predocna.
stavka za dogovorni uslugi za koja {to            Jas, so ovaa va{a konstatacija ne se
ostanuvaat sega 3,7 milijardi denari se           sogalsuvam i bi rekol deka rebalansot
potro{eni samo 900 milioni denari.                na buxetot se nosi pravovremeno. Duri
Zna~i, potro{eni se samo 900 milioni              Vladata na Republika Makedonija donese
denari i sega vie smetajte kolku lica             nekoi merki u{te vo minatata godina,
se     anga`irani,       najdete         nekoja   kako da znaela deka mo`ebi }e ima
procenka, toa zaedno           mo`eme da go       svetska ekonomska kriza.
napravime,     no    ve     molam       da   ne   Jas }e ve potsetam        koi se tie merki
manipulirate     so    nekoja       fnatasti~na   {to bea doneseni od ovaa Vlada, duri
izmislena brojka od 50 iljadi armija              pred da pominat prvite informacii deka
vremeni vrabotuvawa zna~i, toa e ona              sleduva edna golema ekonomska svetska
{to    stoi      pozadi      ovaa       stavka.   kriza.
Blagodaram.                                       Da   ve    potsetam     deka    Vladata     na
Trajko Veqanoski: Blagodaram i jas.               Republika    Makedonija      pred     izvesno
Kontra replika ima gospo|a Topuzova               vreme, pred     nekolku godini gi namali
Karevska Roza, povelete.                          danocite i personalniot danok i danokot
                                                  na dobivka, so {to Republika Makedonija
Roza Topuzova Karevska: Vi blagodaram
                                                  e zemja {to ima najniski danoci vo
ministre za replikata. Navistina nemam
                                                  Evropa. Toa i te kako vlijae na
mo`nost    vo     edna     minuta       da   gi
                                                  ubla`uvawe na krizata. Toa e ednata
razgleduvame site stavki po oblasti, no
                                                  merka.
fakt e deka dogovornite uslugi se
namaluvaat vo prosek za 8%. toa e fakt.           Vtorata merka, {to be{e donesena u{te
Poglednete go buxetot }e vidite kolku             na poslednite parlamentarni izbori, a
senamaluvaat, sega nema da debatirame.            koja {to be{e vgradena vo programata na
Jas se izvinuvam, me|utoa koga ja                 VMRO DPMNE e deka od prvi januari 2009
spomnav     brojkata      od       50    iljadi   godina }e se namaluvaat pridonesite,
vrabotuvawa, govorev za vrabotuvawa kaj           pridonesot za vrabotuvawe, za zdravstvo
eden na{ severen sosed vo vremeto na              i za penzisko. I toa se ostvari. I
eden drug vladatel i kaj nas to~no, za            sega, ovie merki na Vladata povtorno
                                                  imaat vlijanie na ubla`uvawe na ovaa
                                                                                       59-1/4.-
svetska kriza koja {to ja zafa}a i                tuka, }e ja kritikuvavme, mo`ebi }e ja
Republika Makedonija.                             podr`evme,     me|utoa,      toa     e    toa,
Ponatamu, druga merka {to isto taka e             opozocija si e opozicija.
vovedena pred da se pojavi krizata,               Jas vo interes na javnosta, ona {to vie
be{e konceptot na bruto plata, koj {to            ne go spomnuvate }e spomnam del od ovie
go zagovaravme pred nekolku meseci i so           70 antikrizni merki. Edna od niv e
toj koncept iako naide na dosta kritiki           namaluvawe ili ukinuvawe na carinskite
vo javnosta, pred se, od strana na                stavki     za    nekoi      repromaterijali,
na{ata   opozicija,     sepak,      naide    na   osobeno za ~evlarskata i tekstilnata
odobruvawe vo javnosta, taka {to so               industrija, regulirawe na pobaruvawata
ovoj koncept na bruto plata, platite za           i obvrskite me|u kompaniite i dr`avata
izvesen procent se poka~ija i novi 20             po site osnovi, a znaete na vremeto
iljadi rabotnici primija plata. Ovoj              kakvi problemi ima{e za ovaa rabota,
koncept se poka`a deka e uspe{en.                 celosno po~ituvawe na zakonskiot rok za
Sega ona {to isto taka ne se soglasuvam           vra}awe na DDV, celosno realizirawe na
so va{ata konstatacija, {to rekovte               infrastrukturnite proekti predivideni
deka rebalansot e posledica na lo{ata             vo buxetot itn. Ovie          70 antikrizni
ekonomska   politika,       {to    ja    vode{e   merki {to gi donese Vladata samite
Vladata na Republika Makedonija vo 2008           znaete    deka     i    najgolem     del    od
godina, toa ne e to~no, zatoa {to vo              najgolemite     biznismeni      i   ekonomski
2008   godina    imavme     rast    na    bruto   analiti~ari       vo       Makedonija       gi
doma{niot proizvod od 5,1, vo 2007                pozdravuvaat.
imavme rast 5,9%, zna~i ima{e dobra               Jas na Komisijata za finansirawe i
ekonomska    politika      od    Vladata     na   buxet pro~itav {to rekoa del od tie
Republika Makedonija. Blagodaram.                 biznismeni,    gospodinot      Makraduli    se
Trajko Veqanoski: Blagodaram.                     smee, me|utoa, znae mnogu ubavo {to
                                                  imaat re~eno. Eve }e vi pro~itam vo
Kontra    replika     ima     gospo|a      Roza
                                                  razni opsezi vo Makedonija. direktorot
Topuzova Karevska, povelete.
                                                  na Mak stil, gospodinot Aleksandar
Roza   Topuzova     Karevska:       Blagodaram    Panov izjavuva deka ovoj paket na anti
po~ituvan kolega za replikata.                    krizno      merki      nao|aat      vistinsko
Treba mnogu vnimatelno da gi pratite              olesnuvawe za nivniot biznis, iako
sostojbite vo zemjata. Pa neli nema{e             paketot    antikrizni     merki    e    glavno
lani ekonomska kriza. Neli do Nova                namenet za mali i sredni pretprijatija,
godina do nosewe na buxetot Vladata               del od olesnuvawata za koi dolgo vreme
vele{e    nema     ekonomska       kriza     vo   lobiravme kone~no se ostvari. Eden drug
Makedonija,     nema     prelevawe,        tuku   direktor na najgolemata vinarska vizba
naprotiv, }e bide pozitivna. Kakvi                Tikve{     ka`uva      deka     merkite     gi
merki prezemala. Ve molam, prestanete,            namaluvaat tro{ocite, }e go olesnat
sakame   da    debatirame       za     buxetot,   trguvaweto i procedurite i stavaat red
nemojte   va{ite     repliki      kolegi    tri   na za{tita na nelojalnata konkurencija.
minuti da gi koristite za falewe             na   Eden   drug    direktor     na    najgolemata
ovaa Vlada se {to napravila od 2006               konzervna     fabrika      Bonum,      Mom~ilo
godina. Izvinete, ne sakam navistina da           Jovanovski isto taka gi pozdravuva ovie
bidam maliciozna, ama va{ite repliki              krizni    merki.     Samo    za    vas    kako
nalikuvaat ve}e na onaa socijalisti~ka            opozicija se pre~ka. A znaeme zo{to se
pesni~ka    deka     mojata      u~itelka     e   pre~ka. Blagodaram.
najdobra   na    svetot.     Ovaa     Vlada   e   Trajko Veqanoski: Blagodaram.
najdobra na svetot. Vi blagodaram.
                                                  Kontra replika gospo|a Roza Topuzova
Trajko Veqanoski: Blagodaram i jas.               Karevska, povelete.
Replika ima gospodinot Pejkovski @ivko            Roza   Topuzova      Karevska:     Blagodaram
povelete.                                         kolega.
@ivko        Pejkovski:             Blagodaram    Mislev    deka     kontra     replikata     na
pretsedatele.        Po~ituvani          kolegi   kolegata    Pa~emski     }e    slu{nete,    }e
pratenici, po~ituvan minister.                    izvle~ete pouka, }e se zamislite             i
So celokupnata po~it kon gospo|ata Roza           nema da replicirate povtorno vo nasoka
Topuzova   Karevska.      Dobro,      vie   ste   da ja falite Vladata, no toa e toa.
opozicija, normalno e da kritikuvate,             Imate napi{ani repliki mora da ja
toa e ve}e praksa. Me|utoa, nitu eden             ispolnite normata.
od vas, ne znam kolku se preteravte na            Inaku    {to     se     odnesuva     do    sme
ovaa govornica, ne spomnavte nitu edna            kritukuvale. Pa kako poinaku, pa imavme
antikrizna    merka    koja     {to    vie   ja   68 amandmani od koi 6-te amandmani
predlagate.     Ili,     barem       edno    da   predlo`eni od LDP, od gospodinot Jovan
spomnavte, pa potoa }e ja razgelduvavme           Manasijevski bea to~no vo nasokata so
                                                                                       59-1/5.-
recesijata, spravuvawe so recesijata.          ona {to go ka`avte za reklamite . Jas
Zna~i, to~no SDSM ima{e od aspekt na           samo }e ve upatam na nekoi od veb
nivnata opredelba, nivnite stavovi \ima        sajtovite na Hrvatska }e pominete i }e
predlo`eno socijalni merki. E pa {to           vidite   deka      Hrvatite    donesoa    edna
drugo da pravime. Dali toa ne se               odluka so koja {to, site novinari koi
konktretni predlozi. 68 amandmani so           }e napi{aat za Republika Hrvatska ne{to
konkretni predlozi za spravuvawe so            koe   }e    izleze     vo   mediumite       za
recesijata i ekonomskata kriza. Ve             podobruvawe na slikata za Republika
molam da bideme objektivni.                    Hrvatska }e bidat nagradeni so zlatno
Trajko Veqanoski: Blagodaram.                  penkalo i gi motiviraat i lu|eto i gi
                                               motiviraat i novinarite pozitivno da
Ima    replika     gospodinot      Grozdanov
                                               pi{uvaat za Hrvatska kako dr`ava, kaj
Cvetko, povelete.
                                               nas ne se slu~uva toa. Vie pottiknuvate
Cvetko        Grozdanov:          Blagodaram   ne{to {to se narekuva nenacionalna
pretsedatele.                                  svest. Vie pottiknuvate ne{to {to se
Jas vo nekolku segmenti od izlagaweto          narekuva zagovor. Okolu izgradbata na
na gospo|a Topuzovska }e repliciram i          spomenicite ka`avme deka toa se ve]e
bi trgnal za ona {to taa go ka`uva,            sredstva koi se odvoeni od prethodnite
va{eto posedno izlagawe li~i od socijal        buxeti. ]e vi napomnam samo edno. ^esto
realizmot, mojata u~itelkata. Dosta go         pati   izleguvate      i   pazaruvate     tuka
falite va{iot pretsedatel, go znaeme           nadvor vo Skopje, pa sega e dobro
koj e i {to e. So 6 amandmani se               vremeto, pro{etajte i }e vidite kolku
skinavte   od    falewe.     Da   prodol`am.   od u~enicite koi {to ja            posetuvaat
zna~i, na tri segmenti za koi {to }e           Republika Makedonija i           ovoj centar
ka`am za kontradiktornosta na gospo|ata        Skopje kako edna prestolnina se slikaat
Topuzovska, }e ka`am za nacionalnata           so tie spomenici i da vidite kolku od
svest      i    ne{to    bi    ka`al   okolu   tie    {to    ja     posetuvaat     Republika
izgradbata    na     spomenicite.     Zna~i,   Makedonija se slikaat so tie kulturni
spomnuvate ne{to {to ka`uvate deka             spomenici, zatoa {to toa }e ostane.
rebalans trebalo ne trebalo. Jas }e            Trajko Veqanoski: Blagodaram.
citiram eden dneven vesnik, vo koj {to
                                               Za   replika      gospo|a    Roza     Topuzova
veli   globalnata     kriza     se   posilno
                                               Karevska, povelete.
pritiska vrz Makedonija. Ekspertite se
pove}e baraat Vladata ~as poskoro da           Roza Topuzova Karevska: Pretsedatele,
napravi rebalans vo koj prihodite i            30 sekundi go nadmina po~ituvaniot
rashodite }e se svedat vo realni ramki.        kolega vremeto.
Ne se raboti za lo{o proektiran buxet,         Trajko Veqanoski:       Va{ata minuta si ja
ne se raboti za ne{to {to Republika            tro{ite.
Makedonija go ima, ovaa svetska kriza          Roza    Topuzova      Karevska:     Po~ituvan
kako {to     miluvate da ka`ete, zna~i         kolega,    okolu     amandmanite     mora   da
nau~nite   rabotnici      go    ka`ale,   no   priznaete dali sme imale 6 ili 5 ne e
gospo|o Topuzovska koga ve}e tie go            se vo kvantitetot, nekoga{ vo `ivotot e
ka`ale, ~as poskoro treba da se donese.        pova`en kvalitetot, prvo.
Prijaveni se 44 diskutanti do sega tie
                                               Vtoro, rebalansot e neraelen i }e go
{to    pominaa      site      zboruvaa    za
                                               povtoram ne e merka kolku          sakate vie
spomenicite, nikoj za rebalansot na
                                               toa   da    go     storite,.    Potoa    imame
buxetot. Dali e toa nacionalna svest
                                               vrabotuvawa        pravete     razlika      vo
ova {to go pravime, ili nacionalnata
                                               stopanstvoto i nadvor od stopanstvoto.
svest e simbolika za koja {to prethodno
                                               O~igledno vie toa ne go razlikuvate.
vie   spomnuvavte.     Toa     }e   ostavime
istorijata da go ka`e.                         [to se odnesuva za novinarite deka vo
                                               Hrvatska       }e      bidat      nagraduvani
Okolu      kontraverznosta,          poto~no
                                               novinarite      so    zlatno     penkalo    za
kontradiktornosta }e ka`am deka vo
                                               podigawe na nacionalnata svest, odnosno
nejzinoto izlagawe imame zgolemuvawe na
                                               ako rabotat vo korist na Vladata, vie
brojot na nevrabotenosta, a ne pofali
                                               ne gi nagraduvate novinarite, no gi
isto taka kako mo`eme da primame i deka
                                               nagraduvate sekako gazdite i urednicite
sme primale i se pove}e i pove}e sme
                                               na mediumite. Vi blagodaram.
vrabotuvale kako dogovorno, taka i
nedogovorno. Zna~i, gospo|a Topuzovska         Trajko Veqanoski: Blagodaram i jas.
ne vi dr`i tezata.         Do kolku imame      Za zbor se javi gospo|a Mirakovska
zgolemuvawe na brojot vo dogovornite           Sowa, povelete.
vrabotuvawa,toga{ nemame zgolemuvawe na        Sowa         Mirakovska:           Blagodaram
brojot na nevrabotenite. Mislam, toa ne        pretsedatele,        gospodine      ministre,
dr`i i zatoa nemojte da frlate magla. A        kolegi pratenici, pred da govoram bilo
za nacionalnta svest, zna~i, simbolite,        {to   za    rebalansot     na    buxetot    }e
                                                                                   59-1/6.-
zboruvam kratko za ambientot vo koj se           treba da gi prezeme vklu~itelno i
raboti vo ova Sobranie.                          buxetot na Republika Makedonija za 2009
Raspravata po rebalansot na buxetot, se          godina i rebalansot na toj buxet se
pove}e nalikuva na mrtva trka. Nema              katastrofalni. Eden den koga }e se
dijalog, nema soo~uvawe na argumenti,            vratite    na    katedrata     od   kade    {to
ima samo mnogu arogancija od strana na           doa|ate ne znam kako }e im objasnite na
Vladata i mnogu samobendisanost.                 studentite zo{to ste postapuvale na
                                                 vakov         na~in,zo{to           napravivte
Ministerot si dozvoli v~era po vovednot
                                                 najrasipni~ki buxet vo istorijata na
izlagawe, ako toa taka mo`e da se
                                                 dr`avata. Zo{to zami`avte pred krizata
nare~e     deka    pretstavuva{e       vovedno
                                                 i tvrdevte deka ovaa kriza nas nema da
izlagawe na branewe na eden rebalans,
                                                 ne pogodi, u{te pove}e ovaa kriza mo`e
da ni ka`e deka treba da bideme sre}ni
                                                 da ne nagradi, zo{to i koga priznavte
za   mo`nosta     koja    ni   be{e    dadena,
                                                 deka sepak ima kriza i deka ne mo`e da
pogotovo na opozicijata da raspravame
                                                 ne zaobikoli, za `al, po~navte da
nekolku dena na komisii, eve raspravme
                                                 nudite sme{ni re{enija koi vie gi
i deneska i v~era i se nadevam vo
                                                 narekovte     merki    za     ubla`uvawe     na
ponedelnik tuka na plenarna sednica i
                                                 posledicite od ekonomskata kriza. Kako
deka toa e e za nas opozicijata mnogu
                                                 }e   im    objasnite    zo{to     docnite    so
demoktratija. Pokraj toa {to so ovoj
                                                 rebalansot i zo{to toj i sega koga go
mnogu    unikaten    Delovnik,     dobro    se
                                                 nosite ne nudi ni{to solidno {to go
razvodnuva raspravata i se rastr~uvaat
                                                 o~ekuvaat stopanstvenicite i gra|anite
onie pratenici koi se obiduvaat so
                                                 na ovaa dr`ava. Ima mnogu zo{to, a jas
amandmani ne{to da promenat, ne{to da
                                                 veruvam }e ima u{te mnogu dodeka trae
napravat, da popravat ako e mo`no, da
                                                 va{iot    mandat,    a    vie    pred   va{ite
stasaat na site komisii da mo`at da gi
                                                 studenti }e nemate nitu profesionalni,
odbranat svoite amandmani, treba{e i
                                                 nitu    racionalni     odgovori      na    ovie
toa se napravi od del od pozicijata i
                                                 pra{awa, zatoa {to i v~era ne ni
od    ministerot       da     se    omalova`i
                                                 dadovte nikakvo racionalno objasnuvawe
raspravata      vodena     od    strana     na
                                                 zo{to ovoj buxet e vaka konstruiran
opozicijata i u{te edna{ po ne znam koj
                                                 kako {to ni go predlagate. Ne mo`ete da
pat da i se poka`e na javnosta deka
                                                 im ka`ete na studentite deka pri~ina za
opozicijata ne e konstruktivna, deka
                                                 toj rasipni~ki buxet se lokalnite i
samo    kritikuva      i    deka    ja    ko~i
                                                 pretsedatelskite izbori koi mora{e da
predrodbata.
                                                 se dobijat po sekoja cena i deka
Na kraj rezultatot od ovaa prekumerna            treba{e da se sozdade slika na mo} i se
demokratija koja ja dobivme za da                mo`nost. Ne mo`ete da im dadete logi~en
raspravame po rebalansot e nula. Od 64           odgovor za 30-te iljadi vrabotuvawa koi
amandmani samo 6 se usvoeni i toa                ve}e ovde mnogu pati se osporija, koi
amandmani podneseni od pozicijata i toa          mora da se za~uvaat po sekoja cena,
amandmani koi se odnesuvaat pred se na           zatoa {to toa se partiski vrabotuvawa
dogovornite uslugi, zna~i taa najgolema          koi ne smeete da ne gi ispolnite. Ne
tema za koja se zboruva ovie denovi, a           znam kako }e go opravdate populizmot i
toa   zna~i     partiski     vrabotuvawa    vo   sebe reklamiraweto koe ovaa dr`ava i
Sobranieto. Pritoa }e ka`am, sekoja              ovie gra|ani }e gi ~ini mnogu, a vie
~est na site onie mladi lu|e koi                 tie pari morate da gi obezbedite i ne
zaslu`uvaat da bidat vo Sobranieto, se           se   otka`avte     od    niv    ni   sega    so
odensuvaat na del od sredstva koi treba          rebalansot i {to e u{te postra{no na
da se prenamenat vo op{ti i zaedni~ki            site povikuvawa ne dadovte nikakov
slubi od stavkata grade`ni objekti vo            odgovor kolku se tie sredstva i kako gi
stavka za mebel i toa e ne{to mnogu              imate potro{eno. Toa stana najgolema
sitno. Zna~i, ni{to zna~ajno, ni{to              tajna vo ovaa dr`ava.
su{tinski, ni{to ne be{e prifateno od
                                                 Kako    }e   go    opravdate      rasipni~koto
ona {to go predlaga{e opozicijata.
                                                 tro{ewe po va{eto mileni~e policijata.
Sega }e se vratam na rebalansot, ne na           ]e   im     ka`ete    li    deka     celta    e
rezultatite.                                     zapla{uvawe preku ru{ewe na gra|anskite
Gospodine ministre rebalansot vi e               prava    i    instalirawe      na    policiska
katastrofa, kako glalven segment kako            dr`ava. Kako }e im go objasnite vtoriot
vie sakate da go nare~ete od va{ite              paket     antikrizni      merki,      ba{    me
posledni antikrizni merki.                       interesira kako toa }e go napravite.
Trajko Veqanoski: Ve molam kolegi ako            Moram da vi priznam i da vi oddadam
mo`e da se slu{ame, povelete.                    po~it deka navistina bevte i toa go
Sowa Mirakovska: Gospodine ministre,             izvedovte maestralno. Pred po~etokot na
voop{to va{eto mislewe vo vrska so               kampawata     se   nacrtavte      cela    Vlada
ekonomskata kriza, merkite koi dr`avata          pozadi premierot, koj bombasti~no i
                                                                                      59-1/7.-
pobedonosno obznani za planot za osum         Predlo`ivme       na       tekstilnata          i
milijardi evra investicija. Znaete kako       metaloprerabotuva~kata industrija da im
toa prozvu~i vo javnosta? Narode sakate       pomogneme so subvencii na rabotnicite,
pari, }e imate 8 milijardi, glasajte za       ne{to {to i tie go pobaraa preku
nas.                                          Stopanskata komora, zna~i toa be{e
So rebalansot, ministre, ona {to ni go        nivna realna potreba i nie mo`evme da
ponudivte a ne ni go objasnivte zo{to         odreagirame,     ne    stanuva{e      zbor     za
na takov na~in go napravivte, ponudivte       golemi sredstva, stanuva{e zbor za
ne{to   {to   mo`e   da   se   smesti    vo   okolu 8 milioni evra koi vie mnogu
kategorijata, pokraj drugoto, ministre        lesno mo`e da gi potro{ite na va{ite
mora da se {tedi vo period na ekonomska       istoriski spomenici koi gi locirate niz
kriza. Pokraj drugoto vo ekonomska            gradot i na koi teba da ni se raduvaat
kriza e sosema normalno da ne se              idnite generacii deka sme gi napravile.
zgolemat platite, pa i na pratenicite         Zna~i toa be{e eden od na{ite predlozi.
vo    Sobranieto     i    na      dr`avnata   Nie se obidovme isto taka da ve ubedime
administracija.    Pokraj    drugoto,    vo   deka treba da se obezbedat dopolnitelni
ekonomska kriza sosema e normalno i           sredstva za socijalna pomo{. Mnogu od
o~ekuvano da se namalat tro{ocite i toa       vas toa go iskomentiraa kako eve daj da
go napravija site vo svetot, da se            mu pomogneme na stopanstvoto a ne da
namalat patnite i dnevnite tro{oci.           obezbeduvame     sredstva       za    socijalna
Pokraj drugoto sosema e normalno da se        pomo{. No, toa go pravat site zemji koi
namalat   patuvawata    i    sostavot    na   znaat deka krizata ne se znae kolku
delegaciite, ona {to vie mislite i            vreme }e trae i {to }e predizvika,
ka`uvate deka e merka. Pokraj drugoto         obezbeduvaat pogolema suma na pari za
sosema e normalno da se zabrani vo            taa stavka za da mo`e da odgovorat za
ekonomska    kriza     mebel     i    drugi   da bidat podgotveni na toj predizvik i
luksuzirawa, vozila. Zna~i toa e sosema       jas toga{ vi nabrojav nekolku zemji koi
normalno. Pokraj drugoto normalno e           toa go pravat i koi imaat problemi so
pomalku mobilni telefoni, pomalku takvi       na~inot    na    obezbeduvawe        na     takva
smetki. Seto toa ne se merki koi vie          socijalna za{tita. Toga{ vi spomnav i
treba{e da gi ponudite so koi ve}e            za zemjite od G-8 koi se sostanaa vo
zna~ajno    docnite     i     merki     koi   Rim i koi gi razgleduvaa ~ove~kite
makedonskoto stopanstvo i makedonskiot        posledici od krizata i koi obezbedija
gra|anin od vas gi o~ekuvaa so ovoj           globalen paket za socijalna za{tita
zadocnet rebalans.                            zatoa {to najbogatite smetaa deka treba
                                              za svoite gra|ani toa da go obezbedat.
Ovie denovi na demokratija opozicijata
se obide da podnese amandmani, bea            Vie ka`avte deka Ministerstvoto za trud
podneseni dosta amandmani 64 ili 68 i         i socijalna politika ima svoj sistem i
so niv se obide da ponudi solidni             jas toa ne go porekuvam. Ima sistem, no
ekonomski    i    socijalni     merki    so   toj sistem ne mo`e da funkcionira bez
edinstvena namera, nepopulisti~ka, so         resursi. Nema da zboruvam za ~ove~ki
edinstvena namera da mus e pomogne na         resursi   koi    gi    ima     nedovolno,      vo
realniot sektor da ostane stoe~ki na          momentot    zboruvavme        za     finansiski
noze pred krizata zatoa {to denes sme         resursi    koi     vie     treba{e       da    gi
svedoci kako najgolemite giganti vo           obezbedite za toj sistem navistina da
svetot    padnaa     na    kolena      pred   funkcionira. No, toa ne se slu~i.
ekonomskata kriza i kako mnogu golemi i       Za `al, okolu raspravata po rebalansot
zna~ajni zemji vo svetot odreagiraa i         najva`no be{e da ne pomine nitu eden
se obiduvaa da gi spasat tie giganti.         amandman na opozicijata ne daj Bo`e za
Opozicijata     se     obide,so      svoite   nekoj   da    ne    ka`e     opozicijata       vo
amandmani da im pomogne na gra|anite,         momentov e vo pravo. Toa e strav, no ne
pogotovo    na    onie    najzagrozenite,     mo`am da go nare~am strav, toa e inaet,
pogotovo na onie nevrabotenite i na           kako poinaku da go protolkuvam.
onie koi sekoj den ostanuvaat bez             Sekade vo svetot pozicijata dobro se
rabota.                                       oslu{nuva {to zboruva opozicijata i taa
Pratenicite od NSDP ne podnesovme mnogu       pretstavuva eden vid korektor. Sekade
amandmani, no se obidovme ne{to da            vo     normalnite         demokratii          toa
promenime i smetavme deka toa e sosema        isklu~itelno     se     po~ituva,       no    vie
realno, normalno, o~ekuvano i deka e          najverojatno, ednostavno ste opieni od
ne{to koe bez nikakov problem treba da        slavata   i    od    pobedite      i    za    `al
pomine kaj onie pratenici od pozicijata       trezneweto }e bide bolno, no ne samo za
koi smetaa deka treba da im se pomogne        vas, }e bide bolno za site gra|ani vo
i na stopanstvoto i na gra|anite.             ovaa zemja, jas se nadevam zatoa {to po
                                              priroda sum optimist deka nema da bide
                                              i fatalno. Blagodaram.
                                                                                     59-1/8.-
Trajko Veqanoski: Blagodaram i jas.             Makedonija vo kontinuitet gi predviduva
Za replika e javena Katerina Dimevska,          za da odr`i edno solidno nivo vo na{ata
povelete.                                       dr`ava. Blagodaram.
Katerina Dimevska: Blagodaram.                  Trajko Veqanoski: Blagodaram i jas.
Po~ituvana     kole{ke     moram      da   se     Kontra   replika      ima     gospo|a    Sowa
nadvorzam na va{eto posledno izlagawe.          Mirakovska, povelete.
Zna~i po priroda i jas sum optimist i           Sowa Mirakovska: Blagodaram kole{ke na
}e po~nam od po~etok, kontinuirano,             replikata. Izgleda ne sme se dobro
kako be{e va{ata diskusija vo delot             razbrale.
kade {to jas cenam odnosno poinaku              Koga stanuva{e zbor za merkite jas
mislam od vas.                                  ka`av deka stanuva zbor za, vie gi
Nema da se soglasam deka raspravata po          narekuvate merki, a ne se merki, ne{to
odnos na rebalansot mi zalikuva na              {to mo`e da vleze vo stavkata, pokraj
mrtva trka. Pove}e bi rekla vo golem            drugoto     toa     se     raboti      koi   se
del od va{eto izlagawe denes lil~evme           podrazbiraat, toa ne se merki. Merki se
na amfiteatar na studenti kade {to sme          danapravite      paket     od     ekonomski   i
go povikale ministerot za finansii pa           socijalni merki so koi }e mu pomognete
da   go   sudime     pred    studentite    za   i na stopanstvoto i na gra|anite.
predlo`eniot rebalans {to denes go              Koga stanuva zbor za mrtva trka, to~no
imame za razlgeduvawe, a ne mislam deka         taka, seu{te ne se razbirame dobro vo
be{e mrtva trka, zatoa {to i samite se          Parlamentot. Mo`ebi porano imalo slu~ai
negiravte vo delot kade {to ka`avme             koga bile prifateni amandmanite na
deka od vkupno podneseni 64 amandmani           rebalansot na Buxedtot od opozicijata,
imavme prifateno 6. Toa zna~i soo~uvawe         no toa sega ne e slu~aj. 6-te amandmani
na argumentite, toa zna~e{e debata po           koi bea prifateni se va{i amandmani i
amandmanite i so ogled na toa kolku od          pred se se odnesuvaat, ka`av ve}e, na
predlo`enite amandmani se prifateni,            funkcionirawe na Sobranieto. Zna~i za
argumentite gi pobivaat faktite.                toa stanuva{e zbor, ne stanuva{e zbor
Vo   delot    na   ona    {to    zna~i   va{e   da se ima sluh i da ima dijalog za ona
razmisluvawe vo delot na antikriznite           {to     go   predlaga        opozicijata     po
merki na Vladata, jas bi rekla deka i           rebalansot. Blagodaram.
rebalansot,       po~ituvana         kole{ke,   Trajko Veqanoski: Blagodaram i jas.
pretstavuva delot antikriznite merki na
                                                  Za zbor e javen gospodinot Sulejman
Vladata na Republika Makedonija koja vo
                                                Ru{iti, povelete.
kontinuitet prodol`uva i se nadevam
deka Vladata na Republika Makedonija i          Sulejman          Ru{iti:            Blagodaram
ponatamu    }e    ja    sledi     celokupnata   pretsedatele.
sostojba    i   dokolku    ima    potreba   i   Po    diskusiite     koi      gi    imavme   na
ponatamu    }e   reagira     so    antikrizni   Komisiajta za finansirawe i            buxet vo
merki.                                          odnos na na{ite amandmani, iskreno
Moram   da    potenciram     ona    {to   vie   veruvav deka so predlogot {to }e go
zaboravivte da go ka`ete deka Vladata           dobieme od Vladata za koi raspravame na
ne   gi   zaboravi     pretpriajtijata     so   ovaa sednica, }e se izmenat nekolku
namalena likvidnost, prvi bea zemeni            stapki na buxetot, ne samo od pri~ina
predvid so merkite koi gi predvide. Ona         {to nie pratenicite na Nova demokatija
{to vie go psomnavte deka sekade se             podnesovme amandmani koi se voglavnom
pristapuva kon namaluvawe na plati,             za podobruvawe na kvalitetot na `ivotot
nepotrebni tro{oci, mobilni telefoni            i    podobruvawe     na     infrastrukturata,
itn,. toa po~ituvana kole{ke go napravi         podobruvawe            na            u~ili{nata
na{ata Vlada.                                   infrastruktura vo srednite u~ili{ta, vo
                                                nekolku podra~ja koi realno se mnogu
Moram    da    potenciram,      jas    mislam
                                                daleku od urbanite podra~ja. No, toa
poinaku, deka razvojnata komponenta na
                                                {to e pozna~ajno i za~uduva~ki i {to
Buxetot za 2009 godina e zadr`ana i so
                                                voop{to ne mo`e da bide logi~no e deka
ovoj    rebalans.      Zna~i     vo    osnova
                                                pozicijata na DPT ostanuvame potceneta.
proektite {to Vladata na Republika
Makedonija gi zacrta za realizacija so          Jas iskreno }e go sfatev ministerot koj
ovoj rebalans na Buxetot, prodol`uvaat          doa|a od edna politi~ka partija, koj na
i ponatamu, me|utoa se kratat odredeni          krajot na krai{tata }e se potrudi da
stavki od istite {to se ceni deka nema          odgovori pred tesnoto glasa~ko telo no
do kraj da bidat iskoristeni. Toa e             ne mo`am da ja sfatam pozicijata, kako
moeto viduvawe po rebalansot i jas pak          pretstavnicite na DUI vo Vladata           taka
}e potenciram sum optimist me|utoa              i    pretstavnicite      na    DUI     vo  ovoj
morame da gi imame vo predvid faktite i         Parlament.      Evidentno        e    deka   vo
merkite    {to    Vladata     na    Republika   aktuelniot    sostav      na     Vladata   kade
                                                                                     59-1/9.-
u~estvuva    i    DUI    prvite   denovi     od   privaten. Zna~i, 70% od potrebite na
vladeeweto go po~naa so, uslovno bi go            ovoj Univerzitet }e se pokrijat od
narekol,    so     eden    blic     krik    kon   prihodite i taksite od studentite. Ovaa
Institutot     za    kulturno     i     duhovno   sre}a ne mu ja posakuvam da se vrati
nasledstvo      na     Albancite,       davaj}i   u{te edna{ univerzitetot da se odr`uva
kvalifikacija deka ima mnogu problemi             so donaciite na gra|anite Albanci, kako
koi    zamenikot      premier,     gospodinot     {to   be{e     vo    vremeto     kog    aovoj
Abdula}im Ademi se zalo`i da gi uredi.            Univerzitet      be{e      nelegalen.      Se
Jasno e deka ne mo`e da se uredi, da se           postavuva pra{aweto zo{to koga samo 30%
podobri ili da se unapredi statusot na            od potrebite na ovoj Univerzitet se
edna institucija ako tamu postojano mu            pokrivaat od javniot Buxet koj se
se skratuva Buxetot. I po institutot na           pribira od taksite na site gra|ani,
kogo sega ve}e ne mu se znae idninata,            zo{to toga{ treba da se nare~e dr`aven
ne mu se znae i statusot, ne se znae              univerzitet. Vie znaete deka vo Zakonot
dali funkcionira ili ne funkcionira               za visoko obrazovanie ima mo`nost koja
istiot i ne se znae dali se smesti vo             ja odlu~ivme za potrebite na UIE koj
drugi prostorii i vo koi prostorii,               mo`e da se nare~e i privatno javen ili
zna~i po ovaa klini~ka smrt na ovoj               nedohodovno              privatno       javna
institut, na red doa|a DUT.                       organizacija. Bidej}im nemate sili da
Vo vreme koga se objavi rebalansot na             intervenirate na Univerzitetot da se
Buxetot,   vo     vremeto    koga     vo   ovoj   tretira so Buxetot tak akako {to treba,
rebalans nekolku pati se skrati buxetot           zna~i od brojot na studenti, vtor
na DUT, namesto da raspravavme za                 univerzitet po broj i po vrednosta,
pozicijata      i    potrebite       na    ovoj   imaj}i gi predvid minatoto i realnosta
univerzitet, namesto nie da odlu~uvavme           vo Republika Makedonija, sigurno deka
za kriteriumite za raspredelbata na               treba   da    bide    ednakov    so    prviot
buxetot vo viusokoto obrazovanie, vo              Univerzitet vo Republika Makedonija,
parlamentot se soo~ivme, isto taka, so            zna~i    so    Univerzitetot      "Kiril    i
eden blic krik, eden izve{taj koj go              Metodij".    I,     denes    nie     povtorno
dobivme od razni inspektorati kade za             raspravame i povtorno ne gledam golem
`al i bezpravno pedago{kiot fakultet,             interes od pratenicite na DUI koi koga
DUT i studentite se okvalifikuvaa so              bea od ovaa strana bea mnogu aktivni za
te{ki kvalifikacii.                               slu~aj koj voop{to ne sli~i na ova za
                                                  koe denes raspravame, zatoa {to ova za
Na 22 mart vo DUT inspektorite podnesoa
                                                  koe raspravame denes e minimumot toj
Izve{taj koj go otfrla prviot Izve{taj
                                                  Univerzitet da treba da go ima na
od    ekipi      kombinirani      od      razni
                                                  raspolagawe.    Namesto     nie    denes   da
inspektorati. Jas javno gi pokanuvam
                                                  raspravame      za      podignuvaweto      na
pratenicite na DUI, javno gi pokanuvam
                                                  kvalitetot      na      vospitnoobrazovnite
pretstavnicite na DUI da imaat obvrska
                                                  ustanovi,    denes     da   raspravame     za
i dol`nost na javnost ai na studentite
                                                  osnovawe    na     instituti     vnatre    vo
i imaat dol`nost kon profesorite na DUT
                                                  univerzitetite,      namesto      denes    da
kon Senatot i upravnite organi, kako
                                                  raspravame vo koj ~ekor e visokoto
{to go donesoa prviot Izve{taj vo
                                                  obrazovanie vo Republika Makedonija vo
diskusija na ovoj Parlament, taka da
                                                  site univerziteti javni i privatni,
donesat odluka i da go donesat i ovoj
                                                  namesto denes da raspravame kade e
izve{tj koj definitivno da se otstrani
                                                  Makedonija    kon    implementaciijata     na
crnata damka koja mu se stavi bespravno
                                                  Boqonskata povelba, nie za `al povtorno
na DUT vo eden period koga sfa}am deka
                                                  se vra}ame nekolku godini nanazad i
vnimanieto treba da se izmesti, ne od
                                                  raspravame za      statusot na DUT koj e
krucijalnata tema koja e i den denes, a
                                                  70% privaten, a 30% javen. Brojkite se
toa e nedostatokot na Buxetot za ovoj
                                                  tvrdoglavi. Nie mo`eme da raspravame so
Univerzitet.
                                                  denovi, da replicirame i da mi ka`ete
Po~ituvani, jas se trudam da napravam             deka ne e taka. Govorite so emocii,
nekoi matematiki kako }e se razviva vo            imate   emocionalni      vrski,     no   samo
nau~no-istra`uva~kata aktivnost vo DUT            Buxetot go definira statusot na sekoja
so ovoj Buxet.                                    institucija. Vo ova vreme koga DUT ima
I,   na   krajot,      imaj}i    gi     predvid   13 iljadi studenti vo vreme koga DUT
procentite     i    brojot    na     studenti,    ima    studiski       programi      koi    se
vrabotenite, jas ne mo`am da sfatam               akreditirani dopolnitelno vo ova vreme,
zo{to vo nazna~uvaweto na DUT stoi                koga DUT ima pogolemi potrebi vo ova
"Dr`aven univerzitet vo Tetovo", koga             vreme koga nie treba da govorime kolku
ako napravime edna sporedba so drugite            novi rabotni mesta, kolku soglasnosti
dr`avni univerziteti, so Buxet koj se             treba da se dodelat od Vladata i od
dodeluva    za     tie    univerziteti,      }e   Ministerstvoto za finansii za da se
doznaeme   deka     DUT    da   bide        70%   dopolnat potrebite i barawata za novite
                                                                                      59-1/10.-
studiski programi, namesto da odime                  interesira     ako    vie     imate    `elba    i
sekoja godina komplementarno da se                   potreba     da go zemete vo politi~ka
zgolemi     Buxetot       za     tie     studiski    kontrola DUT. Povelete zemete go, nema
programi     za       potrebite        za     novi   rektor sega zasega vo DUT. I pokraj toa
vrabotuvawa,      za    potrebite       za    novi   vakviot tretman vo razni diskusii i
prostorii,      no      i      za      razvojnata    debati   so     koi    se    trudite      da   go
komponenta na taa institucija, nie ne                izmestite vnimanieto koe e apsolutno
gledame porast na Buxetot, tuku so                   neprifalivo da re~ete deka za potrebite
sekoj rebalans gledame skratuvawe na                 na DUT se dodeluvaat 3,2 milioni evra
istiot. I, doa|ame vo edna sostojba so               za potrebite na Medicinskiot fakultet.
seta po~it ova nemojte da go sfatite                 Vo govorot na ministerot za finansii na
kako   bitna    na     opozicijata        so   vas   po~etokot    na     ovaa     sednica,      jasno,
po~ituvani kolegi od pozicijata, no                  taksativno se veli deka tie buxetski
neophodno e i da postavam edno pra{awe.              sredstva se dodeluvaat na bolnicite
[to zastapuvate vo Vladata vo koja ste?              Klini~kata bolnica vo Tetovo isto kako
Koj interes go {titite, ako ne go                    {to se dodeluva za site drugi bolnici,
{titite interesot na va{ite glasa~i. Za              proekt koj kolku {topomnam jas, a imam
glasa~ite na koi se povikuvate, a imate              dobra memorija po~na koga               jas bev
legitimitet      sigurno        deka     tie    vo   minister,     koga     Imer     Selmani      be{e
najgolema     mera       se      roditelite      i   minister za zdravstvo i ovoj proekt
semejstvata     i    samite       studenti     koi   prodol`uva za snabduvawe na aparaturi
studiraat vo DUT. Ako vie ne se gri`ite              na site bolnici. Ne~esno e da se re~e i
za institutot za kulturno i duhovno                  na gra|anite, na glasa~ite,na eden del
nasledstvo na Albancite, toga{ logi~no               od va{ite glasa~i, ne~esno e da im se
se   postavuva     pra{aweto        za    {to   se   re~e deka na profesorite i studentite
gri`ite i za {to go tro{ite vremeto i                deka ovie sredstva se za Univerzitetot,
prostorot vo va{eto vladeewe. Jas }e                 od pri~ina {to buxetskite sredstva
povtoram     u{te      edna{,        ja     sfa}am   dodeleni       od       Ministerstvoto         za
partijata koja e vo koalicija so vas.                zdravstvo, za klini~kite bolnici vo
Sigurno    deka      barawata       kon     svoeto   Skopje apsolutno ne se smetaat kako del
glasa~ko telo saka da gi maksimalizira.              od   sredstvata      koi    se    dodeleni     za
No i pokraj toa se trudam da ja sfatam               Skopskiot Univerzitet.
va{ata    pozicija      i     apsolutno      nemam   Ve molam, kolegi pratenici, }e bide vo
nikakva presmetka i nikakva matematika,              va{a polza. Vie da ne go usvoite ovoj
samo     napravete          edna        sporedba.    Buxet. U{te edna{ velam maksimalno
Univerzitetot {totuku se osnova i koj                treba    da      ja     iskoristite        va{ata
seu{te nema otpo~nato da funkcionira,                pozicija, treba da go postavite DUT
ima mnogu pove}e, pogolem Buxet od DUT               tamu kade {to mu e i mestoto i kade {to
koj ima 13 iljadi studenti. Ova da ne                zaslu`uva.      Treba       da     go      dadete
li~i   na    toa     deka     nie     sakame    da   maksimumot za da dodelite buxetski
napravime, nie ne sme protiv nitu edna               sredstva, za da zavr{at prostoriite za
ustanova,    no    imame       obvrska     i   toa   ovoj Univerzitet, treba da napravite
moralna da gi {titime site institucii                maksimalni zalo`bi da dobiete novi
podednakvo i ne mo`eme na nitu eden                  soglasnosti za novi rabotni mesta za
na~in da gi zatvorime o~ite i da                     profesori, za asistenti, bidej}i se
dozvolime eden vakov Buxet za DUT da                 akreditiraa novi studiski programi. Od
pomine na ovoj na~in. Koja bi bila                   pri~ina {to se otvorija novi fakulteti.
alternativata da razmislime kako }e se
                                                     I, edno malo objasnuvawe. Koga od ova
razviva ovoj univerzitet. Na primer, }e
                                                     Sobranie se prifa}aat novi programi za
se   potro{at      i     fondovite       koi    se
                                                     fakulteti, Vladata da se zalo`i i se
pribiraat od taksite na studentite.
                                                     obvrzuva komplementarno da go zgolemi
Mislite    deka     pedago{kata        ekipa    }e
                                                     Buxetot    i     komplementarno       da     dade
prodol`i dobrovolno da predava vo toj
                                                     soglasnosti za novi vrabotuvawa.
Univerzitet. Jas ne gledam mo`nosti da
izlezete i da soberete fondovi bilo od               Na    krajot,       sigurno      namesto       da
ovde{nite ili od zapadnite fondovi da                raspravame vo eden moment koga se
izgradite i da prodol`ite da gradite                 podnese ovoj Predlog za rebalansot na
objekti tolku potrebni za potrebite na               Buxetot namesto da govorime za realnata
ovoj Univerzitet.                                    potreba    izlegoa        glasini     deka     se
                                                     otvoraat, se disperziraat fakulteti, vo
Ve molam, da se povikate na toa {to e
                                                     su{tina   ne     se    fakulteti,      tuku    se
moralno i d ane go prifatite ovoj Buxet
                                                     studiski     programi       vo    ramkit      ena
od pri~ina {to so samiot priem i
                                                     postojnite      fakulteti       koi      }e    se
poddr{kata    na     ovoj      Buxet,     vie   go
                                                     disperziraat vo Skopje i drugi gradovi.
stavate        pod           znak          pra{awe
                                                     Li~no    sum      za     i    sum     eden     od
funkcioniraweto na DUT. Voop{to ne me
                                                     privrzanicite      studiskite      programi     i
                                                                                          59-1/11.-
fakulteti da se disperziraat vo {to              Povelete ministre.
pogolem broj gradovi. No, ima edno               Trajko         Slaveski:            Blagodaram
logi~no pra{awe koe se postavuva. Zo{to          pretsedatele,
treba dr`avata d aotvori konkurs ili
                                                 Da potsetam deka razgovarame za izmeni
oglas ili Vladata da raspi{e oglas za
                                                 i dopolnuvawa na Buxetot na Republika
nekolku studiski programi, zo{to treba
                                                 Makedonija za 2009 godina so koj {to
da donese odluka Vladata za nekolku
                                                 Vladata   predlaga       zaradi     namalenite
studiski programi da se disperziraat
                                                 prihodi vo Buxetot         kako rezultat na
kog ane se obezbeduva nitu prostor, kog
                                                 svetskata ekonomska kriza, namaluvawe
ane obezbeduva nitu soglasnosti za
                                                 na rashodite za nekade od okolu 9%.
rabota,    kog     ane     obezbeduva     nitu
                                                 Obrazovnata politika nie za 2009 godina
sredstva    za    dogovori      za  delo    za
                                                 ja definiravme so Buxetot za 2009
pedagozi, za profesori od Republika
                                                 godina vo diskusiite vo Parlamentot koi
Makedonija i od nadvor koi }e dojdat da
                                                 {to se vodea vo noemvri i dekemvri
predavaat i }e donesat svoe iskustvo i
                                                 minatata godina. Jas ne gi razbiram
koi }e prenesat svoi znaewa vo ovie
                                                 sega diskusiite od vakov vid kakva {to
studiski programi. Zna~i, ednostavno
                                                 be{e prethodnata na pratenikot Sulejman
samo   magla,     nie    otvorame    studiski
                                                 Ru{iti porane{en minister za visoko
programi i tie programi odr`ete gi so
                                                 obrazovanie.     Vo   ovaa     prigoda      da
taksite na studentite. Ja sne mo`am da
                                                 prezentiram      nekolku       podatoci     za
ve sfatam od seta reakcija na javnosta,
                                                 namaluvaweto       na      sredstvata      kaj
bilo     od      gra|anskoto       op{testvo,
                                                 visokoobrazovni institucii dr`avni vo
nevladini organizacii, eve nemojte da
                                                 Republika Makedonija. So Predlogot za
ja zemete predvid na{ata reakcija i ve
                                                 izmeni i dopolnuvawa na Buxetot 2009
razbiram ne ste sakale da gi prifatite
                                                 godina,      vkupnite        sredstva      kaj
amandmanite koi se podnesuvaat od edna
                                                 Univerzitetot "Sveti Kiril i Metodij"
opoziciska     partija.     No,    seta    taa
                                                 se namaluvaat za 13%. Kaj Univezitetot
reakcija              od            profesori
                                                 "Sveti Kliment Ohridski" Bitola se
univerzitetski,      ne     samo    od    ovie
                                                 namaluvaat za 11%. Sredstvata so koi
profesori koi predavaat vo DUT, tuku i
                                                 {to    ovaa      godina       }e     raspolaga
od    profesori       koi     predavaat     vo
                                                 Univerzitetot "Goce Del~ev" vo [tip se
Jugoisto~na      Evropa,     javni     izjavi,
                                                 namaluvaat za 11%, a sredstvata so koi
debati, sega ovoj tretman ne e vo polza
                                                 {to }e raspolaga Dr`avnio tuniverzitet
na DUT, tuku ovoj tretman na ovaa
                                                 od Tetovo se namaluvaat samo za 6%. Od
ustanova ne e investicija vo kohezijata
                                                 tuka vo stavkite globalni za Dr`avniot
i izgradbata na me|uetni~kite odnosi vo
                                                 univerzitet vo Tetovo samo da spomnam
Republika Makedonija. Jas iskreno ne
                                                 deka   namaluvaweto       se     odnesuva   na
mo`am da go sfatam ova [to go pravite
                                                 stavkata plati 10% zaradio~ekuvanoto ne
neka zboruva koj saka, neka dadat fakti
                                                 zgolemuvawe na platite vo tekot na ovaa
i argumenti koi gi bodat o~ite, vie ne
                                                 godina,     kako      i     site      buxetski
pravite nitu eden ~ekor napred. Zna~i,
                                                 finansirani institucii. Dodeka stavkata
ne prezemate ni{to. Od ova {to jas go
                                                 kapitalni rashodi,ne{to {to mo`ebi i ne
gledam od prviot do vtoriot mi li~i
                                                 bi se o~ekuvalo vo uslovi koga gi
kako edno pazarewe vo eden lokal kade
                                                 namaluvame buxetite na instituciite se
od 200 ilajdi se odzemaat 100 ilajdi ii
                                                 zgolemuva so ovoj rebalans od 46 na
posle se davaat 5 ilajdi plus. Vo
                                                 milioni denari, na 50 milioni           i 300
narodot ova se vika ak{an pazar, }e
                                                 iljadi denari. Ottuka, jas giotfrlam
zeme 90, posle }e dademe 10% i }e ja
                                                 site implikacii koi {to bea izneseni vo
premineme rekata i ovoj pat.
                                                 prethodnata    diskusija       od   imeto   na
Da ne dol`am sigurno e tema koja }e              Vladat ana Republika Makedonija i bi go
prodol`i vo gra|anskoto op{testvo vo             upatil gospodinot Ru{iti do kolku mo`e
target grupite, DUT da se razviva bilo           da   deluva     so    stru~ni      soveti   na
vnatre{ni ili strani so svoj pridones            racionalno koristewe na sredstvata so
preku     diplomatskite        pretstavni{tva    koi {to raspolagaat visokoobrazovnite
imaat   investirano       i    vo   konkretni    institucii     za     koj      {to    toj    e
proekti za da se razviva od interes na           zainteresiran. Blagodaram.
naselenieto     na   Republika     Makedonija
                                                 Trajko Veqanoski: Blagodaram i jas.
koe studira vo DUT i da ima mo`nosti vo
idnina da se soo~i so predizvicite koi            Za kontra replika se javi gospodinot
ne ~ekaat koga nie se nadevame no ne so          Ru{iti Sulejman, povelete.
ovoj vid na politika deka }e bideme del          Sulejman Ru{iti: Jas rekov i vo moeto
od Evropskata unija. Vi blagodaram.              izlagawe, po~ituvan minister, pomalku
Trajko Veqanoski: Blagodaram i jas.              vinoven od vas vo ovaa sredina nema.
                                                 Zna~i e nekoj drug koj se povikuva vo
Za replika e prijaven ministerot za
                                                 odgovornosta      i     legitimitetot      koj
finansii.
                                                                                    59-1/12.-
sigurno    posle   }e    dade    odgovor   i   Nie govorime za konkreten fakt. Zemete
obrazlo`enie kako go tro{at vremeto vo         go Buxetot koga jas bev minister i
Vladata.                                       videte go sega{niot Buxet, }e vidite
Trajko      Veqanoski:      Ima      replika   deka vie treba da napravite analiza na
gospodinot Ameti Vulnetm povelete.             AND i da vidite kakva krv te~e vo
                                               va{ite veni.
Vulnet   Ameti:     Blagodaram     po~ituvan
pretsedatele.                                  Trajko Veqanoski: Spored listata na
                                               prijaveni pratenici, sleden za zbor e
[to se odnesuva do prethodniot govornik
                                               gospodinot Selmani Imer, povelete.
koj   be{e    na   govornica,     toa   be{e
populizam i demagogija za da se frli           Imer Selmani: Go ostapuvam redot.
prav voo~ite na narodot, za da se              Trajko Veqanoski: Ne mo`ete da go
izla`e narodot, vsu{nost da se skrene          ostapite.
vnimanieto i da se zgolemi rejtingot na        Sleden za zbor e gospodinot Petkovski
negovata partija.                              Tito, povelete.
[to se odnesuva do Univerzitetot vo            Tito          Petkovski:            Blagodaram
Tetovo, vie gospodine nemate moralno,          pretsedatele.
eti~ko i ~ove~ko pravo da go spomnete
                                               Gospodine minister, po~ituvani kolegi,
Univerzitetot vo Tetovo od pri~ina {to
vie bevte vo toa vreme minister, vie           Bidej}i sum eden od najstarite so
dadovte     dozvola     da    se     povredi   gospodinot Andov tuka i gospodinot
avtonomijata na Univerzitetot, da se           Yingo pratenici vo sostavot na ova
poni`at po~ituvanite profesori i kade          Sobranie, imame 19 godini politi~ki
so vooru`eni lica, ova go imam ka`ano i        pluralizam, ~esto pati si go postavuvam
porano, vie dozvolivte gospodine, da se        pra{aweto koja e smislata na vakvite
vleze vo taa forma vo Univerzitetot,           debati, koga eve, razgovarame za edna
kade {to podocna vie samiot so voziloto        od najzna~ajnite temi od zna~ewe za
na Ministerstvoto bevte prisuten da            edna dr`ava, kako }e se tro{at parite
vidite    kako    e    voveden      red   vo   na dr`avata, eve, nema interes, nema
Univerzitetot. Kade vi e taa smelost i         `elba, nema `ar za borba politi~ka
toa pravo fakti~ki, dali vo va{eto telo        polemika itn, argumenti. Ednostavno, se
cirkulira     albanskata     krv     za   da   znae,    vlasta      }e    predlo`i      ne{to,
povredite na ovoj na~in edna vakva             opozicijata mo`e da zboruva {to saka,
sveta institucija. Od kade vi e taa            toa {to e predlo`eno }e pomine. Stanuva
dozvola.                                       zbor sepak za nedostig na, jas toa go
                                               govoram     nedostig      na     parlamentarna
[to se odnesuva do objektite {to se
                                               tradicija.        Ili,         ako       sakate
izgradeni, tie se po~nati so izgradba
                                               parlamentarna politi~ka kultura. No,
koga na vlast be{e DUI. Koga dojdovme
                                               nekoj   re~e,     po~ina     sega,    eden   od
do tretiot kat se stopiraa rabotite i
                                               najzna~ajnite bardovi na makedonskoto
15 meseci rabotite bea stopirani poradi
                                               tvore{tvo pisatelot Petre Andreevski,
vas. Vie toga{ bevte minister, zo{to ne
                                               koj vele{e deka te{ki se prvite sto
pu{tivte sredstva da se zavr{at tie
                                               godini, posle e se navika.
objekti.
                                               Se nadevam deka i na{iot politi~ki
Vo toa vreme vie bevte minister i }e ve
                                               pluralizam i politi~ka i parlamentarna
pra{am   kolku    ~asovi    predavawa    ste
                                               demokratija posle 100 godini }e izgleda
dr`ele i vsu{nost kolku nau~ni trudovi
                                               sosema poinaku.
imate napraveno za da dobiete zvawe
docent.                                        Zo{to go govoram ova? Od ednostavna
                                               pri~ina {to, koga razgovarame za ovoj
Trajko Veqanoski: Blagodaram.
                                               rebalans na Buxetot, apsolutno istite
Kontra    replika     gospodinot      Ru{iti   argumenti      se     ispostavuvaat        deka
Sulejman, povelete.                            opozicijata,      eksperstskata        javnost,
Sulejman Ru{iti: Ne sum podgotven da           analiti~arite bea na ista strana, deka
vlezam vo debata za analiza za AND,            Buxetot    {to    go    donesovme      minatata
kakva krv te~e vo venite na nekoj drug,        godina    ne    be{e     realen     odraz    na
a faktite govorat deka vo moe vreme            ekonomskite mo`nosti na dr`avata i
procveta DUT, se otvorija fakulteti,           realnite     potrebi      na     gra|anite    i
studiski programi i dadoa soglasnosti          stopanstovoto vo dr`avata. Za toa se
za rabora, a vo va{e vreme ima{e drugi         nema sluh.
problemi.                                      Toga{ uporno se tvrde{e deka Buxetot e
Vo odnos na nau~ni trudovi i stru~ni           dobar,    deka     e    realen,      deka    gi
aktivnosti, mislam deka vie ne ste od          zadovoluva barawata i na makedonskite
onie lu|e koi ja sledat kulturata pa da        stopanstvenici      i    na     gra|anite    na
znaete kakvi uspesi sum imal jas od            Republika Makedonija. Eve, se ispostavi
oblasta na kulturata.                          deka e celosno proma{uvwe.
                                                                                   59-1/13.-
Deka e celosno proma{uvawe i deka e               vizija ili imavme `elba vlast po sekoja
krajno nekorekten odnosot na Vladata              cena? A ne da se manipulira javnosta i
govori faktot {to za vreme na izborite            da se dovedeme vo situacija da bideme
postojano odea ministri, na ~elo so               zagri`eni za svojata idnina. Tvrdam
premierot, ja ubeduvaa javnosta deka }e           odgovorno so argumenti koi {to bea
se    gradat     fantasti~ni      objekti    vo   spomnati, koi {to }e se spomnat.
dr`avata, deka ednostavno ne }e ima               Ovaa Vlada so ovie merki prakti~no ja
zdiv, lu|eto nema da mo`at da zemat               odzema      idninata         na      Republika
zdiv od otvorawe na novi rabotni mesta,           Makedonija.     Ekonomski,      socijalno    ja
otvorawe na novi pati{ta, izgradba na             destabilizira. Toa e lo{a preporaka za
komunalni        objekti,        procut      na   ~lenstvo vo Evropskata unija i za NATO.
ekonomijata, da, za samo dva dena posle           I pretpostavuvam na site ni e jasno
izborite, se izleze i javno da se                 deka Evropskata unija ne saka bedni
priznae deka vo Makedonija e kriza. I,            siroma{ni     zemji      vo    koi    }e    ima
moram da priznam deka ste velemajstori.           edinstveno dobri vetuvawa, so dobri
Deka ovaa Vlada, na ~elo so Nikola                nameri i deka nie sakame navistina da
Gruevski za manipulacii e velemajstor.            vlezeme vo dru{tvoto na razvienite
Uspeavte      da     ja    nametnete,      pred   narodi.      I       pretpostavuvam        deka
gra|anite da go nametnete ubeduvaweto             edinstvenata karta, posle se na {to
deka zad dobrite raboti vo dr`avata               igra gospodin Gruevski, e bezvizniot
zaslu`ni se Vladata i premierot, a deka           re`im so zemjite od Evropskata unija.
za lo{ite sostojbi kriva e globalnata             Bidej}i na toa me naveduva zaklu~okot
kriza. Mislam toa mo`e{e da se napravi            na Institutot na VMRO-DPMNE za kreirawe
edinstveno so pomo{ na manipulacija na            demokratii,      na    ~elo     so    gospodin
mediumite, mediumska kampawa nevidena             Daskalovski deka Makedonija vo ovoj
{to vo sekoj slu~aj anga`ira dr`avni              plan, spored toa istra`uvawe, na prvo
pari.                                             mesto gra|anite go stavaat bezvizniot
Bi    sakal,      navistina,      ako    sakate   re`im, na vtoro mesto vleguvaweto vo
gospodine minsiter da mi odgovorite na            NATO, na treto vo Evropskata unija. Jas
edno pra{awe.                                     navistina mislam, neka zvu~i i cini~no,
Za vreme na kampawata, postojano se               edinstveniot spas za gospodin Gruevski
govore{e za ovie investicioni objekti,            i za Vladata e bezvizniot re`im. Samo
za   pati{ta,      zavr{uvawe     na    raboti,   na toj na~in }e se oslobodi Makedonija
se~ewe na lenti, trista avtobusi }e se            od    site      problemi.       Se    {to     e
dodelat na Skopje itn, da, samo dva               rabotosposobno,        po      pa|aweto      na
dena posle izborite, Vladata izleze i             {engenskiot yid }e si odi nadvor od
prizna deka ima kriza. I izleze so                Makedonija, }e ostane administracijata,
prvite    krizni      merki    deka,    da   se   najvernite glasa~i na VMRO-DPMNE za koi
konsolidira ekonomijata, stopanstovoto            se namaluva minimalni 28 milioni evra
na Makedonija. I, za dva dena go                  za platite, a drugoto vo Republika
napravivte rebalansot na Buxetot.                 Makedonija }e bide se onaka kako {to
                                                  posakuva i predviduva deka }e se slu~i.
Dali    Vladata     ne   be{e    svesna    deka
Makedonija e vo takva ekonomska i                 Zo{to go govoram ova, zaradi toa {to
socijalna     polo`ba     i    za    vreme   na   ovoj Buxet nikoga{ pove}e vo ovie 19
izbornata kampawa? Dali e mo`no da se             godini ne potvrduval deka Makedonija e
napravi rebalans, da se napravi takov             isklu~ivo      buxetska      zemja.      Na{iot
balans    na    potrebite     na    izvori   za   razvoj,    na{ata       ekonomija,       na{eto
prihodi za dva dena ili ako sakate za             opstojuvawe po~iva isklu~ivo na Buxet.
dve nedeli? Ne e mo`no.                           I deka so Buxetot, poglednete sega
                                                  kolku se odvojuva za razvojot, kolku se
Zna~i, vie go imavte rebalansot, {to bi
                                                  odvojuva   za     ekonomijata,      kolku    se
se   reklo,     vo    glava    za    vreme   na
                                                  odvojuva    za      socijalnata      politika,
izborite. Ama, ne sakavte da soop{tite
                                                  socijalno zgri`uvawe na gra|anite,           pa
lo{i vesti na gra|anite. Toga{ se
                                                  }e vidite dali sum vo pravo ili ne sum
soop{tuvaa samo dobri vesti. Toga{ be{e
                                                  vo   pravo     deka     stanavme     isklu~ivo
i    onaa     stra{na      manipulacija      so
                                                  buxetska zemja. Toa go govorat cifrite.
milijardite itn. Site govorea deka e
toa utopija.                                      A koga razgovarame za Buxet, koga
                                                  razgovarame       za       raspredelba       na
I, znam {to }e bide odgovorot. Se
                                                  nacionalnoto bogatstvo odgovorni lu|e,
obidovme, neli. Patot do pekolot e
                                                  odgovorna Vlada, odgovorna dr`ava ako
poplo~en     so    dobri    nameri,    kako   i
                                                  sakate, odgovorni institucii, pravat
dobrite nameri na ovaa Vlada.
                                                  prioritet {to od ovoj ograni~en kapital
Pa zo{to, zarem e grev da se priznae              imame,     kolku       izvezuvame,        kolku
deka pogre{ivme, ne bevme vo sostojba             uvezuvame. Sami gledate kolku raste
toa da go napravime, nemavme takva                uvozot, kolku pa|a izvozot. Kolku se
                                                                                      59-1/14.-
zgolemuva    brojot    na    nevrabotenite,      kapital, tovarot na krizata da go
kolku    imame     stranski      investicii.     raspredelime ramnomerno?
Banalno e da gi povtoruvam. Site gi              Ednostavno, ne sakame da prifatime
znaeme. Site parametri se negativni, a           tovarot    na   krizata    da   go    ponesat
nie neguvame optimizam deka so ovoj              najsiroma{nite. A tie, vo Republika
rebalans na Buxet ne{to }e mo`eme da             Makedonija, od den na den stanuvaat se
popravime vo dr`avata. Nema {ansi. Da            pove}e i pove}e. Da ne dozvolime od
priznaeme deka nema {ansi.                       glad, od socijalna nezgri`enost lu|eto
Za da ne bidam samo kritizer, bidej}i            da ni umiraat.
takov sum vo o~ite na vlasta, jas sebe           Vo ovoj kontekst gi smetam i site onie
si se smetam za konstruktiven kriti~ar.          propadnati     proekti,     kako     {to    se
Sakam da predlo`am kako nie gledame,             SVEDMILK i mnogu drugi, zemjodelieto i
kako jas i kako NSDP gledame vo ovoj             red drugi proma{uvawa. Zna~i, da se
moment na prioritetite.                          so~uva naselenieto.
Sekoja zemja {to zapadnala vo kriza,             Na vtoro mesto smetame deka e mnogu
premierot    onoj   pat   na    sednica     na   bitno da se dade {ansa, so dr`avna
Sobranieto, za vreme na prateni~kite             podr{ka, dr`avna pomo{ da se dade {ansa
pra{awa,    odgovaraj}i     na    edno     moe   na firmite {to izvezuvaat, edinstven
pra{awe,   mi    re~e   deka    nema     {ansi   na~in    da    se    podobri     debalansot,
Makedonija da vleze vo recesija. Bo`e            nadvore{notrgovski,       a     da     mo`eme
mili, pa eve, jas ne se smetam za                pristojno da go odr`ime nivoto na
ekonomist, od mene ima mnogu popametni           devizen priliv, da gi pomogneme tie
lu|e, tuka vo sferata na ekonomijata,            firmi {to       izvezuvaat. Samo na toj
analiti~ari, univerzitetski profesori,           na~in    }e   mo`e    povratno     da    imema
iskusni biznismeni, pa toa go govorat.           pozitivni efekti.
Nema {ansa Makedonija da pobegne od
                                                 Jas ne gledam ovde, so rebalansot takvi
recesija. Golemite zemji, ili zaradi
                                                 merki. Be{e ka`ano i od moite kolegi
malata ekonomija, ako edna Germanija
                                                 od NSDP na {to nie smetavme i za sega,
vleguva vo recesija, nie da ka`eme ne.
                                                 sakale da priznaeme ili ne, najgolem
Nie sme izolirani, oaza na mirot, na
                                                 priliv        vo        dr`avata          nosi
spokojstvoto, duri i deka ovaa globalna
                                                 metaloprerabotuva~kata          indrustrija,
kriza pozitivno }e deluva na na{iot
                                                 tekstilnata, nafata, OKTA izvezuva i ne
razvoj i ekonomijata. Dobro, toa e kako
                                                 znam {to. Malku tutun, malku vino toa e
demago{ka parola, populisti~ka, dobra
                                                 so   {to    Makedonija    raspolata     i   na
e, no kako realnost e mnogu surova. I
                                                 konkurentnosta na stranskiot pazar. Ako
}e se soo~ime so nea vo momentot koga
                                                 ne gi potikneme tekstilcite koi masovno
}e ni bide najte{ko.
                                                 se otpu{taat, metaloprerabotuva~ite koi
Zna~i, da se vratam na temite. Za nas,           se zapiraat, eve sega ako prodol`i, jas
vo ovoj moment najbitno e so rebalansot          ne znam dali definitivno se ispegla
da    predvidime      mo`nosta      za     tri   politikata,      nesoglasuvaweto       pome|u
prioriteti.                                      Upravat za prihodi         i rudnicite so
Glaven prioritet spored nas e da si go           zgolemuvaweto       na      ~ineweto        na
so~uvame       naselenieto.         Fizi~kata    koncesiite, }e se zatvorat i rudnicite.
egzistencija, opstojuvawe na gra|anite           Makedonija }e se zatvori cela. Na toa
na   Republika    Makedonija     za    nas   e   po~iva makedonskiot razvoj, nie nemame
prioritet broj eden.                             drugo.    Kompjuteri    i    avtomobili     ne
Nemame    drug     na~in,      tuku      preku   izvezuvame. Zna~i ova se sferite na
instrumenti na socijalnata politika,             konkurentnost       kade       mo`eme       da
toa   da   go   napravime,a     toa     zna~i,   izvezuvame. Ako toa ne se potiknuva,
lu|eto,     najsiroma{nata       kategorija,     nema {ansa Makedonija da go popravi
masovnoto otpu{tawe, ne se soglasuvame,          svojot ekonomski organizam, ako sakate
nie tvrdime i Sindikatot deka ima nad            da go napravi i primamliv za lu|eto koi
20 iljadi lu|e koi se ispu{teni od               imaat mo`nost da idat nadvor, a da gi
rabota za ovie nekolku meseci, vie               naterame da ostanat doma.
velite, premierot onoj pat odgovar{e na          Soo~eni sme so ograni~en, limitiran
edno pra{awe deka ne se tolku mnogu,             iznos     na    sredstva     so    koi     {to
pomalku se. Ama, ne ka`uvate kolku.              raspolagame     i   nie    predlagame      tie
Neka se usoglasat podatocite so Zavodot          najracionalno da se tro{at. Smetame
za statistika. Nam ne ni treba to~niot           deka na~inot na koj {to se raspredeluva
podatok za zadovoluvawe na li~na sueta.          ova dr`avno bogatstvo ovoj kapital e
Ni treba zaradi realnite parametri,              nesoodveten za ovie uslovi za kriza.
kako mo`e so ovie realni sredstva {to            Predlo`ivme gospodine minister, jas bi
ni stojat na raspolagawe, so ovoj                sakal navistina va{eto mislewe da go
                                                 slu{nam, u{te vo oktomvri minatata
                                                                                    59-1/15.-
godina, soo~uvaj}i se so svetskata              pravo    na    site     argumenti     {to   gi
kriza, predlo`iv i kako pratenik, i             iznesuvavme ovde vo Sobranieto.
kako politi~ka partija predlo`ivme vo           I toga{, ako se se}avate, sega }e
dr`avata da se formira eden, ako ne             povtoram, rekov za da izleze Makedonija
sakate da go nare~ete krizen {tab, neka         od ovaa kriza tri se mo`nosti:
bide   ekonomski     sovet    na   ~elo    so
                                                Prvata mo`nost e Makedonija da pe~ati
premierot. Nam ni e sovr{eno jasno deka
                                                pari. No ako sakate poslednata mo`nost.
vo   dr`avata      ne    mo`e    ni{to     da
funkcionira    ako    na   ~elo    ne    stoi   Vtorata mo`nost e da pozajmuva stranski
premierot. Me|utoa, da mu pomagaat              sredstva.
eksperti,      iskusni      stopanstvenici,     Tretata     e   da    gi    tro{i    deviznite
prane{ni ministri za finansii, da mu            rezervi.
pomagaat     eksperti,       univerzitetski     Vie posegnavte po dvete. Za tretata }e
profesori. Da se napravi vistinska              vidime. Zna~i, gi potro{ivte deviznite
procenka na sostojbite vo koi se nao|a          rezervi, padnaa na zagri`uva~ko nivo,
dr`avata. Ne da ja spasime Vladata, za          dali se milijarda i dvesta, ne znam
Vladata }e ka`at gra|anite za vreme na          dali    ostanuvaat      definitivno     tolku.
izborite, me|utoa da se spasi dr`avata.         Zna~i, nad 400 milioni evra se zemeni
Da se zemat lu|e od opozicijata. Vie            od deviznite rezervi za odr`uvaweto na
ni{to ne odgovorivte. Na prateni~ko             tekovnata potro{uva~ka od dr`avata.
pra{awe premierot mi odgovori VMRO-
DPMNE i Vladata imaat dovolno kapacitet         Vtoro, za da zemete pari od nadvor,
da ja izvle~at zemjata od kriza.                vidovte deka makedonskata ekonomija }e
                                                kolabira i vedna{ pobaravte mo`nosti da
Vremeto poka`uva deka nema kapacitet            gi zemete parite od nadvor, ama gledate
VMRO-DPMNE.    Nema    potencijal     da   gi   toa te{ko odi, mnogu se skapi uslovite,
predviduva nastanite. Sposobni lu|e vo          golemi     se    kamatite.     I    zo{to   go
politikata koi stojat na ~elo na Vlada          izbrkavte MMF od Makedonija? Sovr{eno e
moraat da gledat malku podaleku od              jasno zo{to i stanuva jasno duri i na
horizontot. Da gledaat na site mo`ni            najneupatenite, tie }e gi kontroliraat
zakani po destabilizacija na zemjata,           finansiskite tekovi vo dr`avata, tie
na ekonomski i bezbednosen plan. Se             nema da dozvolat vo Makedonija da se
poka`a deka toa ovaa Vlada ne go                izdvojat 385 milioni evra za plati na
poseduva. I, ako ne go poseduva zo{to           administrativcite, tuku }e ne nateraat
ne go koristi kolektivniot dr`aven um,          da      go       namalime       brojot      na
site   lu|e    koi    znaat,   dobronamerni     administrativcite. I tie znaat deka ova
patrioti, svoeto znaewe da go vlo`at.           ne    smeete      da    go    napravite     za
Nema ni{to da i stane na Vladata.               dogovornite     uslugi     da    gi   namalite
Naprotiv    }e     poka`e    fleksibilnost,     zna~itelno sredstvata, zatoa {to toa e
{iro~ina deka e podgotvena da ja vodi           rezevatot     na    VMRO    DPMNE,    tie   se
dr`avata, a ne partijata.                       najvernite glasa~i, tie dobija pari i
Mislam deka toa suetata ne vi dade nitu         za tie pari i za tie plati mora da mu
vam, nitu na premierot za pravo da              bidat verni na VMRO DPMNE i tuka
ka`ete deka navistina vo Makedonija, vo         formulata e ednostavna, prosta. MMF toa
ovoj moment i treba obedinuvawe. Kako           nema da go dozvoli, }e ne natera kako
{to vpro~em toa go pravat vo Germanija.         {to gi natera Srbite, }e otstranite od
Kako   mo`ea     najluti    protivnici     vo   administracijata 70 iljadi lu|e ako
Germanija,         Socijaldemokrati         i   sakata da dobiete 3 milijardi evra
Demohristijani da sednat i da dogovorat         pomo{. Go dovedovte vo situacijata
strategija, pa da se dogovorat i od             opstojuvaweto, monetarnata stabilnost
edna i od druga partija, pa imaat i             na dr`avata. Jas ne znam i kako i na
Vlada zaedno. Me|utoa, vo ovie te{ki            koj na~in }e ja branite stabilnosta na
momenti pravat strategija zaedno kako           denarot,     odnosno     fiksniot    kurs   na
Germanija da se spasi. Ili vo drugi             denarot, ne znam, dali ednostavno e
zemji kade {to opozicijata isto taka            mo`no da se odbrani vo takvi uslovi
ima silno vlijanie vrz politikata,              koga nie sekojdnevno eve gledame so
bidej}i ima razbirawe kaj Vladata. Nie,         dr`avnite zapisi {to pravite ili so
za elementarni pra{awa od interes na            blagajni~kite zapisi i toa direktno odi
dr`avata ne mo`eme da se dogovorime.            na {teta na ekonomskoto zakrepnuvawe na
Stanuva zbor ili za stra{no golema              firmite, bankite nema da davaat krediti
sueta ili za golema sigurnost deka toa          bidej}i sekojdnenvo im rastat kamatite.
{to se predlaga od Vladata, sega e              Koj pod tolku visoki kamati }e zeme
sovr{eno i najdobro. Vremeto potvrdi            kredit, gra|anin ili nekoja firma? Nema
deka ne e taka. Ovie 6 - 7 meseci od            {ansa, mislena imenka e, }e zaglavi
donesuvawe na toj Buxet apsolutno dadoa         u{te na startot i ako toj trend
                                                prodol`i. na{ata ekonomija }e kolabira,
                                                                                   59-1/16.-
nema od kade da se alimentiraat ovie           Republika Makedonija neto ima pozajmeno
dogovorni uslugi {to se predvideni so          na pazarot 300 milioni denari. Zapi{ete
rebalansot na buxetot.                         ja taa brojka, prozivajte me ako ne e
Spored toa, mislam deka situacijata ni         to~na do ovoj moment. 300 milioni
e    mnogu      seriozna,      nemojte    da   denari toa se 5 milioni evra, zna~i po
potcenuvate. Ne e bitno koj e na vlast         1 milion evra vo tekot na sekoj mesec
vo Republika Makedonija, bitno e kako          dosega. Vie cenete sega kolku e, malku
Makedonija da ja nadmine ovaa kriza.           e, mnogu e, ako znaete deka vkupnata
Ovoj rebalans toa ne go nudi, ovoj             aktiva   na    na{iot    bankarski    sistem
rebalans ima palijativni merki, duri           nadminuva 2 milijardi evra, sega jas ne
potcenuva~ki      odnos     kon     klu~nite   zna toa kolku e vo momentot. No ako
parametri koi garantiraat stabilnost na        navistina sakame da debatirame da se
edna ekonomija i stabilnost na edno            dogovorime za toa za {to zboruvame.
op{testvo, najmalku pak vodat gri`a za         Eve, povtoruvam za site po~ituvani
obi~niot ~ovek, na koj {to vo mnogu            pratenici, do ovoj moment, Vladata na
dr`avi duri im davaat ednokratna pomo{,        Republika         Makedonija         odnosno
garantiraat socijalna egzistencija, no         Ministerstvoto       za      finansii     na
nie vo Republika Makedonija ednostavno         takanare~enite operacii za hartii od
rekovme, da, partiskiot interes e na           vrednost ima pozajmeno neto 300 milioni
prvo mesto, a ~ovekot i gra|aninot neka        denari. Mo`e da se slu~i vo tekot na
se snao|a sam kako znae. Blagodaram.           idnata nedela koga dospevaat nekoi od
Svetlana Jakimovska: Blagodaram i jas.         onie {to treba da se isplatat, ovoj
                                               iznos da bide namalen dokolku nema
Za replika e prijaven ministerot za
                                               pobaruva~ka za hartiite od vrednost.
finansii, povelete.
                                               Ponatamu Makedonija, Evropskata unija,
Zbor   bara    ministerot     za   finansii,
                                               vo kontekst na toa kakva zemja e i
povelete
                                               kakva mo`e da stane vo tekot na krizata
Trajko Slaveski: Blagodaram.                   Republika       Makedonija.        Gospodine
Se javiv za zbor zatoa {to sakam pove}e        Petkovski, Republika Makedonija ne e
od 3 minuti da odgovoram ne direktno na        tovar za Evropskata unija. Vo ovoj
nekoi od diskusiite {to bea vodeni vo          moment ili do ovoj moment Republika
tekot na v~era{niot i dene{niot den, a         Makedonija nema dobieno ni evro pomo{
i sekako na po~etokot na nekoi od              od Evropskata unija za da se spravuva
zabele{kite      na     gospodinot      Tito   so posledicite od krizata. Toa e fakt.
Petkovski.                                     Evropskata    unija    gi   ima   na   tovar
Cenam, osobeno od lu|e koi {to se              nejzinite galeni~iwa od pribalti~kite
podolgo vo javniot `ivot na Republika          zemji, zemjite koi {to sakaa za 10-15
Makedonija, preporaki koi {to Vladata          godini od siroma{tija, totalitarizam,
sekako gi slu{a. Na razli~en na~in tie         ~ekawe za nabavka na avtomobil po 15
mo`e da se inkorporiraat vo na{eto             godini,    ~ekawe     za     priklu~ok    za
mislewe, vo na{ite postavki, na{ite            telefonska linija za 10 godini, 20
potezi,    predviduvawa      itn.    Nekoga{   godini slavime od nastanite koi {to toa
mo`ebi toa nema da se sovpadne so ona          go pridonesoa. Zna~i tie zemji sakaa za
{to   go   o~ekuvaat    tie    {to   takvite   10 godini, 15 godini da stanat zapad. I
sugestii gi davaat. No navistina treba         stanaa navidum zapad. Sjae. Poglednete
da se dogovorime za {to zboruvame              gi sega emisiite na Se En En {to odat
ponekoga{ za da mo`eme da se razbirame.        za   Polska.    Polska    1989   godina   na
                                               dene{na data, dadena solidarnost itn. i
Eve, poslednoto {to me deprimira, onaa         Polska denes. Litvanija 1991 godina,
mantra, ona obvinuvawe deka Vladata na         1989 godina itn. No imalo ne{to tuka,
Republika Makedonija go istisnuvala od         imalo ne{to {to e neodr`livo. Ne e
pazarot privatniot sektor so dr`avni           slu~ajno {to platite vo Ungarija vo
zapisi itn., znam deka e te{ko da se           ovoj moment vo evra se poniski za 20%
sledi,   znam    deka   toa    e   dinami~ka   otkolku {to bile minatata godina. Zna~i
materija. No gospodine Tito Petkovski,         ne{to }e mora da se vrati. Evropskata
do ovoj moment, zna~i 4 juni, Vladata          unija masovno intervenira. Nekoi lu|e
na Republika Makedonija vo 2009 godina         vo Evropskata unija ne spijat zatoa {to
ima pozajmeno od pazarot doma{en neto,         zemji   ~lenki    na    Evropskata    unija,
zna~i ima eden {tok, koj {to se                osobeno od onie koi {to vlegoa vo 2005
narekuva edna zaliha na sredstva koi se        godina,    se    soo~uvaat     so    ogromni
obnovuvaat,      zatoa    {to      tie    se   problemi. Litvanija minus 19% pad na
kratkoro~ni zapisi, tri meseci, {est           bruto doma{niot proizvod, vo momentot
meseci, godi{nite ve}e re~isi is~eznaa         kvartalen proektiran na godi{no nivo.
zaradi     toa      {to    apetitot      ili
pobaruva~kata e namalena, zna~i se             Ve    molam,     sega     mo`eme    da    se
obnovuvaat. Do ovaa data Vladata na            kritikuvame, mo`eme sepak da zboruvame
                                                                                 59-1/17.-
edno ili drugo za nas i na{ata zemja,         Zna~i   ne     se    soglasuvam      kako     {to
ama ne sme problem za Evropskata unija.       rekovte, toa e va{iot prv prioritet,
Evropskata unija ne ja ~uvstvuva na{ata       deka trebalo da se gri`ime ili bila
bolak, nie si ja ~uvstvuvame na{ata           zagrozena    fizi~kata       egzistencija      na
bolka vo momentot i nie }e se spravime        na{ite gra|ani. Ne, ne e ni vo uslovi
so na{ata bolka. ]e poka`eme deka             na kriza, zatoa {to minatata godina
znaeme i deka mo`eme.                         bevme edna od retkite zemji vo koja {to
Ponatamu,     Republika     Makedonija    -   platite realano porasnaa. Zna~i imavme
buxetska dr`ava. Nema ponesre}en ~ovek        realen rast na platite vo Republika
ili minister od mene koga }e go               Makedonija. Statistikata toa ni go
prezentirame buxetot vo koj {to ogromen       ka`uva, platite i vo privatniot i vo
del od buxetot e za socijalni transferi       javniot sektor porasnale za nad 10%,
i socijalni dava~ki, transferi kon            imavme prose~na inflacija vo tekot na
fondovite,       penzisko      osiguruvawe,   godinata od            8,38, 4%, odzemete go
socijalno osiguruvawe itn. 200 milioni        ednoto od drugoto i }e vidite deka sme
evra od ovoj buxet za 2009 godina se          imale realen rast na platite. Ovaa
dodavaat kon Fondot za penzisko i             godina i da ostanat na toa nivo na koe
invalidsko osiguruvawe, zatoa {to vo          bile minatata godina povtorno nema da
tekot na izminative godini sme sozdale        ima zna~itelen realen pad vo odnos na
takva obvrska, za arno, za lo{o, dali         kupovnata mo} zatoa {to, kako {to
od      administracija,        dali      od   vidovte, i MMF predvide deka re~isi }e
Ministerstvoto za odbrana, od vojskata,       nemame inflacija. Toa go poka`uvaat i
od         policijata,          predvremeno   na{ite    statist~ki         pokazateli.       No
penzionirawe, steknati prava. Zna~i na        dobro,toa }e go vidime podocna kako }e
Fondot mu dodavame 200 milioni evra.          se spravat pretprijatijata, subjektite
Zamislete {to mo`eme da napravime so          od privatniot sektor, za javniot sektor
tie 200 milioni evra! Zna~i nemame            vidovte deka nie gi zamrznavme platite,
nekoga{ izbor, sme sozdale obvrski i ne       nema da ima pomestuvawe. Od tuka,
e zagrozena fizi~kata egzistencija na         mislam deka ne treba da bideme mnogu
makedonskite gra|ani.                         pesimisti deka navodno bila fizi~kata
                                              egzistencija      zagrozena.     Brojkata      na
Jas se nadevam deka vo idnina }e mo`eme
                                              novonevraboteni        iznesuva      okolu      6
da sostavime poeleganten buxet kade {to
                                              iljadi.    Povtorno        proverete      ja    i
navistina tie socijalni transferi }e
                                              zapi{ete ja.
bidat na edno barem relativno pomalo
nivo. Daj bo`e da rastat prihodite od         Vo     ekspozeto         za     izmenite        i
buxetot i da mo`eme pove}e da tro{ime i       dopolnuvawata na buxetot ka`av deka
za socijalna za{tita, i da tro{ime            spored podatocite na Agencijata za
pove}e    za    zdrastveni    uslugi    ili   vrabotuvawe kaj niv se registrirani
zdravstveno osiguruvawe, po glava na          novi   7.700     lica.     Dozvolete     da    se
`itel da dostignuvame nekoi standardi,        ogradam, ne znam koi se tie lica koi
barem na posiroma{nite ili pomalku            {to prethodno rabotele, dali ne gi
dohodnite zemjie vo Evropskata unija.         vklu~uvaat i onie koi se javuvaat na
Vie znaete deka toa ne odi taka lesno,        pazarot     na      rabotna      sila,       deca
odnosno ne odi taka brzo.                     zavr{uvaat obrazovanie, se prijavuvaat,
                                              nekoi       steknuvaat           kvalifikacii,
Po~ituvan    gospodine    Petkovski,    jas
                                              ponatamu, nekoi koi ne se prijavuvale
~ustvuvam obvrska toa da go ka`am.
                                              ili bile vo onaa kategorija na lica {to
Republika    Makedonija   e    edinstvenata
                                              ne    se      prijavuvale,        takanare~eni
zemja, kolku {to mi e mene poznato,
                                              dekura`irani ili pasivni se vklu~uvaat,
mo`ebi vo Evropa {to vo Ustavot ima
                                              se pojavila potreba vo semejstvoto, vo
zapi{ano    deka   e   socijalna    dr`ava.
                                              doma}instvoto u{te nekoj da pobara
Pro~itajte    gi   ustavite    na   Srbija,
                                              rabota, pa ne mo`e vedna{ da najde i se
Slovenija,    Polska   itn.    Mnogu   bile
                                              prijavuva vo Zavod za rabotna sila, ne
vnimatelni koga se osvrnuvale na toa
                                              sme ja pro~istile taa brojka. No tie
{to e ustavno zagarantirano socijalno
                                              7.700 so nekoi novi vrabotuvawa koi se
pravo ili pravo vo nivnite ustavi.
                                              registrirani      se    simnuvaat     na     ovaa
Zna~i, edinstvena zemja vo Evropa koja
                                              brojka od 6 iljadi. I 60 da se toa e
{to e taka definirana i toa ne mo`e a
                                              tragedija    individualna,        nie    ne    gi
da ne vlijae na politikite na vladite,
                                              gledame    samo      kako     brojki.     Postoi
na odluki na drugi institucii kako {to
                                              opasnost     da     gi     zamaglime      na{ite
e Ustavniot sud itn. vo kreirawe na
                                              soznanija ako ja gledame cifrata. Za
nekoi prava {to se nestandardni vo
                                              sekoj koj {to }e izgubi rabotno mesto
nekoi zemji i toa nie go imame vo
                                              toa e semejna tragedija, no sepak,
na{ite buxeti i ne mo`eme od toa da se
                                              na{ite sistemi za osiguruvawe vo slu~aj
ottrgneme.
                                              na nevrabotenost funkcionira, sekoj gi

                                                                                   59-1/18.-
ostvaruva svoite prava. Eve, povelete,              gi zatvorime na{ite granici i da im
postavete mi pra{awe dali fondovite                 ka`eme na na{ite gra|ani nema kupuvawe
bilo vo Agencijata za vrabotuvawe ili               novi    avtomobili,       nema     uvoz     na
onie drugite imale problem vo isplata               avtomobili. Ne mo`evme da im ka`eme na
na steknatite prava koi sledat po                   na{ite   gra|ani    deka    nema    uvoz    na
zakon.    Toa      go   obezbeduva       i   ovoj   grade`en materijal za ku}ite {to gi
rebalans, ovie izmeni i dopolnuvawa na              gradite   niz     zapadna,     niz     isto~na
buxetot, za koi nie gi ostavivme ili                Makedonija. Nema keramidi od Kani`a,
obezbedivme sredstvata koi }e bidat                 nema ova, nema ona. Nema za va{ite
neophodno za do kraj.                               svadbi uvozni pijaloci. Toa poleka
Dr`avnite rezervi - sega toa ne se                  doa|a, se prisposobuvame, no ne mo`eme
dr`avni      rezervi,      toa      se    devizni   vedna{ da go napravime.
rezervi.     Malku     poprecizno,       jas   ne   Vo uslovi koga na edno selsko semejstvo
poznavam kategorija dr`avni rezervi.                ne daj Bo`e }e mu pcovisa edna krava, a
Imame stokovi rezervi itn. Ima devizni              ima dve, ima dve alternativi. Ili }e
rezervi, toa se stranski sredstva za                mizeruvaat, }e gladuvaat, ili pak prvo
pla}awe, nekoj vid na za{teda koja {to              }e dobijat pomo{ od svoite sosedi, ili
i na{iot i privatniot i javniot sektor              pak ako mo`at da pozajmaat od svoite
ja   ~uva      vo    stranski      sredstva    za   sosedi, od banka sigurno ne mo`at toa
pla}awe. Dobro znaeme i dvajcata i site             }e go napravat.
tuka zo{to tie slu`at. Tie se za vakvi              Gospodine       Petkovski,        po~ituvani
situacii, gospodine Petkovski, za ni{to             pratenici tokmu toa go pravime nie vo
drugo, tokmu za vakvi situacii kako                 Republika   Makedonija.      Drugite     imaat
sega. Minatata godina koga be{e podobro             razbirawe za ova {to go pravime, ima
za    4     meseci      400      milioni     evra   razbirawe   i    Me|unarodniot      monetaren
akumulira{e Narodna banka na Republika              fond.
Makedonija, go otkupuva{e vi{okot zatoa
                                                    Svetlana Jakimovska: Blagodaram.
{to ima{e i priliv, ima{e i pogolema
ekonomska      aktivnost,      izvozot     doa|a,   Za replika e prijaven gospodinot Tome
poglednete gi podatocite vo maj, juni,              ^ingovski, povelete.
avgust tamu nekade do septemvri plus                Tome ^ingovski: Blagodaram po~ituvana
400 milioni evra. Zo{to sega da bideme              potpretsedatelke, po~ituvan minister,
tolkavi         pesimisti?        Zatoa       {to   po~ituvani kolegi pratenici,
vnimavajte,       eve    da     bidam     iskren,   Ova   pove}e    gospodine      minister     mi
ekonomijata        e    pove}e       psihologija    nalikuva{e na replika na govorot na
otkolku nauka, vie toa dobro go znaete              gospodinot    Tito,     me|utoa      eve    se
i sega sekoja izjava na politi~ar koj               prijaviv za replika.
{to e cenet na makedonskata politi~ka
scena ne mo`e a da nema nekoe vlijanie              Moram da ve potsetam vie ako ka`ete
barem na del od naselenieto, barem na               deka }e vrne, ili nema da vrne sigurno
onie koi {to mu veruvaat i ottuka                   nema da zgre{ite. Kako {to ka`uvate i
mislam       deka      treba        da     bideme   za vlezot vo Evropskata unija ili }e
povnimatelni, zatoa {to ako jas ka`am               vlezeme     ili      nema      da      vlezeme
sega,     da      bidam     i     najsovr{eniot     najverojatno. Toa e va{iot stil, toa e
meteorolog, deka vo ponedelnik }e vrne              stilot na ovaa Vlada. Konstantno ili
vo Skopje, jas ne mo`am da vlijaam na               ova ili ona. Vie imate dve opcii
toa ili }e vrne ili nema da vrne. Ama               vozmo`na i nevozmo`na i na krajot {to
koga gospodinot Tito Petkovski }e ka`e              }e ispadne }ar ste.
deka     }e      ima     devalvacija,        koga   Me|utoa jas bi se osvrnal pove}e na
gospodinot Tito Petkovski ili nekoj                 va{iot govor kade {to zboruvate za
drug    }e      ka`e    deka     se     zagrozeni   balti~kite zemji kako mileni~iwa na
deviznite rezervi itn., na                del od    Evropskata unija deka tie vo periodot
makedonskite gra|ani toa }e ima nekoe               koga apliciraa za vlez vo Evropskata
vlijanie      i    }e   vlijae      na    nivnoto   unija bea dosta siroma{ni, vladee{e
odnesuvawe.                                         totalitarizam, 10 do 15 godini ~ekaa za
Ottuka zatoa sme nie mnogu vnimatelni,              avtomobil, ~ekaa red za leb i drugi
nekoga{       izgledame       kako      {to    ne   raboti.
narekuvaat non{alantni itn, no ne e toa             Sega vie kako minister, kako del od
toa.                                                Vladata priznavte koj e konceptot na
Ottuka    bi     bil    mnogu     povnimatelen.     Vladata na Republika Makedonija za
Zna~i,     ne      mo`ete      da      o~ekuvate,   pristapuvawe vo Evropskata unija i
deviznite rezervi se tokmu za toa.                  NATO.     Zna~i,       sakate       Republika
Pomalku imame izvoz, pomalku imame                  Makedonija   da    ja    donesete     vo   taa
transferi. Ne mo`evme vedna{ da ja                  situacija kako pribalti~kite zemji vo
sopreme potro{uva~kata, ne mo`evme da               90-tite godini. Toa vi e celta. Sega
                                                                                       59-1/19.-
prv pat ja ka`avte i jas toa go smetam          e pova`no da go zadr`ime i da go
kako oficijalen stav na Vladata. Zna~i,         zgolemime brojot na administrativcite i
toa vi e celta, zatoa vi e celiot               da izgradime spomenici itn. Izvinete,
buxet, site sredstva gi prenaso~uvate           mo`ebi e banalno, me|utoa dr`avata,
vo nekoi neproduktivni tro{ewa. Ne gi           odgovorna    vlada    utvrduva    prioriteti
naso~uvate vo stopanstvoto. Predlagate          koga    stanuva     zbor    za    limitirani
rebalans na buxetot kako merka od               sredstva so koi {to raspolagame kako
svetskata ekonomska kriza, od krizata           dr`ava. I ne mo`ete da me ubedite
vo Republika Makedonija koja navleguva          nikako deka e mnogu pova`no vo ovaa
vo   momentot,      a    od    druga   strana   situacija da potro{ime 10-15 milioni
neproduktivnite tro{oci rastat. Ne se           evra za spomenici, da ja povrzeme dve i
otka`uvate od red spomenici koi {to             pol   iljadi    godi{nata      istorija    na
apsolutno vo ovoj moment ne zna~at na           Makedonija za eden mandat, so edni lu|e
gra|anite vo Republikata, a kamo li vo          otkolku {to e sudbinata na mlekarite
stopanstvoto.      Ne   se    otka`uvate   od   koi {to te{ko }e go obnovime sto~niot
va{eto lagodno `iveewe, a ovde ni               fond dokolku toa ne go napravime, a
ka`uvate }e vrnelo vo Skopje, ili ne.           izvinete premierot se slika{e i na
Ni izigravate meteorolog na tema koga           otvoraweto i na po~etokot na rabotata i
se zboruva za buxetot. Blagodaram.              na   se~eweto    na    vrvcata.    Duri   ima
Svetlana Jakimovska: Blagodaram.                snimeno i spot kolku gi poddr`uva,a
                                                oddedna{ se distancira jas ne sum od
Za replika e prijaven gospodinot Tito
                                                ovde, vie ste si privatna firma. Taka
Petkovski, povelete.
                                                se uni{tuva narod i dr`ava, taka ne se
Tito Petkovski: Navistina inspirativen          gradi dr`ava.
be{e odgovorot na ministerot na nekoi
                                                Svetlana Jakimovska: Blagodaram.
moi tezi i iluzorno e da se o~ekuva
deka jas vo edna minuta }e mo`am da             Za replika se javi gospodinot Marjan~o
odgovoram na se. ]e se obidam toa da go         Nikolov, povelete.
napravam vo amandmanskata rasprava po           Marjan~o Nikolov: Se javiv gospo|o
nekoi od pra{awata koi {to se zagatnati         potpretsedatel, po~ituvan minister za
so ovoj rebalans.                               replika   zatoa     {to   prv   pat    otkako
Samo edna mala digresija.                       gospodinot Trajko Slaveski e minister
                                                slu{navme eden govor vo koj {to mo`e{e
Premierot      na     Vladata,     gospodinot
                                                da se po~uvstvuva kaewe za politikite
Gruevski kako lider na opozicijata koga
                                                {to   gi    vodela     Vladata    dosega    i
ja napa|a{e politikata na SDSM i na
                                                indirektno da priznae deka zgre{ile vo
Vladata vo toa vreme svojot govor od
                                                proekciite {to gi pravele vo odnos na
ovaa govornica sekoga{ go zapo~nuva{e
                                                potro{uva~kata i fiskalnata politika.
so zborovite "na makedonskata ekonomija
samo {to ne i trgnalo, kade i da e }e i         Zna~i, gospodine minister dobro e {to
trgne". Istata filozofija va`i i sega           kone~no se vrativte vo realnosta, se
za ovie tri godini, samo {to ne i               simnavte od oblacite i po~navte da
trgnalo     na    makedonskata     ekonomija,   `iveete so problemite vo Republika
denes - utre ama }e i trgne.                    Makedonija. Zo{to go ka`uvam ova.
Mnogu     e    opasna     tezata    deka   na   Prv pat ka`avte deka se obiduvame da ja
Makedonija mo`ebi }e i bide mnogu               namalime potro{uva~kata. Ama samo se
pote{ko, kako pribalti~kite zemji il            obiduvame. Pritoa zgre{ivte koga se
Romanija, Bugarija dokolku vleze vo             povikavte ne mo`eme da zabranime uvoz
Evropskata unija. Toa e demoralizirawe,         na }eramidi od Kani`a, uvozni pijaloci
toa e urivawe na moralot na gra|aninot          za svadbi, a nikoga{ ne ka`avte se
na Republika Makedonija, a ne ona {to           obidovme da ja namalime potro{uva~kata
jas go govorev. Ona {to go govorev, toa         na Vlada vo delot na uvozot. Priznavte
e zasnovano vrz osnova na argumenti, na         deka tro{ite pari bez merka za va{ata
fakti, koi {to go govorat ne politi~ki          komocija.
protivnici, eksperti, dobronamernici.           Tri godini ne ubeduvate na sekoj buxet
Duri    i    analiti~ari      koi    {to   ja   i na sekoj rebalans deka na sekoe
poddr`uvaat Vladata na VMRO-DPMNE.              zgolemuvawe na uvozot se dol`i na
Zna~i, ne govorev da se napa|a Vladata          uvozot na oprema i ma{ini i seto toa }e
bez argumenti. [to se mo`e da napravi           pridonelo da se zgolemi izvozot i
edna vlada za svojot narod. Ako ima             Republika Makedonija toj deficit mo`ela
dobri nameri, ne samo `elba da se               da go izdr`i zatoa {to }e do{ol
ostane na vlast mo`e da napravi mnogu.          progresot. Sega prv pat reterirate i
                                                milo mi e {to go napravivte toa. Se
Eve samo primerot neka bide dali e
                                                nadevam deka ne e samo zaradi politi~ki
pova`no da se pomogne na mlekarite koi
                                                celi raspravata, pa od utre pak da si
{to go uni{tuvaat dobito~niot fond i na
                                                prodol`ite so istata politika koja {to
tekstilcite vo Republika Makedonija ili
                                                                                  59-1/20.-
ja   vodite    i    koja    {to     o~igledno    evidentna finansiska ekonomska kriza,
Republika Makedonija ako prodol`i taka           se soo~uvaat so nesposobna vlada da
}e ja odnese vo mnogu lo{a sostojba.             dade navistina odgovor na toa kriza.
Vo odnos na deviznite rezervi jas se             Odgovor       na       zgolemuvaweto         na
slo`uvam so vas deka deviznite rezervi           nevrabotuvaweto, odgovor na za{tita na
se za te{ki vremiwa, ama zo{to dojdoa            nevrabotenosta, odgovor za pomo{ kako
tie te{ki vremiwa. Ako e ekonomskata             toa }e se spasuva vo realniot sektor.
kriza pri~ina za toa 50% zaradi te{kite          Vie spasot go gledate vo optimisti~ka
vremiwa i vie 50% so va{ata buxetska             varijanta, ima kriza - nema kriza, ima
politika i fiskalno tro{ewe ste pri~ina          problemi ama ne se tolku lo{i, {to e za
za ovaa lo{a sostojba. Odgovornosta da           vas gospodine Slaveski dobro ili lo{o.
znaete deka }e ja ponesete koga -                [to e po vas realnata procenka.
toga{, samo se nadevam deka nema da              Kone~no      dozvolete,         nemojte      da
bide   docna.     Nemojte    ona      {to   go   manipulirate, ne so nas kako pratenici
zboruvavte za platite, ka`ete eden               od opozicijata, povtorno nasetuvam vo
su{tinski podatok. Kolku se zgolemija            va{iot govor obid da najdete alibi.
platite   procentualno,       a    kolku    se   Sega alibi barate deka sme diskutirale
zgolemi   produktivnosta      vo    Republika    za rebalansot na buxetot i sme se
Makedonija.    Da    vidime    dali    e   toa   obiduvale     da      go     zabavime.      Vie
zgolemuvawe    realno     ili     se    parite   zadocnivte so ovoj rebalans u{te od
izvle~eni od stopanstvoto.                       fevruar mesec. Nemate ve}e alibi, ne
Svetlana Jakimovska: Blagodaram.                 mo`e sekoj drug da vi e odgovoren vo
                                                 ovaa    dr`ava       osven      samiot     vas.
Za replika e prijavena gospo|a Vesna
                                                 Blagodaram.
Bendevska, povelete.
                                                 Svetlana Jakimovska: Blagodaram.
Vesna Bendevska: Gospodine Slaveski jas
najseriozno sum voznemirena od va{ata            Ima   zbor    gospodinot      Besim    Dogani,
teza {to vie tuka ni ja plasiravte sega          povelete.
i }e parafraziram - va{ata teza vo               So ogled deka pratenikot ne e vo salata
obra}aweto ne e tolku lo{a situacijata           prisuten go gubi pravoto na govor.
i kon opozicijata upatuvate poraka ne            Ima   zbor    gospodinot      Stojan    Andov,
{irete strav i panika.                           povelete.
Gospodine Slaveski, opozicijata ne {iri          Stojan            Andov:            Po~ituvana
strav i panika bidej}i na sekoj od nas           potpretsedatel, gospodine minister,
ima grupa gra|ani koi mu veruvaat. Jas
                                                 Ne e mnogu stimulativno da se zboruva
vas ne vi veruvam gospodine Slaveski.
                                                 za vaka va`ni raboti koga e salata
Kako gra|anin na Republika Makedonija
                                                 prazna, ama mi do{ol redot pa }e
jas ne veruvam deka vie kako minister
                                                 ostanam na toa da ka`am nekolku zbora.
za finansii prvo imate realna procenka
{to se slu~uva vo ovoj moment so                 Vo   ekonomijata      kako    i   vo   drugite
Republika   Makedonija.      Kako     po   vas   op{testveni oblasti mnogu e zna~ajno,
tezata ne e tolku lo{o, pa ovde se               glavna    uloga      ima    sposobnosta      na
obiduvate da kalkulirate deka brojkata           predviduvawe i navreme da se sogledaat
za novonevraboteni ne bila 6 iljadi, ne          nekoi raboti vo oblastite {to gi sledi
bila 7700, na{ite podatoci govorat deka          ekonomijata i da mo`at da se predvidat
se    dvi`i     i     okolu     20      iljadi   kako }e nastanat, {to }e se slu~uva so
novovraboteni,      jas     sum       seriozno   niv itn.
zagri`ena i upla{ena bidej}i tokmu vie           Vladata vo dekemvri ne poka`a takva
do krajot na dekemvri ne ja gledavte             sposobnost. Taa predviduva{e deka 5,5%
krizata   koja    se    nabli`uva.     Ne   ja   }e raste op{testveniot proizvod, na
priznavavte.      Sega     ka`uvate       deka   krajot na godinata go predviduva{e.
situacijata ne e tolku lo{a. Pa za {to           Sega imame eden zaobikolen odgovor od
toga{ Vladata na tri svoi sednici                ministerot za finansii deka tie znaele
donese tri paket anti krizni merki. Za           kako }e bide ama ne smeele, da ne go
{to se obiduvate i ne ubeduvate da go            voznemiruvaat      naselenieto,       oni    se
odbranite rebalansot kako antikrizen.            povlijatelni     od    site     nas,   drugite
Do koga gospodine Slaveski najva`no }e           politi~ari {to se.
vi bide samo procentot na rejtingot,             Mislam deka be{e fer i obvrska na
ni{to drugo.                                     Vladata    da    objasni     zo{to    predlo`i
Prvo, imate li realna ocenka deka                krajot na dekemvri 5,5% porast od BDP
vkupnata    ekonomska       aktivnost       vo   kako osnova na obemot na buxetot. Toa
Republika Makedonija se namaluva. Deka           ne go objasnija. Toa treba da go
na vrata ni ~uka devalvacija. Deka               objasni.    Dali    navistina      oni    tolku
navistina    gra|anite      na      Republika    procenuvaat ili nekoj im sovetuva{e
Makedonija   se    soo~eni     ne    samo   so   tolku da procenat. Dali toa go dobija
                                                                                     59-1/21.-
od stru~ni organi i institucii, kako           Politikata    na   Vladata,   sega    imame
{to e Zavodot za statistika ili od             profesor, iskusen ~ovek koj toa go
nekoj drug institut, Upravata za javni         znae. Ne morame da imame sekoga{ taka.
prihodi, zatoa {to tolku }e se soberat         Vladata ne e sostavena od eksperti.
pak, ili od Upravata za carini. Od kade        Vladata e politi~ko telo, dr`avno,
gi dobija tie stru~ni proceni da tvrdat        izvr{no, odgovorno telo. Toa mora da se
deka    5,5%    }e    bide    op{testveniot    potpira na institucii vo dr`avata. Nie
proizvod,     }e      porasne      doma{niot   toa ne go pravime.
op{testven     proizvod.     Toa     ne   go   Od druga strana toa ne go pravime nitu
objasnija.                                     ne izvestuvaat dali e toa napraveno,
Bidej}i toa toga{ ne go objasnija i            dali gi dobile tie ocenki, pa tie taka
poka`aa nesposobnost da predivdat kako         imaat predvideno, nitu znaeme dali
}e bide kako da im veruvame deka ova           voop{to barale od instituciite , a site
{to go predlagaat denes }e se ostvari,         drugi {to ka`uvaat {to mislat i kako
deka e toa toa. Deka sega se sposobni          mislat, ne se institucii, eksperti se
da predvidat, koga ista e situacijata.         eksperti no na nikoj ne odgovaraat za
Toga{ tie {to go tvrdea ekspertite, go         ka`uvaweto. Vladata si ima komotna
pore~uvaat. Jas od ovde im ka`av deka          pozicija, pa ne mora da gi poslu{a.
treba da go povle~at buxetot i za 10%          Druga rabota bi bila Vladata da postavi
da go namalat. Eve i sega i taa                vakov     buxet     ako     prethodno     e
situacija. I sega procenkite se na             predupredena od naodot od UJP, od
ekspertite deka }e dojde do pad, nekoi         naodot   od   Upravata   za    carini,   od
velat deka }e bide 1%, nekoi deka }e           Zavodot    za    statistika    ako    imame
bide 2-3% itn. Procenkite od Evropa {to        institut za razvoj na produktivnosta na
idat se deka okolu 2% }e imame pomalku.        trudot i ne znam {to. Ova e edna rabota
Procenkite od MMF se isto taka. ]e ne          nie da raspravame so Vladata i }e
zafati     recesija.       Koja      doma{na   ka`eme deka e toa vladin voluntarizam,
institucija procenuva deka }e bide ova         si re{ava drugi problemi, a ne ja vodi
{to sega go predlaga Vladata za osnova         politikata vo dr`avata.
na rebalansot.                                 Mislam deka ovie raboti treba da gi
Za mene e mnogu va`no so Zakonot za            postavime kako va`na zada~a koja vo
buxet da se uredi vrz osnova na {to            dr`avata treba da si ja uredime.
mora da ima, koi ocenki, od koi                Mi padna vo o~i izlagaweto, mislam deka
institucii mora da gi ima Vladata za da        e   dobronamerno    bez  ogled    {to   sme
mo`e da napravi buxet za da znaeme kogo        opozicija i }e gledame da go najdeme vo
da    smenime,      direktor      na    ovaa   te{kotija ministerot, toj so edna dobra
institucija,       direktor      na     onaa   volja se obide nekoi raboti da objasni.
institucija, koj ja izmamil Vladata.           Me|utoa, nie toa objasnuvawe }e go
Inaku ili tie institucii nitu }e se            podvedeme malku na edna kritika i toa e
usovr{at vo nivnata stru~na rabota i           isto da mu pomogneme i nemu i na
stru~no rabotewe, nitu }e ~uvstvuvaa           Vladata, se razbira Makedonija ne e
odgovornost za misleweto {to go gradat,        teret na Evropskata unija, bidej}i ne e
nitu pak nie eden den }e imame jasen           ~lenka. Nema {to da o~ekuva od tamu
uvid dali na{ata klu~na politika po            nekoi posebni, tie {to gi dava na tie
ovaa oblast, kako {to e buxetot ja             {to imaat Spogodba za stabilizacija i
zasnovame na pritisoci i na `elbi da se        asocijacija taa pomo{ kolku e ja dava
dodvoruvame na ovoj ili onoj sloj na           za nas i nie ne mo`eme nitu da i
gra|anite, ili pak navistina nie celata        zamerime,    nitu    da   i    ka`eme    na
taa politika ja zasnivame na stru~ni           Evropskata unija zo{to si gi re{ava
institucii, na nivnata osposobenost, na        pra{awata prvo na svoite ~lenki. Kakvi
nivnata     anga`iranost,       posvetenost,   bile porano, {to bile, toa e nivna
objektivnost i odgovornost.                    rabota, tie si se probile i stanale
Mislam deka ovie slu~ai, raspravata za         ~lenki. Nie ne sme ~lenka i ne mo`eme
buxetot    vo    dekemvri     i    sega   za   da o~ekuvame od Evropskata unija takov
rebalansot treba da ne pou~at toj              tretman da ni pomognat. Ako mo`at, eve
sektor od izgradbata na na{ata        dr`ava   preku Investicionata banka davaat eden
da si go postavime na edna odgovorna           kredit za mali i sredni pretprijatija
osnova i da znaeme koj mo`e vo Carinata        {to e korisna rabota i toa e pomo{, da
da bide direktor, koj mo`e vo UJP da           se razbereme, no tolku e.
bide direktor, koj mo`e vo Dr`avniot           Spored toa, ne i se dostapni tie
zavod za statistika i koi sektori mora         institucii na Republika Makedonija. Taa
da gi ima za da znae kakvi }e bidat            nema pristap do tie fondovi, do tie
dvi`ewata, predviduvawata da im se             mo`nosti za pomo{ so koja raspolaga
zasnivaat vrz osnova na realnost da            Evropskata unija, toa e na{ata nesre}a.
mo`e da stoi zad politikata na Vladata.        Me|utoa, bidej}i gi gledam kako stojat
                                                                                 59-1/22.-
rabotite so na{ata razmena so svetot i          sogledal za da pomogne. Ako mol~i nosi
ne sum taka nov da ne gi poznavam tie           odgovornost ista kako tie pravat taka,
raboti, mislam deka nie ve}e vo ovaa            slepi se pravat ne gi gledaat rabotite.
godina navistina }e dojdeme vo seriozni         Ovie raboti moram da vi ka`am nie
te{kotii za da mo`eme da odgovarame na          imavme vo toa vreme be{e zabraneto da
potrebite za pla}awe sprema stranstvo.          se iznesat deviznite rezervi, nivnata
Ova go ka`uvam za da se setite i da             cifra i nivnoto dvi`ewe vo javnost.
mislite odgovorno za taa rabota. Koga           Prvo e strogo doverliva dr`avna tajna.
ovde   ka`uvav     deka    }e    se   namalat   Site vo stranstvo znaat kade gi ~uvame
doznakite    od    stranstvo,      privatnite   deviznite rezervi        kolku imame, samo
transferi mi be{e odgovoreno deka, po           gra|anite vo toga{na Jugoslavija im
va{a ocenka, }e se zgolemat bidej}i             be{e strogo zabraneto da znaat {to se
tamu }e izgubele pravo na {tedewe ili           slu~uva    so    deviznite    rezervi.       Ili
rabota }e si do{le so site pari ovde.           ima{e istraga vo taa Vlada zo{to po
Taka ne ~ini. Vie taka mo`e optimizam           vesnici pi{uvale zo{to mesoto poskapelo
da {irite, no toa ne se seriozni                tolku i tolku. Sme{na situacija, zo{to
raboti, praksata nikade ne poznava              ne pi{uvaat koga ne poskapelo. Pa kako
taka, a od druga strana zaboravate oti          da pi{uvaat ne poskapelo, pa normalno
tie lu|e ne mo`at da si dojdat, tie             situacija koga ne poskapelo. Taka da ne
vremeno gubat rabota, pravo na postojan         mo`eme od novinarite da barame da
prestoj sakaat da si go za~uvaat, imaat         pi{uvaat i vo javnosta da se zbori i
nekoi socijalni prava, ama nema da              lu|eto da davaat izjavi za raboti koi
pra}aat     doznaki,      }e     se    namali   se normalni, tuku za tamu              kaj {to
doznakata.                                      postoi opasnost od celata taa rabota.
Koga go ka`uvam ova imam namera na              Zatoa mislam deka prvo Vladata ni dol`i
Vladata da i obrnam vnimanie da se              da ni objasni zo{to taka postapi vo
soo~i so vistinata takva kakva e, ne da         dekemvri. Ne go zemam za gotovo ova
napravime {teta. Koga ministerot veli           Tito {to go vika deka ste sakale site
vlijatelen politi~ar koga }e ka`e da            da gi izmamite da glasaat za vas, mo`e
ima   devalvacija,      toga{    narodot   mu   da e taka, mo`e da ne e taka, mo`ebi
veruva i psiholo{ki lo{o se deluva. Ako         znaele lu|eto kako bilo, no kriele, od
ka`e taka jas se soglasuvam deka ne             psiholo{ki pri~ini. Sega sakam da gi
treba taka da ka`e. Ako ja poznava              oslobodam od tie psiholo{ki pri~ini i
materijata treba da ka`e so jazik koj           da ka`uvaat {to navistina mislat. Vie
}e go razberat stru~wacite i ~lenovite          znaevte deka }e bide, da re~eme, 1%, no
na Vladata, a ne da napravi lom, taka           toga{ sakavme psiholo{ki da go smirime
ne se ka`uva. Me|utoa, ako predupredi           narodot.     Taka?     Toa   mora       da    go
deka e potrebno da se povede smetka za          objasnite.
sostojbite so deviznite rezervi i toa           Drugo, sakam da se razmisli kao }e
da se smeta za mo`no nanesuvawe na              napravime     dr`avata    taka    da     si   ja
{teti, mene toa me potse}a na edno              uredime    da     se   znae    odgovornosta,
vreme, sakam da ve predupredam, koga            sposobnosta na predvidlivosta, da se
ministerot ima{e 11 godini jas stanav           zgolemi sposobnosta na predvidlivosta i
pretsedatel na Me|urepubli~ki komitet           da mo`e da o~ekuvame koga }e se donese
za   devizen     i   nadvore{no      trgovski   buxetot    da    bide   proveren     od     site
sistem. Toa go rabotev 8 godini i so            strani, stru~no da dr`i itn.
site   osobenosti     i    na    makedonskiot
                                                Krizata }e ne pou~i site, }e ni pomogne
bilans    platen     i    devizen     toga{en
                                                malku da se otreznime, ne veruvam deka
jugoslovenski vo detali bev zapoznaen i
                                                otkako go donesovme buxetot utredenta
gi znam tie raboti. Mene ne mi treba
                                                mu teknalo i sfatile deka ima kriza, a
teoretski    da    raspravame      dali   ako
                                                drugite vikaat nema kriza. Site tie
navistina do`ivuvame katastrofalen udar
                                                raboti treba da se objasnat i vo
vo odnosite na cenite {to sme gi
                                                ekonomijata ne treba da gi terame
ostvaruvale porano deka toa nema da se
                                                lu|eto da mol~at od patriotizam. Demek
odrazi   na    tekovnata      smetka   sprema
                                                se   upla{ile       lu|eto    pa      od     toj
stranstvo. Toa samo lu|e koi ne gi
                                                patriotizam nema da ka`at.
razbiraat rabotite i ~ekaat ~uda od
Sv.Pavle ili Sv.Petar mislat deka toa           Jas u{te ne sum rekol i sega mislam
}e ni izbega, nema da ne udri, taa              deka zemjata u{te se nao|a vo situacija
rabota ne biva, }e gi ka`eme. Ne mo`am          da izbegne devalvacija, ama ako Vladata
da prifatam deka e korisno da ne se             nekoi raboti inaku gi napravi ne vaka.
ka`uva toa {to }e go sogledam. Na kogo          Ako ni{to ne napravi Vladata rekol jas
da go ka`uvam, mora da go ka`uvam na            ne   rekol      }e    dojde    do     seriozna
Vladata, vo javnosta. Sekoj od nas e            devalvacija i toa }e bide mnogu opasno.
dol`en toa da go ka`e toa {to go                Posledicite se mnogu pogolemi. Zatoa
                                                ajde    da     se    raspravame,       da     se
                                                                                     59-1/23.-
preubeduvame, da se razjasnuvame {to            seriozna finansiska kriza. Navistina ne
u{te treba da se napravi samo toa da ne         sme    sovr{eni      vo     predviduvawata.
ni se slu~i. Blagodaram.                        Blagodaram.
Svetlana Jakimovska: Blagodaram i jas.          Svetlana Jakimovska: Blagodaram.
Za replika se prijaven ministerot za            Kontra replika gospodinot Stojan Andov,
finansii, povelete.                             povelete.
Trajko Slaveski: Blagodaram.                    Stojan Andov: Ve molam, vaka.
Zna~i      gospodine       Andov,       okolu   Se razbira krizata mnogu lu|e iznenadi,
predviduvawata.      Jas    gledav         na   no angliskata kralica vo oktomvri tie
~asovnikot nekade prvite pet minuti od          pra{awa gi postavila. Vie na krajot na
va{iot govor gi namenivte za toa. Se            godinata vikavte oti nema kriza i u{te
soglasuvam deka treba instrumentariumot         dva, tri meseci vikavte 5,5% }e bide
za predviduvawe da zajaknuva, no nema           rastot. Ne sakam da pogodi ili da
nikoga{ da bide sovr{en, zatoa {to kako         pogre{i   Trajko     Slaveski,   sakam   da
{to   ka`avte    deka    vo   op{testvenite     vospostavime institucionalna mre`a da
pojavi koi {to op{testvenite nauki              zajakne dr`avata da mo`e navistina da
sakaat da gi dofatat i da gi tretiraat          se potpira na realni ocenki.
nema da se dojde do takov mehanizam.            Svetlana Jakimovska: Blagodaram.
Koga   nie    predvidovme    5,5%,    a   vie
                                                Za replika e prijaven gospodinot Goran
rekovte vi dol`ime zo{to taka sme
                                                Misovski, povelete.
oti{le. Zna~i koga nie predvidivme 5,5%
Me|unaroden monetaren fond predviduva{e         Goran         Misovski:          Blagodaram
eden procenten poen pomalku, 4,5%.              potpretsedatelke,      po~ituvani    kolegi
Pogre{ivme i nie, pogre{ija i tie. Eve          pratenici, po~ituvan minister.
nie da sme pomalku sposobni da imame            Mojata replika gospodine Andov e vo
pomalku lu|e itn. no, pogre{ija i tie.          delot na diskusijata kade napomenavte
Ova e vistina, da ne go sfatite kako            deka izlagaweto na ministerot be{e
{ega.                                           dobronamerno.       Apsolutno     ne     se
Nekade vo oktomvri minatata godina              soglasuvam so vas. ]e mi prostite vie
Londonskata visoka ekonomska {kola, se          ministre, ne poni`i site          pratenici
sele{e vo edna nova zgrada i po toj             sporeduvaj}i ne so meteorolozi. Kolku
povod nejzinoto viso~estvo kralicata            dovolno sme kvalifikuvani da govorime
Elizabeta be{e pokaneta, a tamu site            na ovaa tema i za predviduvawata i
vrvni imiwa, znaete deka Londonskata            okolu meteorologijata.
visoka ekonomska {kola e najvisokata            Dozvolete da napravam edna digresija vo
dr`avna institucija za ekonomska nauka          vid na replika. Vo Norve{ka ima eden
i istra`uvawe i nastava vo Obedinetoto          grad se vika Bergen, od 365 dena vo
kralstvo. I britanskata kralica mnogu           godinata, mislam deka 323 dena vrne.
u~tivo vo kralski manir gi pra{ala              Imaat edna lokalna televizija i 4 pati
profesorite zo{to nikoj ne go predvidel         vo denot se emituvaat vesti, no po site
ova {to ni se slu~i, so krahot na               vesti   ima    sostojba    za   vremenskata
finansiskiot sistem, ekonomskiot itn.           sostojba    za    utre{niot    den.   Zna~i
Dignale ramenici. Otposle nekoj vo              gra|anite     na     Bergen     izdvojuvaat
Fajnen{l tajms pi{uva{e, ama ne mnogu           sredstva od buxetot za prezenterkata da
se javija da objasnat ili da odgovorat          im ka`e deka utre }e vrne. Taka i
na pra{aweto na nejzinioto viso~estvo.          na{iot minister za finansii prima plata
Eden    ekonomist     vo    SAD    neodamna,    od parite od gra|anite za da im ja ka`e
minatiot     mesec    izbrojal     deka    na   vistinata na gra|anite na Republika
univerzitetite vo SAD ima 16 iljadi, ne         Makedonija kako }e `iveat utre, a ne da
samo na univerzitetite          tuku i vo       ne ubeduva deka nema kriza vo Republika
drugite    institucii,    ima    16    iljadi   Makedonija, deka krizata }e ne odmine,
profesionalni    ekonomisti.     Zna~i,    da   deka Republika Makedonija }e zaraboti
objasnam    nie    sme   vo   taa    bran{a,    stra{no vrz baza na krizata i vedna{ po
profesionalen ekonomist e onoj koj              izborite vo rok od dva dena da go
profesionalno se zanimava, zna~i posle          predlo`i    ovoj    sme{en    rebalans   na
fakultet. Ne site so zavr{en ekonomski          buxetot i predviduvawata od 5% na rast
fakultet ili biznis {kola. Vo Amerika           na BDP eve sega da padne na 1%.
mo`ebi gi ima i milioni, ama 16 iljadi          Koj }e odgovara ili dali ministerot za
profesionalni ekonomisti i samo na 3-4,         finansii }e si podnese ostavka ako se
edniot od niv Nuriel Rubini , drugiot           poka`e deka i ovie predviduvawa ne se
Nasan Talev itn. im se priznava vo eden         to~ni, pa da ja zavr{ime godinata so
ili vo drug kontekst vo izminatite dve,         minus 2, minus 3, ne daj Bo`e minus 4.
tri godini uka`ale deka kako {to se             opasna e tezata da ja prodadete na
odvivaat rabotite ne mo`e da dojde do           gra|anite na Republika Makedonija deka
                                                                                 59-1/24.-
zalo`bite na gra|anite na Republika               razbira, barawata i potrebite se mnogu
Makedonija za vlez vo Evropskata unija            pogolemi.    Bidej}i       prepoluvaweto     na
}e bidat zaludni i }e ne snajde ona {to           finansiskite sredstva od Buxetot za
gi sna{lo mileni~iwata na Evropskata              2009 godina nameneti na DUT, ovaa
unija, mislam deka toa ne e vo red.               ustanova    navreme       gi    podnese    site
Svetlana Jakimovska: Blagodaram.                  razumni     barawa       i     neophodni     do
                                                  ministerot za obrazovanie i nauka i
Kontra replika gospodinot Stojan Andov,
                                                  toa, barawe za zavr{uvawe na ekonomsko
povelete.
                                                  pravniot fakultet, barawe za izgradba
Stojan    Andov:        Samo    da    pojasnam,   na    studentski      domovi,      barawe    za
voop{to ne mislam deka ako mu pripi{eme           biblioteka i studentski centar, barawe
na   ministerot       zla    namera     }e   gi   za otpo~nuvawe so rabota na poliklinika
podobrime sostojbite ili }e bide ne{to            i laboratorii za medicinskiot fakultet.
pojasno.    Jas      mu   pripi{uvam      dobra   Potoa, barawe za fakultetot za biznis i
namera, mislam deka site sme ovde so              administracija        vo      Kumanovo,      za
dobra    namera      dojdeni,     no    ne   se   snabduvawe so kompjuteri koi sega se
soglasuvam so negovoto objasnuvawe kako           ve}e mnogu zastareni. Ima podneseno
i   gospodinot      Misovski     {to    ne   se   barawe   za    transportni       sredstva    za
soglasuva       so      objasnuvaweto        od   potrebite na Univerzitetot. Posebno za
ministerot.                                       disperziranite       fakulteti       i    drugi
Jas objasniv zo{to ne se soglasuvam i             potrebi. Na ova sakam da go dodadam i
koi se moite argumenti. Me|utoa, samo             podnesuvaweto na amandmani od strana na
ako mislime edni za drugi deka imame              DPA, podneseni za potrebite na ovoj
samo zli nameri, edinstveno da po~neme            univerzitet. So podnesuvawe na ovie
da se mrazime i iskorenuvame, a jas               amandmani,      se       potrudivme       preku
mislam deka nie so stavovite i so                 rebalansot na buxetot za 2009 godina,
politikata        da      odime,       a     ne   da ovozmo`ime normalizirawe na rabotata
dobronamernost i zlonamernost. Morame             i nadminuvawe na problemite, so koi se
site da bideme dobro namerni, toa e               soo~uva ovaa visoko obrazovna ustanova.
mojot stav.                                       So   odbivaweto     na     na{ite     amandmani
Svetlana Jakimovska: Blagodaram i jas.            nameneti za ovoj univerzitet od strana
                                                  na Vladata na Republika Makedonija i
Objavuvam pauza do 15.00 ~asot.                   soodvetnite ministerstva u{te edna{ go
(Pauzata e dadena vo 14,55 ~asot)                 doka`aa toa deka definitivno ne sakaat
(Po   pauzata      sednicata     prodol`i    so   da go pomognat DUT, tuku naprotiv, go
rabota vo 15,07 ~asot)                            porpre~uvaat     istiot.      So    posledniot
Svetlana Jakimovska:         Prodol`uvame so      rebalans, so samo 210 milioni denari za
rabota.                                           DUT od 2 milijardi i 100 milioni
                                                  predvideni za dr`avnite univerziteti e
Ima zbor pratenikot Julijeta Markum               nerazumno i diskriminatorski za DUT
povelete.                                         sporedeno       so       drugite        dr`avni
Julijeta     Markku:          Vi    blagodaram    univerziteti vo Republika Makedonija.
po~ituvana potpretsedatelke vo ime na             Iako ovoj univerzitet ima golem broj
prateni~kata grupa na DPA da go iznesam           studenti,    nastavnici,       sorabotnici    i
na{eto nezadovolstvo i revolt vo odnos            administrativno tehni~ki personal, za
na neproporcionalnata raspredelba na              istite    se    dodeleni      samo     10%   od
finansiskite buxetski sredstva na DUT             finansiskite sredstva od ovoj buxet. So
so   rebalansot      na   buxetot     za   2009   ovoj rebalans DUT se finansira 67% so
godina.                                           sopstveni sredstva, dodeka samo so 33%
DUT    e      prv      integriran       Dr`aven   so sredstva od Buxetot na Republika
univerzitet vo Republika Makedonija,              Makedonija,      {to      pretstavuva      edna
koj svojata rabota ja zapo~na so ~etiri           diskriminacija za ovoj univerzitet. Od
fakulteti i edno vi{o u~ili{te. Dodeka            210 milioni denari, 170 milioni denari,
sega ovoj univerzitet ima 11 fakulteti            ili 80% od finansiskite sredstva se
i eden institut i site akreditirani i             nameneti za plati na nastavnicite,
zasnovani      so     Zakonot      za    visoko   dodeka 40 milioni denari, ili 20% od
obrazovanie      spored     standardite      od   ovie finansiski sredstva se predvideni
Bolowa.    Se    baraat     podobri     uslovi,   za    kapitalni     investicii.        Nasproti
prostor za predavawe, pove}e predava~i            ~estite barawa na DUT, ovoj buxet za
i sredstva za realizirawe na nastavno             DUT da se preispita bez pri~ini se
vospitniot proces.                                skrati za 10 milioni denari poradi ne
                                                  efektivnata rabota na administracijata
Poa|aj}i od toa, deka ovoj univerzitet
                                                  na Minsiterstvoto za obrazovanie i
po brojot na studenti ima pove}e od 13
                                                  nauka i Ministerstvoto za finansii i
iljajdi    studenti,      e    vtor     Dr`aven
                                                  samo so edno pismo so koe se potvrduva
univerzitet vo Republika Makedonija, se
                                                  deka e nezavisen praven subjekt, koj
                                                                                        59-1/25.-
ima pravo da podnese vrabotenite vo              obrazovna ustanova za Albancite od
Agencijata      za      vrabotuvawe,      ovaa   Makedonija se pravat opstrukcii, uceni,
poliklinika na DUT se zatvori. Za DUT            pritisoci, od politi~kata strana na
od po~etokot na 2009 godina ne se ra             Dr`avniot inspektorat koja i drugi
spredeleni     finansiski       sredstva    za   golemi nepravdi i nemarnost. Dodeka
objektot na ekonomskiot i pravniot               poslednite     kontroli       na    Dr`avniot
fakultet.   Poradi       golemiot    broj   na   inspektorat na soodvetnite ministerstva
studenti i nedostatok na prostor so              mu stavija kapak na politikata na DUI
zakon, Vladata ima obvrska sekoi tri             otvoreno, poka`uva deka tie se pri~ina
meseci     da       dostavuva       finansiski   i tie gi iniciraa ovaa kontrola na
sredstva. Za ovoj univerzitet postojano          inspektoratite so cel da go obezspravat
se   odbiva      baraweto      za    optimalna   i damkosat ovoj va`en univerzitet za
infrastuktura        za      interesite     na   Albancite vo Makedonija. Vi blagodaram.
studentite,     za     studenski     dom,   za   Svetlana Jakimovska: Blagodaram i jas.
biblioteka, za studenski centar i mnogu
                                                 Za replika e prijavena gospo|a Jakupi
drugi barawa. Republika Makedonija nosi
                                                 Zumrete, povelete.
odluki za disperzirani studii vo razni
gradovi i toa bez konsultacija na                Zumrete Jakupi:      Vi blagodaram gospo|a
organite na DUT, {to ja zagrozuva                potpretsedatelke, po~ituvani prisutni i
avtonomijata na ovaa visoko obrazovna            po~ituvana     kole{ke,      moram     da   ve
ustanova.    Disperziranite        studii   vo   demantiram i toa so fakti zatoa {to jas
razni gradovi ostanaa bez finansii po            ne zemam zbor samo za da izlezam na
edna godina na fakultetot za biznis i            televizija tuku argumentirano i toa so
administracija      vo     Kumanovo    ne   se   dokumenti    i     toa    od    pri~ina    {to
isplateni      nitu      naemninite,      nitu   aktuelnite    investicii       koi    {to   se
objektite,         nitu        platite      na   investiraat posebno vo Ministerstvoto
nastavnicite, nitu patni ili dnevni              za zdravstvo kade {to imame gradewe na
tro{oci na istite.                               ambulanti, vo ruralnite mesta kade {to
                                                 ima   pove}e     od    23    milioni    denari
Da ve potsetam deka ovoj univerzitet
                                                 investirawe, vredi da se spomne deka
ima demografska struktura so 80% od
                                                 prodol`uvaat gradewata i rabotite vo
studenti i toa Albanci 20%, studenti
                                                 ambulantite vo Kali{te, vo Vrap~i{te,
Makedonci,     Turci,       Romi,    i   drugi
                                                 vo Crn Vrv, Kopanica, Katlanovo, Vejce,
pripadnici na drugite etni~ki zaednici.
                                                 Mervo, Frangovo i drugi mesta taka {to
Studiite se organiziraat na albanski
                                                 prodol`uvame do Gorno Kosovrsti i vo
jazik, makedonski i angliski jazik.
                                                 univerzitetskite kliniki vo Tetovo se
Dokumentacijata se pi{uva na albanski i
                                                 isto taka dodeleni od rebalansot nad
makedonski jazik, {to zna~i deka ovoj
                                                 dva milioni denari, vsu{nost nad 2
univerzitet ima potreba za pogolem broj
                                                 milioni evra, i vsu{nost ova poka`uva
administrativni tehni~ki personal. So
                                                 kakov pristap imame nie kon objektite
ovoj rebalans na buxetot za 2009 godina
                                                 koi {to se od interes za gra|anite. Vie
ne se zemeni predvid voop{to ovie
                                                 dve godini go imavte Ministerstevoto za
fakti.    Za uni{tuvaweto da bide u{te
                                                 zdravstvo i neuspeavte da napravite
povidlivo vo DUT od strana na Vladata i
                                                 ni{to za taa klinika, nitu pak za
ministerstvata, postojano ima politi~ki
                                                 ambulantite iako potrebite na gra|anite
pritisok i ekonomski, so cel, da zgasne
                                                 bea golemi i tie potrebi gi imaa tie i
ovaa ustanova. Ironijata da bide u{te
                                                 vo vremeto koga vie bevte na vlast. Toa
pogolema pratenicite na DUI samo ogan
                                                 e    Ministerstvoto za obrazovanie           i
ne iznesuvaat od ustata branej}i go DUT
                                                 nauka. Na toj spot, isto taka i tamu
od zloupotrebite deka navodno za niv
                                                 sme napravile razni investirawa i vo
toa e svet univerzitet poradi koi
                                                 obrazovanieto isto taka prodol`uvaat
pri~ini mol~at so ovie nepravdi i
                                                 kapitalnite       investicii       vo     site
poradi koi pri~ini na sekoj na~in se
                                                 obrazovni ciklusi i kolku za va{e
trudat   da     go    popre~at     i   da   go
                                                 informirawe     so     ovoj     rebalans    se
obespravat istiot.
                                                 predvideni golemi investicii vo iznos
Po~ituvani pratenici, DUT mu se pravi            od 210 milioni denari. Od ovie sredstva
u`asna i golema nepravda sporedena so            vredi da se spomne deka }e se zavr{at i
drugite univerziteti vo Bitola, Skopje           osnovnite u~ili{ta od Bogoviwe, od
i [tip. Zasnovaj}i se so raspredelbata           Skopje, vo Ki~evo i u~ili{teto vo
na buxetot i so drugi spoenata fakti,            Drenovce, vo Debre{te, vo Xep~i{te, a
so     nemarnosta        na      Vladata     i   potoa }e se po~ne so gradewe na
Minsiterstvoto za obrazovanie i nauka            osnovnite       u~ili{ta        Kongret      i
po racionalnite barawa i neophodni na            Manastirit,     kako     i    u~ili{teto    vo
ovoj univerzitet i Vladata za toa ima            Idrizovo, vo Novo Selo, @elino, potoa i
obvrska da gi obezbedi istite sredstva,          vo Zajas, pa vo Orlanci, Ara~inovo itn.
otvoreno,     kon     edinstvenata      visoko
                                                                                    59-1/26.-
Zna~i, vo srednoto obrazovanie }e se               Svetlana Jakimovska: Blagodaram i jas.
prodol`i so na{ite maksimalni zalo`bi              Kontra replika gospo|a Iljazi Sadije,
za     kapitalni       investirawa       i    so   povelete.
rebalansot     imame     okolu     55    milioni
                                                   Sadije Iljazi: Vi blagodaram po~ituvana
denari, so koi {to }e se zavr{i
                                                   potpretsedatelke, po~ituvan gospodine
gradeweto na gimnazijata Zef Qu{ Marku
                                                   Jonuzi,    vie     gre{ite    zatoa    {to
vo Skopje. Isto taka ima i drugi
                                                   disperziranite fakulteti se otvoraat
gradewa i vo visokoto obrazovanie na
                                                   bez odobrenie od glanvot organ na DUT,
DUT. Samo u{te malku sakam da istaknam
                                                   bez soglasnosta na Senatot. Zatoa, nie
deka vo Univerzitetot vo Tetovo so ovoj
                                                   nemame investicii, nitu se dodeluvaat
rebalans se nadevame deka }e se zavr{at
                                                   sredstva za istite, nitu za plati.
i objektite koi {to se zapo~nati. Vi
                                                   Zna~i, tie treba da bidat vo mati~nata
blagodaram mnogu.
                                                   ustanova, a potoa da prodol`at so
Svetlana Jakimovska:         Ima zbor gospo|a      rabota. Tie nemaat nikakvi finansiski
Iljazi Sadije, povelete.                           sredstva za nivnata rabota. Zatoa,
Sadije Iljazi: Vi blagodaram po~ituvana            mislam deka gre{ite so va{iot pristap.
potpretsedatelke, gospo|a Jakupi, po se            Vo odnos na DPA ova e partijata koja go
izgleda napravi pogre{na replika. Jas              stavi vo red DUT, koj go spasi od
ne   zboruvav      za    ambulantite,       tuku   kriminal. Vi blagodaram.
govorev     za   DUT.    Nitu     zboruvav    za
                                                   Svetlana Jakimovska: Blagodaram i jas.
osnovnite u~ili{ta, nitu za srednite
u~ili{ta.                                          Ima zbor Uzeiri Ferati Meraq, povelete.
Vtoro, da vi ka`am deka ovde pred mene             Meraq Ferati Uzeiri: Blagodaram gospo|o
e peticijata podnesena od profesorite              potpretsedatel,      po~ituvani     kolegi
od   DUT     koi    go    izrazuvaat      svoeto   pratenici od napravenite analizi na
nezadovolstvo zaradi golemite nepravdi             rebalansot na buxetot, mo`eme da vidime
od strana na va{iot inspektorat, a vie             deka    imame     potpoln    sudir    me|u
ja    podnesovte       ovaa     va{a     famozna   mo`nosetite i potrebite koi {to se
informacija so pofalbi i voobrazeni                realni.   Samo   da   ve   potsetam   deka
deka ste napravile edna mudra, golema              aktuelnata Vlada sekoga{ ne ubeduva{e
rabota, {to ste damkosale edna tolku               deka globalnata ekonomska kriza nema da
va`na ustanova kako {to e DUT. Zatoa               ja    opfati     Republika     Makedonija,
velam deka vi e popusto. Ovde e                    me|utoa, eve se slu~i i toa za koe {to
diskriminatorsko deka za eden student e            ekspertite    i   opozicijata    alarmiraa
258 evra, za student Albanec vo DUT.               dolgo vreme da se prezemat preventivni
                                                   merki i da ne se slu~i situacija vo
Svetlana Jakimovska: Blagodaram.
                                                   koja {to imame seopfatna resesija, koja
Za replika e prijaven gospodinot Jonuz             {to   ima   u`asni   posledici   po   site
Iseni, povelete.                                   oblasti na `ivotot, posebno recesii koi
Jonuz      Iseni:      Blagodaram        gospo|o   {to   nas   posebno    ne  voznemiruvaat,
potpretsedatel,                                    rezesiite vo zna~ajnite institucii za
Jas      navistina        ne      gi      sfa}am   Albancite, po~nuvaj}i od obrazovanieto,
pretstavnicite                                na   kulturata, i zdravstvoto.
DPA koi {to Univerzitetot vo Tetovo go             Za   obrazovanieto    mojata    po~ituvana
narekuvaat kako mesto na koko{ki, a                kole{ka govore{e i go ka`a toa {to
potoa     se   ka`uvaat       kako    najgolemi    treba da go ka`e. Jas nema da dol`am
za{titnici       na     ovoj       univerzitet.    mnogu, me|utoa, }e se skoncentiram vo
Navistina, od druga strana mo`ebi i                oblasta na zdravstvoto i toa {to mene
mo`am da gi sfatam deka im se namalija             me interesira e vsu{nost bolnicata vo
sredstvata koi nepravi~no se davaat na             Tetovo.
akativistite na DPA, koi nepravi~no gi             Po~ituvani kolegi, da ve potsetam deka
zaposlija vo nivniot mandat i tuka imam            za 2009 godina, za klini~kata bolnica
lista na tehni~kiot personal koj {to               vo Tetovo, bea predvideni 30% pomalku
nema    nitu    e    den    raboten     den   vo   finansiski sredstva od 2008 godina,
univerzitetot       vo    Tetovo,     a    sepak   znaej}i deka ovaa bolnica pokriva golem
dobival plata i nadomestok. Toa se                 broj na `iteli i tokmu na ovaa bolnica
aktivisti na DPA, tuka e pretsedatelot             i se ukinaa mnogu sredstva od Buxetot
na Unijata na mladite na DPA i mnogu               vo sporedba so drugite bolnici ili
drugi poznati imiwa na DPA. Se ~ini                kliniki vo Republika Makedonija. Isto
deka celta ili namerata na gospodata od            taka, da ve potsetam deka klini~kata
DPA e deka vsu{nost `alat deka se pravi            bolnica se izdigna vo vladeeweto na
disperzija na DUT, `alat deka nema da              DPA. Istovremeno, slu`e{e kako osnova
mo`at celosno da manipuliraat so site              ili baza za otvorawe na fakultetot za
onie sredstva koi se opredeluvaat na               medicina i stomatologija pri DUT. Za da
DUT. Blagodasram.                                  se odr`i klilni~kata bolnica vo ovoj
                                                                                    59-1/27.-
status {to go ima ili na ova nivo,              Samo   za      ilustracija     }e   uka`amna
treba{e    da   se   izgradi     i   urgenten   nekolku     nesporni      pokazateli     koi
centar, treba{e da se po~ne so gradewe          poka`uvaat deka predvideniot Buxet za
na   psihijatriski      centar     i  da   se   2009 godina navistina e restriktiven i
prodol`i so specijalizacija na mnogu            go         onevozmo`uva           normalnoto
novi kadri, kako i da se otvoraat novi          funkcionirawe na ovaa institucija.
prostori i sali kako za potrebite na            Iznosot na sredstvata kako rezultat na
klini~kata bolnica, taka i za nastavata         zgolemuvaweto na Fondot i kako rezultat
na studentite od fakultetot za medicina         na preminuvawe vo sistemot bruto plata
i stomatologija. Da ve potsetam deka vo         iznosot dostignuva 20 i nekolku milioni
vremeto na vladeeweto na DPA seto ova           denari.    Spored    ova    izleguva    deka
be{e obezbedeno, me|utoa, so doa|aweto          nedostatokot na sredstvata korespondira
na vlast na DUI, ne samo {to ne se              so   iznosot    na    sredstvata    koi   se
realizira nitu eden od ovie proekti,            potrebni za pokrivawe na prazninite, na
tuku be{e i popre~en.                           stavkite koi vo kumulativa imaat iznos
So       recesiraweto     na    finansiskite    od, ne{to {tona direkten na~in vodi do
sredstva za ovaa bolnica, u{te edna{ }e         zgolemuvawe      na     nelikvidnosta     vo
ve potsetam deka ova e mnogu zna~ajna           Klini~kata bolnica vo Tetovo.
bolnica za Albancite. Od seto ova se            Po~ituvani kolegi, od seto ova {to go
konstatira deka na Klini~kata bolnica           ka`avme,    }e dojdeme do zaklu~ok deka
vo Tetovo, vo ovie uslovi ili pak so            so ovoj trend Klini~kata bolnica        nema
ovie    nedostatoci      na    prostor,    na   da mo`e da slu`i takva, kako Klini~kata
aparatura se stava pod znak pra{awe             bolnica. Isto taka }e se stavi pod znak
normalnoto funkcionirawe na istata, ako         pra{awe i kvalitetot i uslugite koi gi
se sporedi so statusot koga se izdigna          nudi ovaa bolnica.
za vreme na vladeeweto na DPA.
                                                Od seto ova {to go spomnav }e vidime
Po~ituvani kolegi sakam da vi go ka`am          deka    na     Klini~kata      bolnica    na
samo   ova    koe    e    skandalozno.     Vo   sistematski tendenciozen na~in se pravi
Klini~kata bolnica vo Tetovo imame              finansiska degradacija otkako postoi
lekar hirurg odnosno imame neurohirurg          ovaa vladina koalicija DUI - VMRO-
koj    operira      so     negovite     li~ni   DPMNE.
instrumenti, {to za mene e skandalozno.
                                                Mene me za~uduva i e za ~udewe faktot
Sekoj den gledame desetici ambulantni
                                                na mol~eweto na DUI koga gledame deka
koli koi transportiraat pacienti od
                                                ova se najte{kite momenti za Albancite
Klini~kata    bolnica       vo   Tetovo    vo
                                                vo ovaa dr`ava. Blagodaram.
Klinikata vo Skopje. Zo{to? Zarem nie
vo Tetovo nemame dobar lekar. Sigurno           Svetlana Jakimovska: Blagodaram.
deka imame, no toa se rpavi od pri~ina          Za replika e priajvena gospo|a Zumrete
{to vo ovaa Klini~kata bolnica nema             Jakupi, povelete.
nitu elementarni uslovi za usluga na            Zumrete Jakupi: Blagodaram.
pacientite.      Toa    e     posledica    na
nedostatok na finansiski sredstva.              Po~ituvana kole{ke, vie vo izminatite
                                                dve godini koga bevte na vlast go
Druga    situacija     koja    go    ote`nuva   imavte    Ministerstvoto    za    zdravstvo,
funkcioniraweto na ovaa institucija e           osven Ministerstvoto za obrazovanie,
toa   {to       pri        apliciraweto    za   {to go naglasiv i }e vi ka`am deka od
sklu~uvawe na dogovori vo 2009 godina,          ovoj   rebalans     za   2009    godina   se
samo     od    Fondot      za     zdravstveno   dodeleni 2 milioni evra       DUT, fakti~ki
osiguruvawe, vo visina od 400 i ne{to           za bolnicata vo Tetovo {to e i kako
iljadi denari, opfa}ajki gi tuka i              klini~ka bolnica, a vie vo tekot na
sredstvata      koi      se     akumuliraat,    2008    godina,     pred    parlamentarnite
participacijata n apacientite koi se            izbori vrabotivte       nesoodveten kadar,
smetaat kako sredstva na Fondot za              ili 150 lica i na toj na~in sakate
zdravstveno osiguruvawe vo visina od 36         kvalitet    vo    taa    ustanova.    Zna~i,
milioni denari od strana na Fondot za           kvalitet }e ni ponudi ovoj kadar koj e
zdravstveno osiguruvawe se opredelenis          vraboten, partiski kadar.
redstva vo iznos od samo 377 milioni
denari odnosno 411 milioni denari so            Vo izminatite dve godini nitu edna
sredstvata      od     participacijata      n   ambulanta ne izgradivte vo ruralnite
apacientite. Sporedeno soiznosot tie se         podra~ja, a jas vo mojata prethodna
pomali za 58 milioni denari. Ovoj               replika do va{ata kole{ka so ime i
nedostatok so aplicirawe na noviot              prezime i so argumenti gi ka`av site
sistem za bruto plati na godi{no nivo           ambulanti vo ruralnite podra~ja. Vie ne
za 24 milioni denari odnosno godi{en            uspeavte nitu edna da izgradite, a nie
nedostatok na postoe~kiot Buxet koj }e          gi izgradivme site tie ambulanti i
bide vo vrednost od 90 milioni denari.
                                                                                  59-1/28.-
seu{te   nema     da     sopreme     tuku   }e   Iako vo tekot na v~era{nata i dene{nata
prodol`ime i ponatamu da gradime.                rasprava od strana na pratenicite bea
Koga se zboruva za specijalizacii, isto          iska`ani mnogu stavovi i razmisluvawa
taka i vo toj del isprativme kadar na            po odnos na rebalansot na Buxetot,
specijalizacija nadvor od dr`avata za            sepak ~uvstvuvam za potrebno da dadam
da gi ispolnat potrebite na gra|anite,a          odredeni komentari koi se odnesvuaat na
ne samo da postojat na broj da gi                predlo`eniot rebalans na Buxetot i pri
branat samo partiskite interesi. Nie             toa da go iska`am misleweto po odnos na
kako seriozna partija za sekoja rabota           istiot.
se     zafa}ame       seriozno,        pomalku   Buxetot za 2009 godina odnapred be{e
zboruvame, a pove}e rabotime.                    osuden na neuspeh so ogled na negovata
Svetlana Jakimovska: Blagodaram.                 golemina koja e neostvarliva, {to se
                                                 poka`a   i    so   brzoto   predlagawe    na
Kontra   replika     ima    gospo|a     Uzeiri
                                                 rebalansot na Buxetot, bidejki i toga{
Ferati Meraq, povelete.
                                                 i sega uka`uvame deka ovoj Buxet e
Uzeiri    Ferati      Meraq:      Po~itugvana    namenet za izborna godina i Vladata
kole{ke vie navistian ne          zaslu`uvate    navistina,     so    ogled   na    toa   {to
moja protivreplika. Posebno ne svativ            govorevme i toga{ no i denes, se poka`a
za {to vie mi repliciravte, me|utoa }e           deka ne znae ili ne mo`e da se spravi
vi   dadam    edna     sugestija.      Nemojte   so aktuelnata kriza. Ekspertite i toga{
nikoga{ da se zanimavate so toa {to              uka`auvaa i ja predupreduvaa Vladata
napravila nekoja partija koga nekoga{            deka proekciite na Buxetot za ovaa
bila na vlast zatoa {to toa poka`uva             godina se postaveni na stakleni noze,
politi~ka slabost na edna partija, na            so ogled na aktuelnata ekonomska kriza
eden politi~ki subjekt koj {to e na              i so ogled na recesijata vo koja
valst.                                           zapadna svetot. Za site nas seu{te ne e
Svetlana Jakimovska: Blagodaram.                 jasno kako celiot svet e zagri`en za
Ima   replika    zamenik     ministerot     za   globalnata     ekonomska    kriza,    na{ata
finansii, povelete.                              Vlada izleguva so rebalans na Buxet vo
                                                 koj povtorno se sodr`ani ili ne se
Nedim Ramizi: Blagodaram.                        namaleni stavkite koi se odnesuvaat na
Samo kratko }e ka`am i pokraj brojnite           obemnoto     i     neracionalno     tro{ewe,
kritiki   skoncentrirani        prete`no    vo   optovaruvaweto na privatniot sektor i
delot na zdravstvoto, konkretno za               merki za koi pri toa i na Komisijata
Klini~kata bolnica vo Tetovo, ne e               ministerot za fiannsii govore{e, na
dobro toa {to prateni~kata          ka`a deka    nikoj do sega ne gi po~uvstvuva, ili
ne se investira vo ovoj Klini~kata               navistina ne se znae koi se tie merki
bolnica.    Dobro    be{e    da   ka`e    pred   so koi }e im se pomogne ili }e se dadat
javnosta deka tokmu so dopolnitelniot            odredeni beneficii za realniot sektor.
rebalans se izdvoeni 100 milioni denari          Duri posle nekolku meseci uka`uvawe od
za toj Klini~ki centar za izgradba na            strana na ekspertite, na politi~kite
dijagnosti~ki centar. Zna~i dobro e,             partii,    na    stopanskite    komori,   vo
koga se kritikuva, da se ka`at i ovie            rebalansot na Buxetot e navedeno deka
raboti deka tokmu so ovoj rebalans se            Republika Makedonija ja zafati ovaa
izdvojuvaa 100 milioni denari.                   kriza, iako na po~etokot, od strana na
Svetlana Jakimovska: Blagodaram.                 minsiterot za finansii i na drugite
Kontra   replika     ima    gospo|a     Uzeiri   pretstavnici na Vladata se tvrde{e deka
Ferati Meraq, povelete.                          od takvata ekonomska kriza Makedoniaj
                                                 duri }e imai }ar odnosno }e ima odreden
Uzeiri Ferati Meraq: Tie pari {to vie            benefit     za      stopanstvoto.     Vlaata
gi spomnuvate navistian ne se voop{to            predlo`i nekolku merki od koi navistina
dovolni i do kolku bi bile dovolni,              nema nikakov efekt za {to nie i porano
znaeme deka tie se samo na hartija               se obiduvavme da uak`eme odnosno ne
inikoga{ nema da se realizirat, kako             nekolku pati dadovme na{i predlozi i
{to i dosega se slu~uvalo. Blagodaram.           sugestii odnosno dadovme serija na
Svetlana Jakimovska: Blagodaram i jas.           merki koi bea seriozni, koi navistian
Sleden   za    zbor    e   Marku    Julijete,    }e   donesat     vistinski   povolnosti    i
bidejki ne e tuak go gubi pravoto za             subvencii vo realniot sektor. No, sepak
zbor.                                            i sega ne e docna del od tie merki koi
                                                 navistina gi predlo`ivme i za koi
Ima zbor gospodinot Mende Dineski,
povelete.                                        govoreme Vladata da gi prifati, bidjeki
                                                 navistina e dobro tie merki ili del od
Mende          Dineski:            Blagodaram    prifa}aweto an tie merki }e bide od
potpretsedatelke.                                interes za site gra|ani na Republika
                                                 Makedonija. Ako ve}e ni{to ne prifa}ate

                                                                                   59-1/29.-
pametno e da go povle~ete ovoj rebalans          na   spomenici.      Govorevte       deka    ima
na Buxet, da se otka`ete od gradeweto            zabrana za vrabotuvawe u{te od 10
an spomenicite i salite i navistina da           januari, bidejki ste            gi po~ituvale
ponudite rebalans na Buxet koj }e ja             Zakonot i za vreme na izbornata kampawa
otslikuva      realnata       sostojba      vo   ne vrabotivte ni eden ~ovek, {to ne e
Republika Makedonija.                            to~no. Toa go govorev i na Komisijata
Po~ituvani     pretstavnici      na    vlasta,   za finansii so primeri, konkretno za
bidjeki upornosi terate po svoe i                op{tina Bitola, poso~iv serija i serija
nikako ne sakate da poslu{ate nekogo,            na vrabotuvawa od strana na dr`avnata
nitu opozicijata, nitu eksperite, nitu           administracija, no toa ne vlijae kaj
stopanskite       komori,           navistian    ministerot za finansii, uporno stoi na
Republika Makedonija se pove}e i pove}e          toa    deka      Vladata       na      Republika
ima zgolemuvawe na           nevrabotenosta,     Makedonija         vo     izminatiot      period
zatvorawe na fabriki i namalen `ivoten           odnosno vo izminatite nekolku meseci ne
standard.                                        vrabotila. Eve i sega }e potsetam,
                                                 Centarot za socijalni gri`i pod hotelot
Vo vreme na ekonomska kriza, povtorno
                                                 Molika i u{te serija na drugi dr`avni
so ovoj rebalans da proektirate Buxet
                                                 institucii vo op{tina Bitola, navisitna
od, otprilika 2,4 milijardi evra vkupni
                                                 ima vrabotuvawa za vreme na kampawata.
rashodi    e    daleku    od     bilo    kakvo
                                                 Se {tedi, navistina, po~ituvani kolegi,
ekonomski razum, a vie se obieuvate da
                                                 no se {tedi na vrabotuvawe na gra|ani,
ni ka`ete deka ovoj Buxet e najrazvojno
                                                 ne se {tedi na vrabotuvawe na partiski
orientiran do sega i deka gi otslikuva
                                                 lu|e   preku      partiskit       eagencii    za
vladinite napori za spravuvawe              so
                                                 vrabotuvawe, za koi nikoga{ do sega ne
mo`nite     posledici      od      globalnata
                                                 ste sakale da progovorite.
ekonomska kriza.
                                                 Po~ituvaniot     minsiter      za     vreme   na
Za   vreme    na    kampawata,     po~ituvani
                                                 komisiskata rasprava, se obidovme preku
kolegi, ministrite i premierot ne mo`ea
                                                 odredeni amandmani koi gi predlo`ivme
da prestanat so kopawe na dupki i
                                                 kako opozicija, da pomogneme da se
frlawe na lopati cement, iako site
                                                 nadminat problemite so koi se soo~uvaat
znaevte deka tie proekti co toj moment
                                                 vo Ministerstvoto za finansiii Valdata
navistian     se    neostvarlivi      i   deka
                                                 site    tie      gi      odbi      so     sme{ni
Republika Makedonija e vo seriozna
                                                 obrazlo`enija.
fiannsiska kriza.
                                                 Ekonomskata kriza e pred ans i sekoga{
Za kakov rebalans na Buxet zboruvate
                                                 tvrdevte      dek       anema        pari     za
koga bea planirani eden kup investicii
                                                 ste~ajcite,nema       pari      za     socijalni
koi   nema     da    dovedat     do    nikakvo
                                                 prodavnici, nema pari za branitelite,
podobruvawe na `ivotnito standard na
                                                 nema pari za mlekarite, no zatoa imate
gra|anite, iako site baraat pomo{.
                                                 pari   za    se    {to     }e    posakate,    za
Baraat          pomo{           zemjodelcite,
                                                 {mizlite, za pira~ite, za drvata, za
stopanstvenicite,                 ste~ajcite,
                                                 bikovite. No, koga sme kaj bikovite, ne
branitelite, mlekarite i t.n.
                                                 znam   do    koga     }e     manipulirate     so
Buxetot    na    Republika     Makedonija    i   mlekoproizvoditelite          vo       Republika
natamu e iskonstruiran taka {to }e               Makedonija i navistian koga planirate
obezbedi     komocija     na     Vladata    za   realno da pomognete vo ovoj sektor.
tro{eweto na parite vo ovaa godina,              Pove}e od edna godina gi la`ete lu|eto
iako    sekojdnevno      sme     svedoci    na   deka }e im go re{ite nivniot problem so
otpu{tawe na rabotnici, docnewe na               toa {to }e ja pomognete [vetdskata
plati i sl. Vo nikoj slu~aj od ovaa              mlekara    i     otkupot      na     mleko    }e
Vlada ne mo`e da se o~ekuva deka }e              profunkcionira. Prvo gi nateravte da se
ostavi pari za realniot sektor na koj            zadol`at,     potoa      gi     nateravte     da
navistina treba da mu se pomogne za toj          {trajkuvaat, da gi blokiraat ulicite,
dopolnitelno da se stimulira vo ovie             da zemaat krediti, da kupuvaat sto~en
uslovi na kriza, Tuka se postavuva               fond odnosno da go zgolemat brojot na
pra{aweto koi se efektite od dvata               svoite kravi, im garantiravte deka 5
antikrizni paketi, bidjeki ve}e vo               godini }e imaat siguren plasman na
izminatiot period govorite za tret               svoeto mleko. Toa im go garantira{e
paket ili treta grupa na antikrizni              premierot    Nikola      Gruevski.      No,   se
merki za prisposobuvawe na makedonskoto          izleze    na    videlina.      Posle     izvesen
stopanstvo, iako sekojdnevno slu{ame             period, posle 7 meseci neispla}awe na
deka stopanstvoto ni e pred kolaps i             nivnite sredstva mlekarite po~naa da
deka se pogolem broj na rabotnici gi             {trajkuvaat, da gi blokiraat pati{tata,
gubat svoite rabotni mesta.                      pa po~navte da gi tepate,pri toa koga
Govorevte deka }e {tedite na plati, no           be{e kampawata gi kolnevte za povtorno
ne se ogradivte od {tedewe na gradewe            da gi izla`ete deka posle izborite }e
                                                                                      59-1/30.-
im go re{ite problemot. Ne samo {to ne            deka nemate pari za zdravstvena za{tita
im   go     re{ivte      problemot    tuku   gi   za prevencija, za rano otkrivawe i
nateravte da gi prodavaat svoite kravi,           dijagnosticirawe i lekuvawe na rak na
mlekoto da im go otkupuvaat po najniska           dojka,    za     sistematski      pregledi     na
cena do sega, na tie {to im go                    u~enicite i studentite, za preventivna
otkupuvaat, a pola go isturaat. Preku             zdravstvena za{tita, za za{tita na
UJP   im     gi    blokiravte     smetkite   na   naselenieto       od     SIDA,     za    aktivna
firmite     koi     gi    nateravte    ili   go   zdravstvena za{tita na majki i deca, za
pottiknavte vie da gi otvorat im gi               rano otkrivawe i spre~uvawe na bolesti
aktiviraa hipotekite vo bankite i na              na reproduktivnite organi kaj `enata,
krajot     so      partiski      i    policiski   nemate pari za va{ata kampawa koja ja
pritisoci gi rasturivte i sekoj den se            promoviravte vo izminatite dve godini,
obiduvate sekoj onoj {to }e progovori             a taa e kampawata Zdravje za site.
ili }e ka`e ne{to protiv ovaa vlast               No, zatoa po~ituvani pretstavnici na
doma da go posetuvaat pretstavnicite na           vlasta i na parlamentarnoto mnozinstvo
MVR   i     da    go     obvinuvaat    deka   e   imate pari za da gradite spomenici, za
potencijalen kriminalec i {vercer na              da gradite sportski sali, a nemate pari
droga.       Od      mlekarite       napravivte   da   i   pomognete       na    vrabotenite     vo
socijalni slu~ai, dol`nici, nesre}ni              zdravstvoto.
lu|e. Ova e realnosta vo na{ata dr`ava,
                                                  Ona {to sakam da go poso~am, za toa {to
ova e politikata na Vladata vo delot na
                                                  vo izminatite dve nedeli javnosta se
zemjodelieto. Edna od grankite za koja
                                                  soo~uva{e,      a    toa    e    kavgata     koja
tolku mnogu se falevte ja uni{tivte so
                                                  permanentno         ja      slu{ame        pome|u
va{ata licemerna politika.
                                                  Ministerstvoto za zdravstvo i Fondot za
]e se zadr`am i na delot na zdravstvoto           zdravstveno osiguruvawe za haosot {to
i }e iznesam del od analizite koi gi              bil napraven. Toa e deka navistina so
pravevte za toa koga i kako se tro{at             izramnuvaweto           na        zdravstvenite
parite na gra|anite. Po~ituvan zamenik            organizacii od 01.01.2009 godina do
minister mo`ete na se da {tedite, no ne           denes se napravile minimum 5 milioni
mo`ete da {tedite ili ne smeete da                evra dolg vrz osnova na nekvalitetno
{tedite vo preventivata na zdravstvoto.           ili nedobro rabotewe na menaxerite za
Toa vpro~em vi go prepora~a i Svetskata           koi sakam da ve potsetam deka vo
zdravstvena organizacija na sostanokot            izminatiot      period       postavuvavte      po
vo Oslo kade {to vo zdravstvoto poso~i            dvajca direktori. I, {to se slu~i od
deka treba da se {tedi na plati, no               seto toa? Se slu~i na nekolku navrati
nikako     ne    na     preventiva.     I   {to   prvo ministerot za zdravstvo poso~i
napravivte vie?                                   deka    18        zdravstveni        organizacii
Prvo    vo     zdravstvoto      za    toa   {to   navistina go naru{ile sistemot na plati
planiravte      da    {tedite    be{e   da   go   odnosno ne isplata na bruto plati, za
namalite       brojot       na     finansiskite   potoa    da      slu{neme      deka     }e    ima
sredstva za zadol`itelna imunizacija na           razre{uvawe na trojca direktori, za na
naselenieto odnosno HPV vakcinata koja            krajot da vidime deka navistina vo
na va{ predlog stana zadol`itelna, sega           zdravstvoto vo Republika Makedonija e
tvrdite deka za istata nema pari. Taa             smenet eden direktor, no ne na predlog
stavka od Buxetot ja namalivte od 245             na Ministerstvoto za zdravstvo, tuku na
milioni denari na 170 milioni denari.             sopstven predlog, a toa e na sopstvena
                                                  ostavka,     a     toa    e     direktorot     na
Vtoro,        vo        obrazlo`enieto       od
                                                  kumanovskata bolnica koj izjavi deka
Ministerstvoto za zdravstvo ili od
                                                  toa go napravil zaradi toa {to go
Ministerstvoto za finansii stoi deka
                                                  terale da mesti tenderi i da pravi
medicinskata oprema koja treba da ja
                                                  kriminal.      Pritoa,      nemate     pari    za
kupuvate pove}e od tri godini ili ja
                                                  lekarite     i     za    nivnite      de`urstva,
kupuvate pove}e od tri godini na tender
                                                  vklu~uvaj}i ja i aferata koja go trese
koj tri godini izjavuvate deka samo {to
                                                  makedonskoto zdravstvo, a toa e deka
ne se realiziral deka ovaa godina
                                                  permanentno      gi    kradete      odnosno    gi
Vladata na Republika Makedonija }e
                                                  kradat pacientite. E, toa e po~ituvani
izdvoi 40 milioni evra za nabavka na
                                                  pratenici, realnosta vo zdravstvoto.
medicinska oprema vo samiot rebalans na
                                                  Vie    povtorno        }e      ka`uvate      deka
Buxetot stoi deka za taa namena pomalku
                                                  opozicijata vi e za se kriva, deka
ili ste skratile 370 milioni denari
                                                  nekoj nekoga{ za ne{to bil kriv, deka
soglasno obrazlo`enieto koe go ima.
                                                  zaradi toa {to vo momentot nemate pari
Zna~i,    nemate       pari    za    medicinski
                                                  da izdvoite za lekovi i medicinski
pomagala i aparati, nemate pari ili gi
                                                  aparati, vklu~itelno i za vakcini se
namalivte skoro site programi koi vo
                                                  nekoi drugi krivi. No, pritoa ne sakate
izminatiot period se finansiraa.            Toa
                                                  da poso~ite, iako soglasno odlukata
stoi vo rebalansot na Buxetot. Stoi
                                                                                       59-1/31.-
koja ja donese Vladata deka dokolku                noseweto na ovoj rebalans na Buxet kako
eden    menaxerski       tim     vo    odredena    po merka, pred se, za za{tita na
zdravstvena organizacija vo rok od 6               makroekonomskata politika na Republika
meseci ne ja ispolni svojata programa              Makedonija. Zna~i, ne e vistina deka
}e bide razre{en, do den denes ne                  Vladata voop{to ne se gri`i ili e gluva
vidovme nieden menaxer na zdravstvena              na ona {to i opozicijata i drugite
organizacija da go razre{ete zaradi                ekonomski     subjekti     sugeriraat     deka
lo{oto    rabotewe      na     istite.     Iako,   ekonomskata kriza ne pritiska.
tvrdite deka, a       toa vi go ka`uvaat i         Vo   drugiot    del    {to    ka`uvate    deka
Fondot za zdravstveno osiguruvawe deka             opozicijata podnese amandmani itn, jas
odredeni    zdravstveni       organizacii     na   i vo tekot na v~era{niot den ka`av, ima
golemo pravat dolgovi. No, zatoa imate             odredeni amandmani posebno socijalnata,
dovolno pari za pogolemi plati za                  energetskata sfera itn, {to barem kaj
menaxerite,     imate     dovolno     pari    za   mene li~no budat odreden interes i ne
upravnite odbori na klinikite koi da ve            daj   bo`e    ako   ovaa     kriza    prodol`i
potsetam, so rasturaweto na klini~kiot             ponatamu vredni se za razmisluvawe.
centar gi zgolemivte od edna na 25.
                                                   Onie    amandmani    od     tipot     {to   se
Imate pari za formirawe komisii vo koi
                                                   odnesuvaat na odredeni kategorii na
}e se zemaat finansiski sredstva, a
                                                   gra|ani,                         branitelite,
reformite seu{te tapkaat vo mesto.
                                                   mlekoproizveditelite,          itn,      imame
Zatoa, po~ituvani kolegi od vlasta,                problem so takvite amandmani, zatoa {to
vakviot rebalans e neprifatliv i treba             so    ovoj    rebalans      ne    mo`eme    da
da   se    povle~e,      bidej}i      samo    gi   obezbedime za niv pari. Posebno za
zadovoluva apetitite na vlasta, no                 onie, spomnav i v~era, sega povtorno }e
gra|anite i ponatamu se pove}e i pove}e            spomnam, mlekoproizvoditelite za firmi
}e stradaat. Blagodaram.                           koi {to se 100% privatna sopstvenost,
Jani Makraduli: Blagodaram i jas.                  slu~aevi    koi    {to    se    pred    sudska
Za replika se javeni dvajca pratenici.             razvr{nica da dade gospod za ovie tri
                                                   dena {to dobivme vetuvawe da se donese
Prvo,    zbor     ima     gospodinot       Krsto
                                                   sudska odluka, da se stavi aktiven
Mukovski, povelete.
                                                   ste~aj i parite da si gi povratat nazad
Krsto Mukovski: Blagodaram po~ituvan               mlekoproizviditelite.            Ili        za
potpretsedatele.                                   branitelite,     slu~aj     koj     seu{te   e
Po~ituvan      kolega,       moram     da     vi   otvoren i za koj site zaedno barame
repliciram za da ne gi generalizirame              re{enie.
rabotite i se da pretstavuvame crno.               ]e vi ka`am na krajot, povtorno }e
Zna~i, imate edno viduvawe koe {to si e            ka`am,    vredni    se     za    razgleduvawe
legitimno va{e, me|utoa moram da vi                odredeni amandmani i razmisluvawe na
dadam    edna    replika      ili    edno    moe   opozicijata. Me|utoa, mislam deka treba
viduvawe.                                          da bideme optimisti, deka odredeni
Prvo, na start, ne e vistina deka                  pokazateli za dvi`ewe na svetskata i
Vladata voop{to ne posvetila gri`a za              evropskata ekonomija, pa i na{ata,
svetskata     ekonomska        kriza     i    za   indeksi poka`uvaat deka svetskata kriza
posledicite      koi      }e      ja    zafatat    poleka     se    namaluval.       Da    bideme
makedonskata ekonomija. Toa od start se            optimisti, pa da vidime {to }e se
doka`a, zna~i od noseweto na Buxetot,              slu~i.
od prviot paket na merki do posledniot,            Jani Makraduli: Blagodaram.
tretiot paket na merki. I onaka kolku
                                                   Za kontra replika e javen gospodinot
{to mi dozvoluva vremeto nakratko samo
                                                   Mende Dinevski, povelete.
da objasnam, so trite paket merki {to
Vladata gi donese vo antikrizni merki              Mende          Dinevski:            Blagodaram
se opfa}a edna {iroka lepeza voop{to vo            potpretsedatele.
stopanstvoto na site stopanski subjekti            Po~ituvan kolega, vie ne mo`ete da
od onie koi {to na nekoj na~in ne                  obezbedite pari so rebalansot. Istiot
rebotat rentabilno ili imaat problemi              izgovor go imavte koga go nosevme
vo   raboteweto      so    odredeni     dano~ni    Buxetot. Toga{ velevte deka so Buxetot
olesnuvawa, do posledniot paket so                 ne mo`ete da obezbedite pari za ovie
izvoznoorientiranite firmi za koi {to              gra|ani.    Pa,    vie    koga     mo`ete   da
se oglasija prethodno moite kolegi i               obezbedite pari za ovie gra|ani? Koga?
diskutiraa, od stopanskite komori, od              Toa e prvata rabota.
najgolemite      izvozni      kompanii      itn,   Vtorata rabota, velite deka Vladata
obezbeduvawe      na     poeftini      krediti,    predlo`ila tri paketi na merki. Eve
popodobni krediti so subvencionirani               edna merka od trite paketi. Vra}awe na
kamati      za       malite        i     sredni    DDV, ne go vra}ate. Dr`avata ne go
pretprijatija, pa duri da re~eme i do              vra}a DDV-to. Zna~i, edna od merkite
                                                                                        59-1/32.-
koja    ja    predlo`ivte,       a    koja    e   po~ituvaniot Mende Dinevski smak sveta,
antikrizna, vie ne ja realiziravte, a             nema nikakva preventivna za{tita i
toa   e   da    gi    vratite     finansiskite    Vladata {tedi na zdravstvo.
sretstva koj gi zemate od gra|anite               U{te    edna{      za     sumata      koja    i
navreme. Toa ne go realizirate. Za                po~ituvaniot minister za finansii ja
kakvi    merki,      tie     merki     ne    se   istakna pri obrazlo`uvaweto na Buxetot,
funkcionalni. Tie merki          vo realnosta     edna od klu~nite odluki na Vladata za
ne se.                                            ovie 370 milioni denari koj gi spomna
Treta    rabota,      8    milijardi      evra,   po~ituvaniot Mende Dinevski deka se
premierot veti deka }e dade. Edna                 izbri{ani od Buxetot, od sumata za
milijarda za ovaa godina. Ka`ete mi               Fondot za zdravstvo, zna~i ne se vodat
eden primer za kade taa milijarda }e se           na Fondot za zdravstvo, bidej}i Fondot
dade.                                             za zdravstvo ne mo`e da se javi kako
I, na krajot, velite deka nemate pari             investitor na taa medicinska oprema
za mlekoproizvoditelite. Sega }e vi               koja treba da se instalira, a tie 370
dadam edne odgovor. Znaete zo{to imate            milioni    denari      se     odnesuvaat     na
pari? Imate pari, a toa e izjava na               nabavkata    na     Pec     skener     koj   vo
mlekoproizvoditel deka ova e tortura na           narednite 4 godini }e bide instaliran.
vlasta, namerno golem pritisok vr{at              Kaj nas za godinava se obezbedni 30
itn, gi ograbi ovaa vlast, napravi                milioni denari za grade`nite raboti, a
zemjodelska vlast da vidi kako gi                 vo tek na narednite godini }e go
opqa~kaa 3300 farmeri.                            dobieme ovoj najsovremen aparat vo ovoj
                                                  del od Balkanot. Blagodaram.
Jani Makraduli: Bidej}i imate slu{alici
mnogu vikate. ]e prodol`i so replikata            Jani Makraduli Blagodaram.
gospodinot       Vladimir         Stefanovski,    Gospodinot Dinevski ima kontra replika.
bidej}i se ima{e javeno na vreme.                 Mende Dinevski: Po~ituvan kolega, ne se
Povelete gospodine Stefanovski.                   to~ni brojkite koi gi ka`avte. Ova e
Vladimir      Stefanovsski:         Blagodaram    rebalansot     na     Buxetot,      gi    ~itam
potpretsedatel.                                   stavkite, za da ne ja manipulirame
                                                  javnosta.        Rano        otkrivawe        i
Blagodaram i na po~ituvaniot kolega
                                                  dijagnosticirawe i lekuvawe na rak na
Mende Dinevski {to ni dade mo`nost da
                                                  dojka bilo 10, se namalilo na 9
repliciram, iako e od Mende Dinevski i
                                                  milioni.   Ili     pak,     organizirawe     na
od nego da e, mnogu e. Edinstvena
                                                  odreduvawe    na    krivodaritelstvoto       30
stapka vo Buxetot koja so rebalansot se
                                                  milioni bilo predvideno so Buxetot, so
zgolemuva e stavkata za zdravstvo.
                                                  rebalansot    25     milioni     denari.    Ili
Spored       Buxetot         stavkata        za
                                                  zadol`itelna imunizacija na naselenieto
Ministerstvoto za zdravstvo iznesuvala
                                                  od 245 na 175, da ne gi ~itam site,
1.233.867.000            sega         iznesuva
                                                  bidej}i nemame dovolno vreme. Kolku i
1.251.297.000 zna~i zgolemuvawe skoro
                                                  da sakate da branite, toa stoi vo
za 20 milioni denari. I da se napa|a
                                                  obrazlo`enieto na Buxetot deka Vladata
Vladata deka {tedi na zdravjeto e
                                                  na Republika Makedonija za nabavka za
elementarno      neosnovano.       Zgolemuvawe
                                                  medicinska        oprema        gi       namali
imame skoro 20 milioni denari vo delot
                                                  finansiskite sredstva. Toa e prvata
na     zdravstvoto.        Namaluvawe       ili
                                                  rabota.
odlo`uvawe na HPV vakcinite voop{to
nema da ima. Ima namaluvawe na stavkata           Vtorata   rabota      e    deka    gi    namali
za HPV vakcini vo delot na preventiva,            finansiskite sredstva za HPV vakcinata
zna~i     245.000.000        sredstvata      se   koja be{e predvidena, a toa stoi vo
namaluvaat       na       170.000.000       koe   programata na rebalansot na Buxetot.
namaluvawe e za 75 milioni denari i se            Blagodaram.
odnesuva samo na odlo`enoto pla}awe na            Jani Makraduli: Blagodaram i jas.
HPV vakcinata. HPV vakcinata }e si                Pratenikot Qubisav Ivanov Yingo ne e
prodol`i      regularno       od     septemvri    prisuten vo salata.
redevno.     Me|utoa,      vo     dogovor    so
                                                  Sleden   za     zbor     e    gospo|a     Vesna
dobavuva~ot       i     proizvoditelot       na
                                                  Bendevska, povelete.
vakcinata, tie vakcini }e bidat plateni
vo narednata godina, zna~i }e vlezat vo           Vesna        Bendevska:             Blagodaram
Buxetot na 2010 godina. Apsolutno tuka            potpretsedatele.
nemame namaluvawe, nitu poremetuvawe na           Jas najprvo bi ve zamolila, kako {to
programite        za       vakcini.        Nema   imavme vo minatite periodi praksa ako
poremetuvawe ni na drugite programi,              mo`e kamerata da ja poka`e salata. Ako
zna~i }e se sprovedat onaka kako {to e            ni{to drugo samo gra|anite da vidat
zacrtano,     pa     nitu     mo`at    da    se   kolku pratenici vo ovoj moment, ako
poremetat.     Inaku,     ako    go   slu{avme    ni{to   drugo     ja    sledat     makotrpnata
                                                                                      59-1/33.-
rabota na opozicijata koja se trudi,           rebalansot.        Zna~itelen      del      od
koja navistina se trudi i so amandmani         sredstvata da prenamenime za realna
ednostavno da se prodebatira deka ova          podr{ka na gra|anite i realniot sektor
{to se slu~uva denes vo Republika              od krizata, ama Vladata veli ne. Veli,
Makedonija mora mnogu poseriozno da se         dovolno e {to razgovarale i donele
sfati.                                         paket merki. Zna~i, prvo toa, merka e
Ako vo ovoj moment samo 15 kolegi se           ~ista laga, bidej}i ne e toa taka.
prisutni vo salata, od koi 7 du{i sme          Samiot minister Slaveski prizna deka za
od opozicijata, toga{ e jasno nitu             nego   be{e     prifatliv    amandmanot     za
Sobranieto kako institucija pove}e ne          dopolnitelni vrabotuvawa vo Sobranie 3
veruvam deka ima mo} da vr{i kontrola          milioni    denari.     So   {to   samiot    se
na   predlozite    na    izvr{nata    vlast.   demantira{e i vo ekspozeto deka ovaa
Kolegi, jas navistina sega se setiv za         Vlada nema vr{i novi vrabotuvawa do
edna skandalozna vest {to ja objavija          krajot na ovaa godina. Edna od drugite
mediumite     deka   sekoj     pratenik   od   merki    za    koj    samiot    minister    se
vladea~koto           mnozinstvo          na   demantira e vo to~ka 4 merka koja glasi
minatogodi{nite                  predvremeni   citiram,    da    prodol`i    zabranata     za
parlamentarni izbori za da mo`e da go          nabavka za mebel, oprema do 31 dekemvri
za~uva mestoto pred Gruevski deponiral         i na amandmanskata rasprava se obidov
izjava za lojalnost, blanko ostavka i          da dobija odgovor na pra{aweto, ako e
hipoteka na imot. Govoram za ona {to           toa taka toga{ zo{to seu{te na stavkata
javija mediumite. I jas se pla{am za           vo Rebalansot 483 ima 5,3 milijardi
idninata vo Republika Makedonija. Jas          denari.
se   pla{am    po~ituvani    kolegi,    dali   Ako gospodinot Slaveski tvrdi deka nema
va{ata   nezainteresiranost       doa|a   od   ni denar da se potro{i do krajot na
faktot deka vie ne mo`ete da vlijaete          godinata za oprema i name{taj, a 5,3
da se smenat rabotite, a vo interes na         milijardi ne osloboduva bi trebalo taa
gra|anite. Toa e stra{no. Bidej}i sakam        stavka da iznesuva nula denari. I ova e
pred vas, tuka go nema gospodinot              edna od lagite. Zo{to? Bidej}i i samiot
Slaveski, tuka go nema predlaga~ot na          ka`a deka prifatliv be{e amandmanot
ovoj   rebalans,    {to    treba   sega   da   podnesen     od     kole{kata     Jakimovska,
objavime javna poternica se bara Trajko        potpretsedatel na Sobranieto za 20
Slaveski nervozen ili smiren da dojde i        milioni denari za nabavka na name{taj.
da vidime {to se slu~uva, ova se pari          Kole{kata ne znae{e da ka`e dali e
od gra|anite. Ova e poslednata mo`nost         luksuzen ili ne, ama ~ini 20 milioni
da sedneme i da napravime plan i               denari za da go opremime, da go
strategija za za{tita od krizata. I            ohrabrime     noviot     pretsedatel     \or|e
koga replicirav so gospodinot minister,        Ivanov. I ova e laga. Zna~i li deka
ka`av neveruvam deka ima kapacitet i           paketot merki va`i za site vo Vladata.
volja ovaa Vlada da se spravi so edna          I ova }e go potvrdam.
mnogu realna situacija - kriza. Malku e        Na primer zemete gi to~kite 11, 12 i 13
{to ovaa Vlada demago{ki napravi tri           }e vi gi citiram za da se soglasite so
paketi    antikrizni    merki.     Eve,   go   faktot deka Vladata predlaga da se
tretiot 21 april, ajde da govorime so          namalat tekovnite i kapitalni rashodi
fakti. I veli vaka: Vladata na svojata         vo    "javni     pretprijatija,      fondovi,
sednica    na   21   april    2009   godina,   agencii itn.". Ni zbor deka tekovnite i
zapisnikot e originalen pod delovoden          kapitalnite rashodi treba da bidat
broj 191855 informacija za tret paket          namaleni       i      vo     buxetite       na
za antikrizni merki.                           ministerstvata. Ni zbor.
Prvo,    i     gospodinot     Slaveski    vo   I vo to~ka 13 isto e. "Zadol`itelno da
ekspozeto ne ubedi deka prva merka e           se ukinat bonusite i da se namalat
vremena zabrana za novi vrabotuvawa vo         tekovnite       tro{oci      kaj      javnite
2009 godina vo dr`avna administracija i        pretprijatija,      agenciite,     fondovite,
javen sektor. Eve, sekoj dnevno ima            instituciite". Ni zbor za nekoj od
javni oglasi za vrabotuvawe na dr`avni         ministerstvata da podle`at pod vakvata
slu`benici. Laga e deka prvata merka vo        zabrana.
tretiot paket Vladata ima namera da ja
                                               Duri i vo 14-ta to~ka vo paketot se
sproveduva. Laga e. Se demantira, isto
                                               prepora~uva namaluvawe na izdatocite za
kako {to se demantira samiot premier
                                               lokalnata administracija vo pogled na
Gruevski koga ka`a deka zaradi krizata
                                               reprezentacii i patuvawa.
se otka`uva od preskapite reklami, laga
e. Vo site pe~ateni mediumi sekoj              Zna~i, tezata na ovaa Vlada e seriozni
dnevno gi gledame oglasi. A tie oglasi         sme,   imame     strategija    kako    da   go
~inat pari i zatoa debatiravme deka            namalime buxetskoto tro{ewe, site }e
imame     namera     da     go     podobrime   tro{at pomalku osven Vladata.

                                                                                  59-1/34.-
Sakam so vas da spodelam edna mnogu              novonevraboteni lica e 20 iljadi lica,
interesna rabota, a toa e sodr`ano vo            toj veli ne e tolku crno, bez malku 8
posledniot stav vo to~ka 5, kade {to se          iljadi se. I toa e stra{no.
prepora~uva da se namali brojot na               Zna~i, navistina ~ustvuvam potreba sama
slu`beni patuvawa, da se namali brojot           da go dobijam odgovorot, ima namera vo
na ~lenovite koi }e gi pridru`uvaat              ova, ima neznaewe vo ova, se edno e,
na{ite ministri i vo posledniot stav             stra{no ni se pi{uva. Eve go dene{niov
stoi vaka: "da se vozdr`at site javni i          Kapital, po~ituvani kolegi od 4 juni,
dr`avni funkcioneri i ministrite pri             }e   vi    pro~itam     izjava    od    Nikola
slu`beno    patuvawe     vo     stranstvo   od   Gruevski,     pretsedatel     na    Vlada   na
koristewe na skapi hotelski sobi". Jas           Republika     Makedonija,      "statisti~kite
ne znam koja e merkata {to odreduva              podatoci     ne se mnogu zagri`uva~ki so
kriterium dali e sobata skapa ili                ogled na toa {to padot na industriskoto
eftina. Jas sum sigurna deka imame               proizvodstvo vo zemjata e pomal otkolku
razli~ni kriteriumi zatoa {to e skapo            vo evro zonata". Pa, znaeme li kade
ili ne, na primer so na{ite ministri             plovime? Zna~i, nitu Slaveski nitu
zadol`eni za stranski investicii ili so          Gruevski ne percipiraat serioznosta na
gospodinot Bocevski koj e eden od                situacijata. Ne ja percepiraat, ne ja
ministrite koj pogolem del od rabotnoto          percipiraat nitu vo realniot sektor, ne
vreme e vo vozduh, vo avion. [to e vo            gledaat deka drasti~no se namaluva
organite     skapo     ili     eftino    treba   potro{uva~kata, deka drasti~no opa|a
seriozno kako Parlament da pobarame              `ivotniot     standard.     Site     parametri
odgovor. Da gi vidime smetkite vo koi            govorat deka sme ve}e navlezeni vo
hoteli, vo kakvi sobi prestojuvaat               recesija i zatoa }e vi ja pro~itam od
na{ite ministri vo vreme na kriza. Nitu          dene{niot        Kapital      izjavata      na
e ~udno,nitu e stra{no. Obvrska ni e.            gospodinot Damil Ku{trak, pretsedatel
Vo to~ka 6 veli:"Kaj site buxetski               na hrvatskoto zdru`enie na rabotodavci,
korisnici da se namalat tro{ocite za             koi veli: "krizata ne e pri kraj. Koga
reprezentacija, reklami i sponzorstva.           se gleda svetlo na krajot od tunelot
. ." ve molam da obrnete vnimanie na             pra{awe e dali doa|a voz od sprotivnot
nebuloznoto zavr{uvawe na ovaa re~enica          pravec? Ova mo`e generalno da bide
"da     se     namalat        tro{ocite     za   sublimat na odnesuvaweto na Gruevski i
reprezentacija     koi     ne    se   direktno   Slaveski. Tie mislat deka se nao|ame
povrzani       za      pretstavuvawe        na   pred svetlinata, se gleda krajot na
prezemenite strukturni reformi". Zna~i           tunelot, a od taa strana ide voz {to
koga }e prezemete strukturni reformi             mo`e    da    ne    pregazi.    Toga{    malku
vedna{ si imate anblok tro{oci za                po~ituvani       kolegi    od     vladea~koto
reprezentacija.        Defakto       ova     e   mnozinstvo mo`e da se kaeme {to ne sme
vistinata.                                       imale poseriozen odnos i vo prvata faza
Misli li ovaa Vlada da se soo~i so               na razgleduvawe na rebalansot i pri
realnosta, misli li ovaa Vlada da sedne          amandmanskata rasprava. Docna }e bide
da    napravi     realna      strategija    za   da   se    popravat     rabotite.     Seriozni
za{tita.    Duri     i   Vladata      predlaga   vladi, prvo mo`at da predvidat seriozni
rigorozna kontrola na nadomestocite i            situacii i odnapred da imaat gotova
drugi tro{oci, za mobilni telefoni,              strategija. Utre Republika Makedonija
patuvawe vo stranstvo za ~lenovite vo            ima   minister      za   finansii     koj   vo
upravni nadzorni odbori, povtorno javni          dekemvri ni priznava{e deka postoi
pretprijatija, agencii itn.                      ekonomska i finansiska kriza. Istiot
                                                 toj minister koj ne ubeduva{e deka e
Dozvolete sakav so ova da spodelam, ova
                                                 realen buxetot za 2009 godina muva ne
e mrtvo slovo na hartija. Ne zna~i
                                                 go lazi pred nas na ovaa govornica da
ni{to. Ama ni{to. Bidej}i site se
                                                 si gi pogazi site proekti. Ama, sega ja
soglasivme neli deka vtoriot paket
                                                 priznava      krizata     kako     alibi    za
antikrizni      merki,        pro~uenite     8
                                                 pogre{nata procenka i povtorno ni{to ne
milijardi evra na gospodinot Gruevski
                                                 se menuva.
ne mu poveruva nikoj. Duri jas se
somnevam deka i sam sebe si poveruva.            I }e se povtoram od ona {to go govorev
Zna~i, ne postoi nitu vtor, nitu tret            na   amandmanskata       rasprava     kade   e
paket na merki. Ne posotoi. Laga e.              problemot i vo buxetot za 2009 godina i
Dikcija e. Singirano e deka imame prvo           vo rebalansot. Vo site normalni dr`avi
pretstava {to ni se slu~uva, bidej}i             ministerot za finansii najprvo sednuva,
samiot gospodin Slaveski vo tekot na             ima procenka kolkavi prihodi mo`e da
pretpladnevnata sesija ka`a deka ne e            sobere, a potoa od toj vkupen kvantum
tolku    crna    rabotata,       ne   e   crna   gi raspredeluva tro{ocite. Sekade osven
rabotata.    Nie    govorime      deka   imame   vo Makedonija kade ministerot Slaveski
informacija        deka         brojot      na   vo dekemvri prvo zapi{a {to treba da se
                                                                                    59-1/35.-
potro{i zaradi toa {to 2009 godina be{e         I   nema    da   se   potro{at    samo   tie
izborna    godina,    a    potoa    da  frla,   po~ituvani kolegi, eden golem proekti
bukvalno da frla na prihodnata strana           za koi sega gospodinot Slaveski govori
ne realna procenka. I, {to se slu~uva?          deka se razvojni }e pridonesat za
Se slu~uva deka tro{ewata ne samo {to           podobruvawe na situacijata vo dekemvri
gi predvidel Slaveski vo dekemvri,              mesec znam deka gospodinot Slaveski ako
pogolemi se duri i od predvidenoto.             uspee    da    ja    pre`ivee    najavenata
Sobiraweto     na    prihodite      i  samiot   rekonstrukcija, ako, toga{ istiot toj
gospodin Slaveski i toga{ i sega znae           Slaveski }e me ubeduva deka zaradi
deka e nerealno. Rezultat od seto toa           nerealizacija na toj i toj proekt okolu
}e bide se pogolem i pogolem buxetski           stotina milioni evra povtorno }e se
deficit.                                        sleat vo nepoznat pravec, na pokrivawe
Ili vo interes na javnosta, narodski            na partiski dupki, ne na buxetskiot
re~eno nie vleguvame vo minus. Nitu e           deficit. Na partiskite dupki, bidej}i
doma}insko ova rakovodewe so vkupnite           ova ve}e se slu~uva tri godini po red.
sredstva na gra|anite, nitu obezbeduva          Najaveniot         ekonomski         razvoj,
podobra idnina, nitu sigurnost deka na          takanare~enta     prerodba,    ne    da   ja
31 dekemvri nema da bideme bukvalno,            gradite,     samo    edno    uspeavte     da
kako   {to    veli    narodot    "goli   kako   nadgradite kako sistem, realen pad na
gluvci", soo~eni so seriozen problem.           `ivotniot standard na sekoj gra|anin.
Ve}e denes nekade vo pe~atenite mediumi         Uni{tuvawe na makedonskoto stopanstvo.
pro~itav    edna    vakva     proekcija.   Na   Duri i cela negativna energija vo
krajot na godinata najverojatno edno            uslovi nikako da vi proraboti {emata za
evro }e ~ini 61 denar, ama u{te                 privlekuvawe     stranski   investicii    ja
poverojatno e deka }e nemame 61 denar           naso~uvate kon uni{tuvawe bukvalno na
za da mo`eme da kupime edno evro. Toa e         seriozno ...
procenkata od ekspertska javnost. Malku         (reakcija na nekoi pratenici od mesto)
be{e {to doa|aa i velea osvestete se i          Jani Makraduli: ]e ve molam za mir vo
obidete se realno da ja procenite               salata.
situacijata vo koa {to se, ama samo
                                                Vesna Bendevska: Mene ne mi smetaat
zaradi i samo zaradi izborite Vladata
                                                reakciite. Po~ituvani kolegi ne mi
na Gruevski odbi da razgleduva mo`nost
                                                smetaat reakciite mi smeta realnosta.
vo tekot na mart da se donese ovoj
                                                Navistina sum zagri`ena i za svojata
rebalans. Znaete li zo{to? Bidej}i ne
                                                idnina i za idninata na gra|anite na
}e mo`e{e toga{ da se potro{at ogromni
                                                Republika     Makedonija,    a   gospodinot
buxetski     sredstva      da     se   pokrie
                                                Slaveski jasno be{e deka }e dojde 2-3
partiskata kasa, neli VMRO DPMNE be{e
                                                ~asa i }e izbega. Od edna prosta
na dvojni izbori. I toa }e ne ko{ta.
                                                pri~ina, nema odgovor, nema argumenti.
Nema da gi ko{ta samo ~lenovite i
                                                Za argumentite }e govorat gra|anite,
simpatizerite na VMRO DPMNE. Sekoj
                                                ama toga{ mislam deka }e dojde i }e
gra|anin podednakvo }e go plati cehot
                                                referira zo{to vo ovoj rebalans ne e
na nerazumnoto nedoma}insko tro{ewe na
                                                predvidena barem za{tita od ona {to }e
ovie pari.
                                                sledi. Sekoga{ znaeme deka septemvri
Jas sum ubedena deka za mnogu kratko            mesec e mesec koga sekoe semejstvo ima
vreme, samo {to ovoj rebalans }e stapi          najgolemi tro{oci. Vo septemvri sekoj
vo sila gospodinot Slaveski }e gi moli          gra|anin }e se soo~i ne samo so
pretstavnicite         od       Me|unarodniot   realnosta, }e se soo~i i so, seriozno
monetaren fond da dojdat i da ja                mislam, na kogo mu ja doveri doverbata
opravat situacijata. Nema drugo, svesno         da rakovodi so ovaa dr`ava osobeno vo
vlegovme so glava vo zid ubedeni deka           uslovi      na     evidentna     finansiska
nie sme najpametnite i nie imame recept         ekonomska kriza. Blagodaram.
ne kako da izlezeme i da se spravime so
                                                Jani Makraduli: Blagodaram i jas.
krizata, nie o~ekuvavme rast od ovaa
kriza. Do koga, se dodeka na 5 april ne         Za replika e javen gospodin Krsto
zavr{i izborniot ciklus. Toa e toa,             Mukoski, povelete,
parite   mora     da    se    pokrijat   kako   Krsto          Mukoski:          Blagodaram
buxetska stavka od prosta pri~ina {to           potpretsedatele.
ve}e se potro{eni. Zatoa koga uportno           Po~ituvana kole{ke se nadevam deka
go pra{uvav gospodinot Slaveski ako             malku pokratko }e replicirame jas i vie
nema potreba da tro{ite na stavka 483-          otkolku   so    kolegata    Mende    Dineski
name{taj i oprema zo{to se u{te stojat          bidej}i nervozen be{e, a mi se ~ini
5,3 milijardi denari, zo{to ne se nula.         deka nema argumenti.
Jasno ni be{e i mene i nego, potro{eni
se tie pari. Potro{eni se odnapred.             ]e se zadr`am konkretno na ona {to vo
                                                va{ata diskusija se zadr`avte, a toa e
                                                tretiot paket na antikrizni merki i }e
                                                                                   59-1/36.-
se obidam so argumenti na nekoj na~in         pretsedatelskiot kabinet, ako mislite
da gi pobijam va{ite fakti {to gi             deka ne treba da se opremi, toga{ nemam
tvrdevte.                                     komentar. Vi blagodaram.
Prvo, mislam deka vo tretiot paket na         Jani Makraduli: Vi blagodaram i jas.
antikrizni merki ima tri podgrupi na          Za replika e javena Vesna Bendevska,
merki   i   za    ednata    podgrupa,    za   povelete.
obezbeduvaweto na eftini krediti so
                                              Vesna Bendevska: Dali sum za dobri
subvencionirani kamati }e se soglasite
                                              proekti na Vladata - da, i sekoga{ }e
i vie deka e dobra merka i }e gi
                                              ja imaat mojata poddr{ka. Tuka nema
pomogne malite i sredni pretprijatija.
                                              dilemi.
Vtorata   merka   {to   se    odnesuva   na
                                              Dali mislam deka e dobro preku zaem da
izvozno   orientiranite     pretprijatija,
                                              se subvencioniraat malite i srednite
moram da povtoram i da mu ka`am na
                                              pretprijatija - ne. Zna~i, ona {to nie
mojot kolega, koj i taka ne e tuka, za
                                              go barame namesto zaem i povtorno
edna od merkite {to }e gi podobri
                                              zadol`uvawe,     5,3   milijardi     namesto
izvozno orientiranite kompanii polesno
                                              name{taj da odat vo mali i sredni
da rabotat ima pove}e set na merki, eve
                                              pretprijatija. Toa be{e na{ata razli~na
na primer nula procenti garancija za
                                              vizija. Spored mene mnogu podoma}inski.
uvoz na repromaterijali odnosno za
pla}awe    na     DDV.     Vo     ogromnite   Dali rebalansot ni e potreben, neophono
pretprijatija se ogromni sumi na pari 4       ni e, toa e rezultat na pogre{nata
do 5 milioni evra itn.                        procenka    vo   dekemvri    na    Slaveski.
                                              Zna~i, mora da go napravime.
Odredeni carinski olesnuvawa za uvoz na
repromaterijali za odredeni industrii         Sega }e ve pra{am okolu va{eto pra{awe
ko`arski itn., odredeni namaluvawa na         so vozilata dali li~no vie, ako va{eto
administrativnite tro{oci za nabavuvawe       semejstvo nedaj bo`e e vo finansiska
na EU dozvoli itn. Odreduvawe na zelena       kriza, vo toj moment bi se odlu~ile za
linija na carinskite terminali za izvoz       nabavka na novo vozilo. Blagodaram.
na onie proizvodi koi {to vremenski ne        Jani   Makraduli:    Blagodaram     i    jas,
trpat ili koi {to vremeski mora da            sleden   za    zbor  spored     listata    za
bidat izvezeni, i da ne se povtoruvam,        prijaveni e gospodinot Ilija Dimoski,
mislam deka ima sosema dovolno merki          ne e prisuten vo salata.
koi {to i vo najgolemite kompanii i           Sleden e prijaven gospodinot Nikola
stopanskite komori priznaa deka }e ja         ]urk~iev, i toj ne e prisuten vo
olesnat      rabotata       na      izvozno   salata.
orientiranite firmi.
                                              Sleden od listata e gospodinot Vulnet
Se nadevam deka }e se soglasite i vie         Ameti, ne go gledam vo salata.
deka rebalansot na buxetot {to go
nosime ni e potreben. Dali e zadocnet         Gospodinot Adnan Ja{ari, ne go gledam
ili ne toa e drugo pra{awe, dali              ni nego vo salata.
treba{e   u{te   pove}e    da   se   skrati   Gospodinot     Pavle    Trajanov,     ne    e
buxetot isto taka e drugo pra{awe,            prisuten vo salata, go gubi pravoto za
me|utoa vo sekoj slu~aj se slo`ivme           zbor.
deka kako rebalans ni e potreben i deka       Sleden   za    zbor  spored     listata    na
edna od merkite vo ovaa sostojba na           prijaveni e gospodinot Ilija Dimovski,
makedonskata ekonomija koja {to na            no ne e prisuten vo salata.
nekoj   na~in    }e    ovozmo`i     podobra   Sleden   prijaven     spored     listata    e
makroekonomska za{tita na makedonskata        gospodinot Nikola ]urk~iev, no i toj ne
ekonomija.                                    e prisuten vo salata.
Vo onoj dela kade {to velite deka             Sleden od listata e gospodinot Vulnet
neproduktivno se tro{at pari itn. }e se       Ameti, no ne go gledam vo salata.
obidam da ve demantiram. I vie ste moja
kole{ka, vo delot na kupuvawe na novi         Potoa sleden na listata e gospodinot
avtomobili znaete so kakov vozen park         Adnan Ja{ari, no i ne go gledam vo
raspolagame, so kakvi vozila patuvame,        salata.
posebno vo stranstvo koga odime i dali        Gospodinot Pavle Trajanov ne e prisuten
e potrebno tie vozila da se menuvaat          vo salata i go gubi pravoto za zbor.
ili ne, me|utoa Vladata odlu~i deka           Sleden   za    zbor  spored     listata    na
nema potreba sega toa da se vr{i.             prijaveni e gospodinot Tome ^ingovski,
Mislam deka nema argumenti vo delot           povelete.
koga velite deka iako Vladata odlu~i          Tome ^ingovski: Blagodaram po~ituvan
deka nema novi vrabotuvawa, ima novi          potpretsedatele.
vrabotuvawa, ako imate argumenti ve
                                              Po~ituvan zamenik minister,
molam da mi gi poka`ete, a vo delot za
                                                                                59-1/37.-
Pi{ano ni bilo da si komunicirame,                tolku      golem      zaradi        zgolemenite
bidej}i ministerot retko ostanuva posle           kapitalni             investicii               vo
pladne i {to da pravime sega, so vas }e           infrastrukturata, koi bile neophodni za
diskutirame.                                      dr`avata, no istovremeno }e donele i
Poslednite     procenki     i     analizi    na   novi vrabotuvawa. Ova e ~ista laga i
ekspertite govorat deka vlijanieto na             manipulacija      so     javnosta,       a    toa
svetskata       ekonomska        kriza      vrz   najdobro se gleda od faktot {to 478
makedonskoto       stopanstvo          e     se   milioni evra kapitalni rashodi, samo 80
poizrazeno, pri {to se pogodeni site              milioni      evra       se      nameneti       za
sektori bez isklu~ok gospodine zamenik            infrastruktura i pati{ta, a ostatokot
minister, a sostojbite i natamu }e se             se nekoi kapitalni proekti, odnosno ne
vlo{uvaat. Pred samo nekolku meseci,              go pottiknuvaat ekonomskiot razvoj, a
svesni   sme     nie    kako    pratenici     i   najmalku pak otvoraat novi rabotni
makedonskata javnost Ministerstvoto za            mesta.
finansii, ministrite od Vladata na                Koga sme ve}e kaj kapitalnite proekti,
Republika Makedonija ne ubeduvaat deka            vo ovoj buxet nema nitu eden denar za
krizata }e ne odmine, deka od seto toa            kapitalnite     proekti     vo    energetskiot
nie }e imame odreden benefit i red                sektor. Koi se tie eksperti vo Vladata
drugi raboti, za na kraj eve denes da             i spored koja odluka se odlu~ile, i
slu{ame od ministerot i od vas zamenik            pokraj site preporaki i soveti na
minister deka krizata vo Republika                me|unarodnata zaednica, na preporakite
Makedonija vleze na golema vrata.                 od   sostanocite      i    konferenciite       na
Na nerazumnosta i manipulacijata na               regionalnite       zemji     vo      odnos     na
Vladata,      osobeno      vo      delot     na   ekonomskata       kriza,       doma{nite        i
spravuvaweto so ekonomskata kriza i               stranskite eksperti koi izlegoa so stav
nema kraj i toa jasno se gleda u{te od            deka    se    neophodni       investicii       vo
donesuvaweto na buxetot vo 2008 godina.           energetskiot      sektor.      Vo     Republika
Na{ata Vlada kako da izgubila sekakov             Makedonija kako uvozno zavisna zemja od
ekonomski razvoj, usvoi buxet od 2,8              struja   neophodni       se    investicii      vo
milijardi evra, a {to e najtragi~no               obnovlivi izvori na energija, a Vladata
tvrde{e   deka     istiot     toj     buxet   e   odlu~ila deka od 2,8 milijardi evra od
razvojno orientiran i gi otslikuva                buxetot za 2009 godina nema nitu eden
vladinite napori za spravuvawe so mo`ni           denar    da     izdvoi      za     razvoj      na
posledici od krizata. Mnogu nabrzo se             energetskiot sektor, eden od pobitnite
poka`a deka takviot buxet ne be{e kroen           sektori za kapitalni investicii, zaedno
spored merkite za spas na makedonskata            so     kapitalnite          investicii         vo
ekonomija, nitu za nikakvi kapitalni              infrastrukturata koi bi mo`ele da ja
investicii, a u{te pomalku za otvorawe            ubla`at ekonomskata kriza vo dr`avata.
novi rabotni mesta i sli~no kako {to              Vo uslovi na ekonomska kriza koga
tvrde{e   Vladata,      tuku    istiot     be{e   preporakite     i    aktivnostite       koi    gi
skroen zaradi partiski celi, za izborni           prezemaat ostanatite zemji vo regionot
kampawi   i    novi    sramni     rekordi    vo   i po{iroko se naso~eni kon ostvaruvawe
netransparentnoto       tro{ewe      milionski    infrastrukturni proekti i investicii vo
evra za besmisleno vladino partiski               energetskiot      sektor,      kako      osnoven
promotivni kampawi.                               preduslov za spravuvawe so krizata,
Vladinoto rasfrlawe so dr`avni pari za            na{ata dr`ava ne prezede nikakvi merki
kampawi ne e ni{to drugo tuku klasi~na            vo toj pravec i odlu~ila namesto toa da
zloupotreba na parite vo vreme na                 investira     vo      spomenici,        mostovi,
ekonomska kriza, a od druga strana                avtobusi i kampawi za odr`uvawe na
dr`avata     povtorno     i     povtorno     se   sopstveniot rejting.
zadol`uva,      na    toa      sme      svedoci   Bidej}i nema drug na~in osven preku
sekojdnevno. Ekspertite uka`uvaa deka             manipulativni kampawi da go zadr`i
sumata {to se tro{i za vakvi besmisleni           istoot toj rejting koj {to ve}e uspe{no
kampawi koi go odr`uvaat rejtingot na             go dr`i dve i pol godini, buxetot kako
premierot i Vladata i manipuliraat so             {to najavi opozicijata i ekspertite se
javnosta se daleku povisoki od sumite             poka`a     kako     produkt       na     celosno
{to gi ka`uvaat premierot i Vladata.              nepoznavawe       na      rabotite,        nemawe
Koj }e snosi moralna, politi~ka, pa i             ekonomski razum i nemawe minimalno
krivi~n    a    odgovornost       za    vakvata   ~uvstvo na Vladata na vistinski na~in
klasi~na svesna i namenska zloupotreba            da pomogne vo te{kata ekonomska kriza.
na dr`avni pari za partiski izborni               Takvata    sostojba      sama    po    sebe    go
celi    {to     e    sprotivno       na    site   predizvika     rebalansot        na     buxetot.
me|unarodni i doma{ni pravila.                    Rebalansot na buxetot e posledica na
Nasproti     vakvata     vistina,       Vladata   nerazumniot buxet, a ne e nitu osmislen
izleze so obrazlo`enie deka buxetot e             koncept, nitu merka koja Vladata tvrdi
                                                                                       59-1/38.-
deka ja prezema so cel spravuvawe so                direktno opa|a doma{noto proizvodstvo
ekonomskata kriza.                                  vo izvozno orientiranite dejnosti i
Rebalansot na buxetot e vmetnat vo                  opa|a proizvodstvoto na drugi povrzani
poslednata antikrizna merka na Vladata              dejnosti,   zatvoreni    se    golem   broj
i so nego se namaluvaat rashodite na                proizvodstveni pogoni i otpu{teni se
buxetot, no daleku od dovolno i toa                 golem broj vraboteni lica. Zna~i prviot
jasno za site i isto taka so nitu edna              paket antikrizni merki na Vladata e
od   tie   merki      nema     da    se    naru{i   celosno proma{uvawe i dokaz za nemawe
komoditetot na Vladata neproduktivno da             ekonomski razvoj.
tro{i narodni pari.                                 Vtoriot paket merki ili famoznite 8
SDSM i ekspertskata javnost se za mnogu             milijardi evra, koi spektakularno gi
pomal buxet i od ovoj predlo`eniot                  najavi   premierot    zaedno    so   celata
rebalans na buxetot. Direktnite dr`avni             Vlada, se isto taka ~isto proma{uvawe
investicii vo stopanstvoto, odlo`uvawe              na   Vladata,    alatka     so    koja   se
na   site     neproduktivni        tro{oci     vo   izmanipulira javnosta, a ocenkite na
buxetot za podobri vremiwa koga }e se               ekspertite za ovaa merka se, citiram:
nadmine krizata, a dr`avata da gi                   "prazni       vetuvawa",         "fantomski
nameni parite od takvite rashodi za                 veruvawa", "obi~en spisok na `elbi na
direktno pomagawe na gra|anite, osobeno             Vladata realno neostvarlivi, prodavawe
na socijalno zagrozenata kategorija. I              iluzii i manipulirawe so javnosta" i
ovaa merka na Vladata za spravuvawe so              sli~no. Vo me|uvreme, ekspertite se
krizata pa|a vo voda, zaedno so drugite             pra{uvaat kako Vladata planira da gi
antikrizni     merki     koi    se    nosea    vo   obezbedi tie pari vo uslovi na globalna
nekolku navrati, odnosno do sega vo tri             ekonomska kriza, ote`nat pristap do
paket merki, za {to zboruva faktot deka             kapital i strav kaj investitorite,
prvite dva paketa antikrizni merki na               kreditorite od bilo kakvi vlo`uvawa.
Vladata ne vrodile so nikakov plod, na              Duri i da se realni izvorite za
{to predupreduva{e i samata opozicija.              najavenite sredstva spored doma{nata
Zo{to Vladata ne izleze da re~eme samo              nau~na javnost Makedonija nitu e, nitu
so eden paket vistinski produktivni                 }e bide sposobna vo narednite decenii
antikrizni merki, koi vedna{ }e po~nat              da gi vra}a anuitetite od vakvite
da se implementiraat i na direkten                  utopisti~ki najaveni investicii zatoa
na~in da im pomognat na gra|anite i na              {to dr`avata nema tolkav ekonomski
makedonskoto       stopanstvo.         O~igledno    kapacitet. Najavenite 8 milijardi evra
proekciite na ekonomskiot ekspertski                pred izborite vo funkcija na rejtingot
tim    na    Vladata      za    prviot      paket   na VMRO-DPMNE ne gi zaboravi i pokraj
antikrizni merki bile pogre{ni, zatoa               obidot na Vladata da se zaboravat
{to realnata sostojba e deka nitu malku             isfrlenite brojki vo javnosta ili da se
istite ne im pomognaa na makedonskite               relativiziraat vo narednite tri godini,
gra|ani i makedonskoto stopanstvo da ja             ili do narednite izbori koga povtorno
podobrat ekonomskata kriza vo dr`avata              }e gi vidime vo druga forma praznite
i   da    gi     ubla`at      posledicite      od   vetuvawa na istata taa Vlada.
svetskata       ekonomska         kriza       vrz   Realnata     sostojba     vo      Republika
makedonskata ekonomija.                             Makedonija e sosema druga. Za da se
Prviot    paket      antikrizni       merki    od   privle~at stranski investicii i stranki
noemvri 2008 godina za koj Vladata                  kapital treba da imame kredibilitet
tvrde{e    deka      }e    im     pomognat     na   kako zemja. Go slu{avme premierot pred
pretprijatijata         koi     se      direktno    nekoj den na godi{ninata, na 18 godini
pogodeni od krizata, no i na onie koi               od formiraweto na Unija na mladi sili,
dobro rabotat, kako i deka }e spre~at               vo ovie tri godini edna milijarda evra.
propa|awe     na    golem     broj     stopanski    Kako zamenik minister bi ve zamolil da
subjekti i ostanuvawe na rabota na                  ka`ete koi se tie, koi se tie stranski
iljadnici      vraboteni,         ne     vrodija    investicii od milijarda evra ovie tri
apsolutno so nikakov rezultat. Nasproti             godini. Ovaa godina spored oficijalnite
istite tie merki na Vladata so koi                  podatoci {to gi imame na raspolagawe se
tvrde{e    deka       }e     se     spravi     so   53 milioni evra i toa spored procenka
ekonomskata kriza, vsu{nost se osmisli              na stru~wacite, od koi 80% od tie
akt na Vladata da gi naplati dr`avnite              sredstva se od postojnite investitori
pobaruvawa, namesto da mu pomogne na                koi     reinvestirale     vo      Republika
stopanstvoto. Vo makedonskata ekonomija             Makedonija. Dajte da zboruvame realno
postoi ogromno opa|awe na cenite na                 koga    ka`uvame   nekoi     brojki    pred
makedonskiot       proizvodi,          koi     se   makedonskata javnost.
prodavaat     na     stranskite       pazari    i   Stranskite    investitori    go    izvlekoa
ogromen pad na pobaruva~kata na golem               kapitalot od zemjata, a od bankite koi
del od doma{nite proizvodi. So toa                  glavno se vo stranski race nadvor go
                                                                                     59-1/39.-
reduciraa kreditiraweto, pa sega i               toa e Svedmilk, investicija na koja
najdobrite    firmi     te{ko     doa|aat   do   gruevski pred skoro edna godina be{e
krediti.      Kreditniot        rejting     vo   gord i ne mu pre~e{e da ja vmetne vo
Makedonija vidno opa|a spored najnovite          svoite        reklamni           spotovi      za
podatoci, kreditite {to Makedonija gi            parlamentarnite izbori minatata godina,
zema od stranskite banki }e bidat so             a sega se ograduva po situacijata koja
povisoki    kamati,     a    na    krajot   na   nastana vo Svedmilk. No koga zema
krai{tata se znae koj }e ja pla}a                glasovi, toa ne mu pre~i, koga treba da
{tetata    od     vakvata      sostojba,    od   gi vra}a parite za svoite gra|ani se
sopstveniot xeb. Fi~ isto taka najavuva          povlekuva od sekakva odgovornost.
i crni vremiwa za denarot, imeno, padot          Na cirkusot na Vladata pred gra|anite i
na kreditniot rejting na dr`avata e i            po mediumite mu nema kraj. I samata
signal do stranskite investitori deka            Vlada, nadevaj}i se deka narodot go
zemjata e rizi~na za vlo`uvawe, }e               zaborava i ovoj paket neuspe{ni i
pa|aat stranskite investicii, firmite            manipulativni        merki     i    neostvarlivi
pote{ko   }e    doa|aat     do    krediti   od   vetuvawa, se obiduva povtorno so nov
stranstvo, {to dopolnitelno }e gi skusi          paket, tret paket merki za spravuvawe
deviznite rezervi, a toa }e ja pritisni          so ekonomskata kriza. Ekspertite go
stabilnosta na denarot. Na seto toa              ocenuvaat      noviot     paket     merki   kako
Republika Makedonija ima i politi~ki i           zamagluvawe na o~ite na javnosta i
ekonomski         vnatre{ni          problemi,   smeta kako i prethodnite merki od 300
naru{uvawe         na       makroekonomskata     milioni evra nema da imaat pozitivna
stabilnost i neuspe{nost vo pregovorite          refleksija za razdvi`uvawe na klu~nite
za vlez vo NATO. Pre~kite se golemi za           granki.       Konkretnite          barawa     na
vakvi manipulativni proekcii na samata           stopanstvenicite        ne     se    zadovoleni.
Vlada.                                           Kreditnata poddr{ka na pretprijatijata,
I   pokraj    vakvite     podatoci,     vlasta   na onie {to ja veti Vladata, se sudruva
predviduva       da       ima       intenzivno   so   realnosta.       Uslovite,      na~inot   i
investirawe vo migot koj e najlo{                postapkata za dobivawe vakvi krediti
dosega   za    privlekuvawe       kapital   od   seu{te ne se objaveni i poznati za
nadvor i koga toj defakto bega od                stopanstvenicite        i    biznismenite,     a
na{ata zemja. Vo toj slu~aj, kade se             o~igledno i za Vladata. A kako {to
najavenite investicii vo dr`avata i do           pominuva vraemeto krizata sekojdnevno
kade e realizacijata na potpi{anite              go zema danokot od kompaniite, se
memorandumi so stranskite investitori,           otpu{taat       rabotnici,       se    zatvoraat
za koi Vladata konstantno samo {to gi            pogoni,     pa     i   se    stopira     celosno
najavuva{e, {to se slu~i so najavenite           proizvodstvo vo odredeni granki.
investicii      vo      zonata       Bunarxik,   Vo    me|uvreme,        i     Zdru`enieto     na
premierot i del od ministrite ka`uvaat           hotelieri, restorani i kafeterii vo
deka tolku mnogu stranski investicii }e          Makedonija se nezadovolni od nemaweto
ima vo toj del {to ne }e ima mesto kade          sluh na Vladata za nivnite barawa.
pobrzo da se izgradat halite. Po seto            Hotelierite       imaat     svoe     barawe   do
toa, ispadna samo potpi{uvawe, samo              Vladata      na      Republika       Makedonija,
slikawe    vo    Vladata      i    otka`uvawe,   namaluvawe na DDV za no}evawe na site
prezaka`uvawe novi termini, otka`uvawe           gosti. Takvi merki ne se novi vo
voop{to od investicii i red drugi                Republika Makedonija, tie merki gi
raboti.                                          prezede i Republika Hrvatska, od 18% na
Slobodnata ekonomska zona kaj Skopje             5% se namali DDV za no}evawe. Hranata
ostana   re~isi     prazna.      Vlasta   prvo   koja   se     prodava     po     restoranite   i
poleka srame`livo ili odlo`uva, a potoa          hotelite se tretira kako izvozna roba,
na    odredeno      vreme      gi    zamrznuva   izvozna    stoka      na   koja     se   vra}aat
investiciite koi pompezno gi najavuva{e          odredeni dava~ki. Vidovte, svedoce ste,
vo predizborniot period. Kolku i da              Evropskata unija tokmu ovaa godina vo
sakame da bideme optimisti vo ednos na           vreme na ekonomska kriza 10% go namali
ekonomskata     sostojba,       realnosta    e   DDV vo ovaa oblast, vo oblasta na
daleku    od    optimisti~ka.        Deviznite   turizmot.        Na     novinarsko       pra{awe
rezervi se topat, platniot bilans se             ministerot za ekonomija ka`uva deka ova
vlo{uva,     zagrozena      e      stabilnsta,   bilo pove}e decenisko barawe od zemjite
Vladata izdava itni dr`avni zapisi a             ~lenki na Evropskata unija, pa duri
vetuva deka }e obezbedi dopolnitelni             sega im ovozmo`ile. Pa sega imame, 2008
stranski investicii. Niedna investicija          godina, na krajot, vo sredinata na 2008
{to    e   dojdena     vo     Makedonija    vo   godina    i     ovaa     2009     godina   imame
poslednive tri godini ne e do kraj               ekonomska kriza, pa svesni za seto toa
realizirana, a onie {to zapo~naa so              vo ovoj period gi dadoa tie olesnuvawa
rabota propadnaa. Najdobar primer za             za sektorot turizam, so toa {to se
                                                                                      59-1/40.-
slu~uva? Stanavme zemja najskapa vo               No, ovaa Vlada, namesto da gi prifati
regionot   vo     oblasta       na    turizmot.   tie preporaki, namesto da prezeme merki
Smetajte sega, dve sosedni zemji na               za prevencija od krizata, napravi ne{to
Republika Makedonija, Republika Grcija            sprotivno,     go     donese    ovoj    {teten,
i Republika Bugarija koi se ~lenki na             megalomanski buxet, lo{o dizajniran,
Evropskata unija gi namalija za 10%               te`ok 2,8 milijardi evra. Zatoa ovoj
svoite ceni. Vo toj slu~aj nie sme kako           rebalans ne mo`ete da go smetate za
Republika Makedonija kako turisti~ka              antikrizna merka poradi toa {to ovoj
destinacija vo start za 10% poskapi.              rebalans       e       iznuden      od     taka
Hotelierite      odnosno        ugostitelskite    katastrofalno dizajniraniot buxet za
rabotnici    najavuvaat        namaluvawe    na   2009 godina.
procentot na vrabotenost minimum za 5%.           V~era gospodinot minister za finansii
Zo{to vo taa oblast apsolutno ni{to ne            re~e deka samo vo Republika Makedonija
se prezema? Zo{to e taa stopanska                 po Predlogot za izmena i dopolnuvawe na
granka koja vo momentot mo`e mnogu da             buxetot    vo     Sobranieto     se    rasprava
pridonese, mo`e mnogu da pomogne kako             pove}e od 30 dena. No, zo{to ne ka`a
dr`ava,   kako      i    na     gra|anite    na   deka ovoj rebalans na buxetot be{e
Republika       Makedonija         so      novi   podnesen samo dva dena po izborite. Eve
vrabotuvawa, zo{to da ne izlezeme vo              zo{to.    Zatoa     {to     na   izborite    se
presret i so toa da doka`eme, da, ova e           vetuva{e     se    i    se{to,    se    vetuvaa
rebalans, na ovoj na~in se gri`ime,               vrabotuvawa vo javnata administracija
Vladata na Republika Makedonija se                na site {to }e glasaat za vladinata
gri`i za svoite gra|ani i za ovaa                 koalicija. Po izborite, so Odluka za
stopanska dejnost, a ne sosema obratno,           Vlada se donese zabrana za novite
}e ispadne deka nie }e ostaneme kako              vrabotuvawa.
izolirana zemja i kako {to }e dojde
                                                  Ministerot za finansii na sednicata na
politikata na ovaa Vlada da ostaneme
                                                  Komisijata za finansirawe i buxet re~e:
izolirani,    da      ne    sme    ~lenki    na
                                                  na barawe na buxetskite korisnici za
Evropskata unija, da ne sme ~lenka vo
                                                  novi vrabotuvawa sekade kade {to se
NATO, da ostaneme i najskapa zemja za
                                                  cene{e deka ima obezbedeno sredstva bea
turizmot i da nemame posle stranski
                                                  izdavani soglasnosti so naznaka deka }e
gosti.      Najgolem          promotor       se
                                                  mo`at da se realiziraat po oficijalnoto
ugostitelskite rabotnici, doa|aweto na
                                                  zavr{uvawe na izborite vo Republika
turistite    najmnogu        pridonesuva     za
                                                  Makedonija, {to se sovpadna so Odlukata
promocijata na Republika Makedonija.
                                                  na    Vladata      za     zabrana    na    novi
Blagodaram.
                                                  vrabotuvawa. Tie soglasnosti izdavani
Jani Makraduli: Blagodaram i jas.                 vo period od 10 januari do sredinata na
Sledna za diskusija e gospo|ata Stanka            april se nevalidni odnosno nema da se
Anastasova, povelete.                             realiziraat i potpa|aat pod ovaa Odluka
Stanka        Anastasova:             Po~ituvan   na Vlada za zabrana na vrabotuvawa vo
potpretsedatele,        po~ituvani       kolegi   dr`avnata     administracija       i    javniot
pratenici, po~ituvan zamenik minister             sektor. Tokmu zatoa sakav da potsetam
za finansii,                                      deka    ovaa     merka      e   efektivna    od
                                                  po~etokot na 2009 godina. Toa bea
Na    sednicata       na      Komisijata     za
                                                  zborovite       na       ministerot      Trajko
finansirawe i buxet odr`ana na 11 maj
                                                  Slaveski. [to zna~i ova?
ministerot     za      finansii     gospodinot
Trajko Slaveski vo svoeto ekspoze re~e            Ova    zna~i     la`na     nade`   vetena    na
deka predlo`enite izmeni i dopolnuvawa            gra|anite za vreme na izborite, no so
na Buxetot na Republika Makedonija za             dvojna korist. Da se dobijat izborite,
2009   godina     se     ne{to     porano    od   a drugata korist e potoa da se poka`e
standardnata      procedura         koga     tn   kako antikrizna merka.
rebalansi   se    pravele       nekade    okolu   Ovoj rebalans be{e vistinska mo`nost
sredinata na godinata, a pri~inata bila           vladea~koto mnozinstvo da ja svati
poznata,    od     krizata       koja    vladee   porakata na ekspertskite stru~waci, da
globalno i toa samo {to pristignala vo            gi uvidi pogre{nite proekcii i da se
toj moment.                                       pomogne na dr`avata, a so toa }e im se
Gospodine zamenik minister, ekspertite            pomogne na site gra|ani so nivnite pari
predupreduvaa u{te pred da go napravime           da im se ubla`at posledicite koi sledat
buxetot za 2009 godina, predupreduvaa             od krizata.
dobronamerno so koi preventivni merki             Za   taa   cel     prateni~kite      grupi   od
treba da odime za da gi namalime                  opozicijata podnesoa nad 60 amandmani.
efektite od ovaa kriza odnosno {to                Amandmanite bea izdr`ani i bea so cel
polesno da go podnese na{ata dr`ava i             da i se pomogne na Vladata da ja svati
na{ite gra|ani.                                   realnata slika kako `iveat gra|anite.

                                                                                      59-1/41.-
Buxetot e instrument za ostvaruvawe na            zamenikot      minister       za      zemjodelie
odredeni razvojni celi vo ~ie kreirawe            potpi{uva{e dogovori so koi im vlea
treba da u~estvuvaat site podednakvo,             la`na   nade`     na    mlekoproizvoditelite
kako onie od pozicijata, taka i onie od           deka e najden strate{ki investitor i
opozicijata za da doneseme {to podobar            samo   {to    ne    po~nala      isplatata     na
buxet za na{ite gra|ani. No, za `al,              parite,    nivnite     pari     samo     {to   ne
nitu eden od amandmanite na opozicijata           pristignale na nivnite smetki.
ne   be{e   prifaten,       no     nemojte   da   Sega po izborite ve}e se proglasivte za
zaboravite deka toa se vsu{nost narodni           nenadle`ni.
izbranici na nad 200 iljadi glasa~i vo
                                                  Nema    pari     za     subvencionirawe        na
Republika Makedonija.
                                                  transport i plasman na zemjodelskite
Ovoj rebalans e lo{, neizbalansiran i             doma{ni    proizvodi      na     evropskiot     i
ne sodr`i nitu razvojna nitu socijalna            ruskiot     pazar,      kako      {to    glase{e
komponenta. No, pokraj toa, stru~wacite           amandmanot na SDSM. No, ima pari za
predupreduvaa      deka     tokmu     tie   dve   spomenici,     za    kupuvawe      vozila,     za
komponenti treba da bidat glavni vo               luksuzni ~a{i, za dosadnite reklami koi
ovoj rebalans za polesno spravuvawe so            se skapo plateni od xebot na gra|anite,
krizata.                                          postojano se trudite da gi nau~ite
Zgre{ivte,    gospoda        od     vladea~koto   gra|anite kako dobro da se odnesuvaat,
mnozinstvo, zgre{ivte {to ne prifativte           eti~ko    odnesuvawe,       kako    da     ra|aat
nitu eden amandman za pomo{ na primer             pove}e    deca,     zna~i     za    pove}edetno
pomo{ta     koja        se       bara{e      za   semejstvo, no nikako da pogledate deka
trudointenzivnite granki, nema{e da se            treba da se u~i, da se zapi{uvaat na
optovari buxetot, bidej}i treba{e samo            fakultet i nikako da gi sogledate
da    se    premestat         sredstvata     od   realnite potrebi na gra|anite.
neproduktivnite       tro{oci      i    da   se   Socijalniot rizik vo dr`avata se pove}e
prenamenat vo ovaa dejnost vo realniot            raste, `ivotot e se pote`ok, a ovoj
sektor.                                           rebalans na buxetot e kone~no {teten za
Stavkata za socijalna transferi treba{e           gra|anite     na    Republika       Makedonija.
da se zgolemi, da se prifati amandmanot           Blagodaram.
od   prateni~kata      grupa     na   SDSM   za   Jani Makraduli: Blagodaram i jas.
otvorawe na socijalni prodavnici za
                                                  Za   replika      e    prijavena       kole{kata
odredena kategorija na gra|ani na koi
                                                  gospo|a Vladanka Avirovi}, povelete.
im e neophodno potrebno, a toa se
ste~ajcite, branitelite, korisnicite na           Vladanka Avirovi}: Blagodaram.
socijalna pomo{, najsiroma{nite gra|ani           Samo edno malo pojasnuvawe, vie kole{ke
na ovaa zemja za da mo`at {to polesno             rekovte       deka        vo       delot       na
da gi prebrodat site ovie pote{kotii              infrastrukturata         mnogu      malku      se
koi ponatamu sledat, a znaete deka se             investira, moram da ve demantiram vo
pogolem }e bide socijalniot rizik.                ovoj del zatoa {to celata strategija vo
O~ekuvame   pogolemo       osiroma{uvawe     na   ovoj moment e naso~ena vo razvojniot
na{ite gra|ani taka {to ovie socijalni            del, razvojnata komponenta na buxetot
prodavnici     }e      bea     mnogu     golemo   kon infrastrukturata. Ve}e 11 proekti
olesnuvawe za najzagrozenite semejstva.           se vo faza na rabota, toa se otprilika
Ne prifativte nitu eden amandman za               okolu 35 milioni dolari koi se odvoeni
pati{tata, a za vreme na izborite                 od Svetskata banka, me|utoa, videte vo
vetuvavte izgradba na mnogu pati{ta, na           Buxetot del od tie sredstva se izdvoeni
`elezni~ki prugi, aerodromi, kako {to e           i od strana na Buxetot na Republika
Kargo Aerodromot. Vetuvavte vlo`uvawe             Makedonija.      Zna~i,      ako      ne{to    se
vo infrastrukturata, {to e vo red i               investira, ako ne{to se dava vo ovaa
treba{e da se prenamenat sredstva,                zemja vo ovoj moment od ovoj buxet, toa
bidej}i taka predupreduvaa ekspertite             e infrastrukturata, bidej}i toa e edna
deka toa }e bide korisno. No, za `al,             od dvete komponenti koi se bazi~ni za
ne se prifati ni eden amandman za                 pottiknuvawe na stopanskiot razvoj i
vlo`uvawe    vo      infrastrukturata        od   sevkupnata     potro{uva~ka,        a     ova   e
prateni~kata grupa na SDSM kako {to e             vtoriot del i zatoa ostanuva samo
na primer patot M-5 koj e posebno                 gradona~alnicite na op{tinite navreme
zna~ewe za Isto~na Makedonija i taka }e           da dadat svoi proekti i tie proekti da
pridonesevme za ramnomeren regionalen             bidat izdr`ani, bidej}i se predmet na
razvoj.                                           opservacija od strana na Svetskata
                                                  banka i {to pobrzo se napravat tie
Amandmanot za obe{tetuvawe na mlekarite
                                                  proekti vo finalna faza i se odobreni
od    Svedmilk      ne     se     prifati    so
                                                  od strana na Svetskata banka navistina
obrazlo`enie      deka      Vladata      ne   e
                                                  nema    pre~ki,      a     znaete      deka    na
nadle`na. No, kako bevte nadle`ni koga
                                                  raspolagawe ni se staveni mnogu pove}e
                                                                                         59-1/42.-
sredstva, zna~i od nas zavisi, od            povrzan so osnovniot akt koj nie go
gradona~alnicite    na   op{tinite   kolku   nosevme poslednite denovi na minatata
pobrzo gi izrabotat proektite tolku          godina vo dekemvri. I ne bi mo`ele da
pobrzo }e se deluva vo ovaa nasoka.          zboruvame realno i kriti~ki za ovoj
Inaku, vo Ministerstvoto za transport i      rebalans ako ne se osvrneme nazad da se
vrski navistina mo`ete da pogledate          vratime vo dekemvri da vidime {to bea
kolku mnogu proekti i kolku mnogu se         argumentite toga{ {to se plasiraa i od
izdvojuva za infrastrukturata samo vo        onie koi go predlagaa, Vladata na
toj del.                                     Republika     Makedonija,     no     i   od
                                             opozicijata.
]e ve potsetam deka navistina nitu eden
od nas nitu od pozicija nitu od              Za 2009 godina be{e najaven mnogu
opozicija ne se gleda so dobri o~i           ambiciozen   Buxet    koj   iznesuva    2,7
objektivno, ako sakame da ka`eme ovaa        milijardi evra i be{e za fantasti~ni
kriza gi pogoduva site i pozicija i          300 milioni evra pogolem od Buxetot za
opozicija, site imame semejstva koi se       2008 godina. Toga{ predupreduvavme deka
pogodeni kole{ke od ovaa situacija.          nekoi od pokazatelite vneseni vnatre
Samo za potsetuvawe pred dva dena            vrz baza na koe e kreiran takov Buxet,
Britanija objavi deka }e bidat 58            nema da se ostvarat i deka realnosta }e
milioni     armija     na     nevraboteni.   bide poinakva. Ne navleguvaj}i sega vo
Navistina nie ne sme izolirano ostrvo        diskusija okolku toa zo{to nekoj ne bil
kako zemja gi prifa}ame i tie pritisoci      vo pravo, nieden gra|anin na Republika
od krizata {to se slu~uva vo svetot,         Makedonija pa nitu opozicijata ne saka
pra{awe e dali }e uspeeme so site ovie       ministerot za finansii da ja proma{i do
merki, a gi ima prezemeno mnogu od           tolku   rabotata,    bidej}i     site   nie
strana na Vladata, dali }e uspeeme           `iveeme vo ovaa zemja i sakame da imame
malku od malku da ja amortizirame taa        normalni uslovi za `iveewe i nikomu ne
kriza koja e, za pravo na vistinata,         mu e milo krizata da udri po gra|anite
kako svetska kriza uvezena i kaj nas.        na Republika Makedonija.
Blagodaram.                                  Bi se vratil i bi ka`al deka ona {to
Jani Makraduli: Blagodaram i jas.            toga{ be{e proektirano stapkata od 5,5%
                                             rast vo diskusijata i mojata i na
Za kontra replika e javena kole{kata
                                             kolegite pratenici tuka be{e poso~ena
Anastasova Stanka, povelete.
                                             kako nerealna i za da ja branime taa
Stanka Anastasova: Po~ituvana kole{ke,       pozicija se povikavme na niza drugi
vie o~igledno ne me razbravte, jas           izvori. Spomna i ministerot za finansii
zboruvav za magistralniot pat M-5 koj        vo svojata diskusija pretpladneto, se
{to e najva`nata delnica za Isto~na          povikavme na izvorot MMF, se povikavme
Makedonija.    Zboruvam    za   regionalen   na Vienskiot institut, se povikavme na
ramnomeren razvoj, a vie zboruvate za        Evropskata komisija. Site tie imaa
nekakvi proekti {to trebalo da gi            poniski proekcii od ona {to ni go
napravat gradona~alnicite na op{tinite.      ponudi Vladata.
Se slo`uvam deka treba i toa da se
                                             Vo taa diskusija toga{ poso~ivme deka i
napravi, no vie vetuvavte mnogu pove}e
                                             proektiranata    inflacija   e    nerealna.
otkolku sega i staveno e vo nekoi
                                             Deka prilivot na Buxetot po osnov na
planovi, no ne se gleda deka se raboti
                                             taa inflacija isto taka nema da bide
za toa pole. Zna~i vetuvawe e edno,
                                             taka kako {to se o~ekuva. Na toa
stavawe vo programi e drugo, a realno
                                             upatuva{e i razlikata vo proekcijata za
realizirawe e sosema treta rabota.
                                             inflacijata pome|u Vladata na Republika
Blagodaram.
                                             Makedonija     i   Narodnata     banka   na
Jani Makraduli: Blagodaram.                  Republika Makedonija i seto toa be{e
Gospodinot Sugarevski ne e tuka, go          progoltano, seto toa kako argumenti ne
gubi pravoto za zbor.                        bea zemeni vo predvid. Deneska gledame
Gospodinot Andrej Petrov e sleden za         deka tokmu toa na {to poso~uvavme,
zbor, povelete.                              tokmu na toa {to apeliravme, toa se
                                             slu~uva. Nie imame situacija vo koja se
Andrej         Petrov:          Blagodaram   borime za kakov takov rast vo godinata.
potpretsedatele.                             Jas otvoreno vi ka`uvam, sre}en bi bil
Po~ituvan zamenik minister, po~ituvani       da imame 1% rast godinava. Bi bil
kolegi pratenici,                            sre}en da se ostvari ovaa proekcija
Se iska`a mnogu vo debatata do sega,         sega. Sakam da ima pove}e rast, ne
argumentite gi ka`uvavme na komisiite        sakam da vlezeme vo zona na recesija,
vo koi ima{e edna opse`na rasprava, no       me|utoa i toa da bide taka, treba da se
i tuka na plenarnata sednica. I ovoj         zemat    sega     parametrite      koi   se
rebalans na Buxetot koj deneska se           poso~uvaat    vistinski   i    da    ne  se
nao|a pred nas e akt koj direktno e          plasiraat tuku taka kolku da se ka`e
                                                                              59-1/43.-
deka od edna strana imame akumulirano         }e vi ka`am za nekolku raboti koi na
ekonomsko    znaewe    vo   eden   tim   na   site ni pa|aat vo o~i, koga se dvi`ime
Vladata, a od druga stana ja imame            niz Makedonija. Prugata kon Bugarija so
opozicija koja ni{to ne znae i onie           godini    stoi    taka.    Toa     e   seriozna
stru~waci, eksperti koi se opoziciski         investicija     vo    infrastukturata.      Toa
nastroeni pa nivnite mislewa isto taka        treba da ima povrzuvawe. Prugata kon
ne mo`eme da gi zememe vo predvid. A          Albanija, koja se najavuva, isto taka,
imame seriozni ekonomski analiti~ari          stoi taka. Avtopatot, ne gledame osven
koi niza na kritiki upatija kon taka          edno malo par~e na avtopatot koe se
proektiranit buxet.                           raboti, nekakov seriozen zafat koj se
Ona {to ne mo`eme da vlijaeme ili {to         pravi. Be{e ka`ano vo diskusiite od
bi rekol ministerot za finansii i MMF         edna kole{ka deka ima kreditna linija
ne mo`e so preciznost da go predvidi          od Svetska banka i deka op{tinite
toa e prihodnata strana. Dobro, se            poradi toa {to nemaat proekt, zatoa
slo`uvame deka e taka, i tie odea             ovie investicii vo infrastukturata ne
skalesto so niza na proekcii. Me|utoa         se realiziraat. Za toa ima delumno
ona na {to i te kako mo`eme da vlijaeme       vistina, me|utoa, da ne se la`eme, toa
toa e rashodnata strana, toa e kolku }e       ne se infrastukturni investicii od obem
tro{ime. Site vo edna kriza zna~i edno        koj   mo`e    da    gi    potegne     dr`avata.
semejstvo gi skusuvaat tro{ocite. Znae        Investicii vo avtopati{ta, investicii
kolku mu e ~ergata i tolku si gi pu{ta        vo prugite koi se zastanati so dva
nozete. Znae deka ovaa godina ako bil         slepi kraci. Toa se raboti koi mo`at da
izbrkan od rabota nema da kupi dve            se napravat. Vo energetskiot sektor,
palta, }e se zadovoli so onie koi gi          toa    se     investicii       kapitalni     vo
nosel vo prethodniot preriod kakvi i da       infrastukturata. Nikoj ne tvrdi deka ne
se.                                           treba da se gradat i sportski sali,
                                              deka ne treba da se gradat i nekoi
Vo edna takva situacija nie imame
                                              drugi objekti koi se gradat. Koj ka`al
paradoksalna pozicija na na{iot buxet,
                                              deka sportska sala ne e dobra rabota.
tro{ime pove}e od ona {to ni se
                                              Me|utoa, ne mo`e se naedna{ da se
mo`nostite. Pritoa nikoj ne spori deka
                                              napravi. Da se napravi na periferni
treba    da   se   izdvojuvaat    pari   za
                                              poliwa naedna{, a na su{tinskite poliwa
kapitalni    investicii.    Proekciite   za
                                              da se ostvaat inveticiite do nedogled,
stranski investicii bea nerealni. Vo
                                              bidej}i tamu navistina treba napor. I
Buxetot tie bea 500 milioni evra. ]e
                                              tamu    treba     seriozna      proekcija     i
citiram del od sopstvenata diskusija
                                              seriozen eden anga`man na Vladata.
{to toga{ ja imav: "Iako proekciite na
stranskite investicii se okolu 500            Ona {to isto taka zaslu`uva polemika e
milioni evra vidlivo e vo odnos na            najgolemiot del na Buxetot. Najgolemiot
nekoi nivni najavi deka golem del od          del na buxetotodi za regulirawe na
firmite    poradi    globalnata   ekonomska   obvrskite od dr`avata. Toa zna~i za
kriza nema da investiraat".                   plati,    i    za     socijalni      transferi.
                                              Takvata struktura na buxetot ne mo`e da
Toa be{e predo~eno, toa be{e ka`ano.
                                              se ka`e deka e razvoen. Kakva e taa
Toa e ne{to na {to se apeliralo. Zna~i,
                                              razvojna struktura na buxetot. Nekoi od
ako gi zemete site tie faktori, prvo
                                              investiciite koi se najaveni vo buxetot
proekciite koi ne se sovpadnaa i za
                                              i koi se golemi tro{oci, navistina ne
rastot i za inflacijata. Ako zemete
                                              davaat mnogu argumenti. Nie gi imame vo
deka investiciite ne se ostvarija vo
                                              o~ajna situacija u~ili{tata. Jas i pri
onoj obem vo koj se o~ekuva{e, logi~no
                                              donesuvaweto na buxetot go pozdraviv
e deka na prihodnata strana buxetot ima
                                              zgolemuvaweto        na      sredstvata      vo
pomalku pari.
                                              obrazovanieto. No, ne za dopolnitelna
Da povtoram, bidej}i ministerot tuku          kompjuterizacija,       za    poddr`uvawe    na
{to   vleze,    tuka   se   soglasuvam   na   neodr`liv proekt. U~ili{tata ni se vo
prihodnata strana, ne mo`e so golema          o~ajna situacija, ni se raspa|aat bez
preciznost    da    vlijae,    me|utoa   na   prozorci, bez vrati, a           nie odime vo
rashodnata strana kolku }e tro{ite, i         nadgradba, vo yidawe na temeli bez
te kako mo`e da vlijae se.                    osnova. Na plo~a bez temeli. Toa e
Bi sakal da polemiziram so golem del od       ne{to {to ne smee da se dozvoli vo edna
onie najavi koi bea dadeni za raboti vo       sriozna     ambicija      da    se     podobrat
koi treba da se investira i koi se            uslovite     vo     obrazovanieto.       Sli~na
predvideni vo buxetot. Be{e ka`ano deka       gre{ka se pravi i vo ovoj rebalans, so
treba da se pravat seriozni investicii        edna    najava     za    otvorawe      na   pet
vo    infrastrukturata.     Koi    se   tie   pozitronska emisiona tomografija, za
seriozni            investicii           vo   koja }e se potro{at vo zdravstvoto 6
infrastrukturata? Zemete predvid, eve         milioni evra, milion evra za edna dolgo

                                                                                  59-1/44.-
najavuvana linija, koja kako ideja i          treba dopolnitelno da se pravi. Jas od
prethodno postoe{e preku Agencijata za        vas baram smelost toa da go napravime
atomska energija vo Viena i 6 milioni         sega,    a   da    ne     go    odlo`uvame   za
evra od Vladata, od koi 30 milioni }e         septemvri, za oktomvri, bidej}i toga{
se obezbedat ovaa godina vo gradewe           }e ne ~ini pove}e. Cenej}i go i va{eto
prakti~no na toj bunker koj treba da          znaewe     gospodine         ministre,     kako
postoi. No, pri toa treba da im               ekonomist,     kako     profesor     sakam   da
razjasnime    na   gra|anite.     Nie    se   uka`am, ako barate zaedni{tvo vo nekoi
povlekuvame   od   onoj   del,    od   onie   strate{ki pozicii, mora da ima ~uvstvo
ambiciozno najaveni merki za prevencija       i za onie koi ne mislat isto, osobeno
na odredeni bolesti. Ili, da bideme           za    onie     ekonomski       analiti~ari    i
poprecizni, a ko ne gi trgnuvame na           kriti~ari koi istaknuvaat odredeni svoi
strana do kraj, barem gi reducirame i         mislewa. Mo`eme serija na takvi mislewa
gi odolgovlekuvame.                           da pro~itame niz mediumite, me|utoa, i
Od druga strana, gradime ne{to {to go         na nas pratenicite, bidej}i iako golem
ima, ne {to go nema. Go ima vo                del od nas ne go ~ita sekoj broj od
Slovenija, go ima vo Hrvatska, go ima         "Ekonomist", sepak odredeni svoi znaewa
vo golem broj zemji okolu nas. Nie sme        dobivaat vrz baza na ona {to i nau~nata
mala zemja za da gradime eden takov           javnost     i      pe~atot       pi{uvaat    vo
objekt. Pritoa, toa ne slu`i za, zna~i        renomiranite         spisanija         zapadni,
smisolot ne e prevencija, kako {to            me|utoa,    i    dobivaat       informacii   od
nekoj tuka ka`a deka zdravstvenata            terenot, od siroma{tijata vo koja se
sigurnost na naselenieto }e se podobri.       nao|a na{ata zemja. Nie ne sme bogata
Toa e sufisticiran sistem koj slu`i za        zemja i nemame pravo da se luksuzirame.
precizirawe, za dobivawe na podatoci          Blagodaram.
okolu     ra{irenosta      na      odredeni   Trajko Veqanoski: Blagodaram i jas.
zaboluvawa, so cel da se ima podatok za        Sleden za zbor e gospodinot Stojmenov
toa. Ne e toa ne{to {to mo`e da opfati        Borislav, ne e tuka, sleden za zbor e
golema populacija i ne e ne{to {to mo`e       gospodinot Jonuzi Femi, ne e tuka,
da pomogne na golema populacija. Na mal       sleden za zbor e gospodinot Nikolov
broj lu|e im e potrebno. Tie ima kade         Marjan~o, povelete.
da gi upatime vo okolnite zemji. Nie
                                              Marjan~o          Nikolov:           Blagodaram
sega investirame vo ne{to {to go ima
                                              pretsedatele,         po~ituvani        kolegi,
okolu nas. Ona {to bila nekoga{ na
                                              po~ituvan     minister,       najprvo   da   go
proekcija,   bila   toga{    koga    nemalo
                                              izrazam svoeto `alewe, {to vo tekot na
nikade okolu nas. Sega ima vo ~etiri
                                              ovaa debata na plenarnata sednica po
zemji na Balkanot takov sistem i nie }e
                                              odnos na rebalansot na Buxetot, mnogu
go gradime kaj nas. Toa se reformi vo
                                              malku kolegi bea prisutni i gi sledea
zdravstvoto. Toa po~ituvani pratenici,
                                              debatite, {to samo uka`uva na toa deka
po~ituvan    ministre    e     neobmislena
                                              samo se ~eka da zavr{i raspravata i da
reforma. Toa e plasirawe na sredstvata
                                              dojde    glasaweto       za    rebalansot    na
vo {to ne se napravila studija kolku }e
                                              buxetot, bez pritoa, da mo`eme da
potro{ite, a kolku }e vi vrati. Mnogu
                                              navlezeme podlaboko vo proektite koi
po pametno be{e da kupime u{te edna
                                              {to Vladata planira da gi realizira
magnetna rezonansa, bidej}i imame samo
                                              preku    Buxetot,      vo     politikite    {to
edna. Vo dr`avnite ustanovi imame samo
                                              planira da gi ostvari preku buxetot, i
edna   magnetna   rezonansa    a   nie   }e
                                              eventualno preku celite {to saka da gi
pravime pet sistem vo Makedonija. Toa,
                                              postigne,      bidej}i       o~igledno     deka
za nekoj {to gleda od nadvor }e se
                                              Vladata postojano ima dobri nameri, no
~udi. I tie aparati {to gi imame se
                                              ima lo{a realizacija.
dotraeni i izamortizirani.
                                              Sega, koga }e dojde glasaweto vo odnos
Ona {to bi sakal da go poso~am,
                                              na rebalansot na buxetot, }e vidime
uka`uvavme deka sredstvata {to }e se
                                              kako vladea~koto mnozinstvo }e obezbedi
vle~at od IPA fondovite, pove}e nema da
                                              kvorum, dodeka be{e raspravata nema{e
odat so taa dinamika. Ne samo poradi
                                              tolku interes od kolegite pratenici i
toa {to i pokraj naporot i pokraj taa
                                              toa zagri`uva.Zagri`uva edna otsustnost
edinica, ili sektor {to se formira vo
                                              na      `elba       za        rasprava,      za
Ministerstvoto,     ima     mnogud     rugi
                                              sprotivstavuvawe          na      stavovi     i
preduslovi koi treba da se ispolnat.
                                              argumenti, po odnos na predlozite na
Toa e ne{to {to isto taka se slu~uva.
                                              opozicijata i predlozite na Vladata i
Na krajot bi sakal da istaknam deka ova       seto toa gra|anite }e treba da go
namaluvawe na buxetot }e pomogne. Ova         cenat, bidej}i argumentite koi {to bea
namaluvawe   na   buxetot    }e   pomogne,    ponudeni od strana na pozicijata na
me|utoa, ne e dovolno. Buxetot }e treba       predlozite      na     opozicijata      se   se
da krati dopolnitelni sredstva. Toa }e        sveduvaa na toa {to bilo vo minato
                                                                                    59-1/45.-
vreme, {to prethodno se pravelo, dodeka         bidej}i tie raspolagaat so parite na
ni{to nem{e ka`ano vo odnos na ona {to          gra|anite, treba da gi re{avaat tie
Vladata pravi i zo{to e toa dobro za            problemi. Na{ata Vlada za `al, povtorno
Republika Makedonija.                           vo stilot da ne se re{avaat pri~inite,
Jas vo odnos na mojata debata za                tuku posledicite se obide so redica
rebalansot     na    Buxetot,     ne    zemav   taka nare~eni antikrizni merki, koi {to
materijali, zatoa {to mnogu raboti se           se doneseni vo tri seta da se prika`e
ve}e ka`ani i           na Komisijata za        deka ne{to pravi da gi re{i problemite.
finansirawe i buxet, isto taka, dolgo           Pritoa, so prviot set na antikrizni
debatiravme i se obidovme preku na{ite          merki Vladata veli deka oslobodila 330
amandmani da gi prestavime politikite           milioni evra vo ekonomijata. Od tie
koi {to SDSM saka preku Buxetot da gi           merki gospodine minister samo si gi
implementira, dokolku bi bil na vlast i         spasivte dr`avnite kompanii, kade {to
eventualno na{ite o~ekuvawa Vladata da          va{ite dr`avni rakovodstva ne uspeaa da
prifati del od niv, se so cel da se             gi konsolidiraat pretprijatijata, pa
vospostavi barem malku komunikacija i           moravte da gi menuvate po dva tri pati
zaedni~ki     napor     da   se    sovladaat    i upravnite odbori i direktorite i
posledicite od krizata. U{te koga se            ni{to pove}e efekt od tie merki nema{e.
nose{e hendikepot na ovaa rasprava za           Vtoriot paket na merki na antikrizni
rebalansot na buxetot e toa {to nie             merki se famoznite 8 milijardi evra,
koga go nosevme buxetot, ve}e najvivme          koi {to bea veteni kako investicii. Jas
deka e nerealen i deka }e sledi                 ve   zamoluvam,     bidej}i       e   kraj    na
rebalans. Za `al, poradi politi~ki              debatata, za ovaa godina ka`ete mi edna
motivi, pred se, najavata za izborite,          milijarda     investicii        {to     }e    gi
Vladata   i    toga{    se   odnesuva{e    vo   napravite. Ako za narednite 8 godini
stilot, vie zboruvajte {to si sakate,           treba da potro{ite 8 milijardi, zna~i
nie }e si pravime toa {to sme si                sekoja    godina     po      milijarda      evra
naumile. Ne gi prifa}a{e kritikite i od         investicii,       izlezete        ovde      pred
opozicijata      i    od    ekspertite     vo   govornicata       i     pred       makedonskata
Republika Makedonija i od me|unarodnite         javnost, ka`ete koja e taa milijarda
finansiski institucii i re{i da ostane          investicii    {to    ovaa     godina     }e   ja
na tie proekti na buxetot, koi {to bea.         ostvarite, za da bide toa pouverlivo i
Zna~i,    rast     na     ekonomijata     5%,   gra|anite kone~no da o~ekuvaat ne{to,
inflacija     3%,    buxetot     2,8%,    2,6   ne samo da imame najavi vo o~ekuvawe.
milijardi evra, porast na prihodite za
                                                Tretiot set na antikrizni merki, toa e
10%. Ednostavno, kako vo Republika
                                                naj~udniot od site, duri rebalansot na
Makedonija      da     bila     najidelanata
                                                buxetot go vbrojuvate vo antikriznite
situacija. Duri za vreme na samata
                                                merki. Zna~i, gospodine minister, ako e
kampawa,    odnosno      do   mesec    april,
                                                antikrizna merka Vladata da go po~ituva
Vladata    vele{e     deka    nema   nikakvi
                                                zakonskiot rok za vra}awe na DDV, toga{
problemi so buxetot, deka ekonomskata
                                                vie ste pri~ina za krizata vo Republika
kriza e ne{to {to se slu~uva tamu vo
                                                Makedonija, zatoa {to ne go vra}ate DDV
Amerika, vo Germanija, vo Francija, vo
                                                na   vreme.    Ako    e    antikrizna      merka
drugite      zemji,       deka     Republika
                                                po{iroka    i     poprvilna        primena    na
Makedonija       e      izolirana,       deka
                                                carinskite     proceduri       vo     Republika
finansiskiot sektor e stabilen, deka
                                                Makedonija isto ste vie kako Vlada
nema da ima kastrewa vo buxetot, deka
                                                pri~ina    za     krizata       vo    Republika
}e se isplatat poka~uvawata na platite
                                                Makedonija,     zatoa     {to     ne    ste   gi
od 10%, deka ne nie potreben MMF, za se
                                                sproveduvale do sega. Taa ne e vrzana
Vladata se odnesuva{e kako samo taa da
                                                so ekonomskata kriza DDV imate zakonska
e    vo    pravo.      Pominaa     izborite,
                                                obvrska da go vra}ate vo rok od 30
po~ituvani kolegi, po~ituvan minister,
                                                dena. Docnevte tri meseci, sega go
ja smenivte retorikata preku no}. Sega,
                                                namalivte toa docnewe na dva meseci.
krizata e vinovna za se vo Makedonija.
                                                Pretprijatijata      ve     kreditiraat,      go
Krizata e opravduvawe za site neuspesi
                                                kreditiraat va{eto nerazumno tro{ewe, a
{to gi imate. Krizata vi e opravduvawe
                                                od druga strana velite deka ste im
za se {to baraat gra|anite re{enie za
                                                pomagale na ovie firmi {to pobrzo da
nivnite problemi, da ka`ete ne sme nie
                                                izlezat   od     krizata.      Rezulatite     vo
vinovni, krizata nastapi vo Republika
                                                ekonomijata vo Republika Makedonija se
Makedonija i pritoa, posebno ste ve{ti
                                                pove}e od zagri`uva~ki. Prv pat vo
vo delot na toa koga velite deka
                                                istorijata na na{ata dr`ava deficitot
krizata ne e proizvod vo Republika
                                                nadmina tolkavi razmeri.               Prv pat
Makedonija. Toa go znaat i             malite
                                                pokrienosta na uvozot so izvozot e pod
deca. Deka kriza postoi sekade vo
                                                50%. Prv pat, posle podolgo vreme
svetot i deka site odgovorni vladi,
                                                deviznite rezervi drasti~no se topat. I
                                                                                     59-1/46.-
okolu ova topewe na devizite rezervi            Makedonija,     za    da     dojdat     stranski
gospodine    ministre,      vie     izlegovte   investitori.
prethodno so eden govor i rekovte deka          Jas edna{ ve}e ka`av                 ovaa va{a
deviznite rezervi bile ovde za da mo`at         politika e kako onie crnite dupki vo
da se tro{at vo krizni vremiwa. Bi ve           svemirot, samo zema pari, tro{i pari na
zapra{al edna rabota. Jas se soglasuvam         gra|anite, nema rezultati. Ka`ete mi
deka del od deviznite rezervi treba da          edna     stranska        direkna        grinfilt
se    potro{at,      zatoa      {to    poradi   investicija koja e dojdena za ovie tri
ekonomskasta kriza namalen e izvozot,           godini, edna nabrojte ovde potoa falete
namaleni se transferite od s transtvo i         se kolku stranski investicii ste donele
deka ima problem so obezbeduvawe na             vo Republika Makedonija. Nema da ka`ete
prilivot. No toa e mal del. Eve jas go          nitu edna. Znaete zo{to? Zatoa {to gi
rekov toa bidej}i, e 50%. Drugite 50%           nema, a uporno        potro{ivte nad 20-30
od namaluvaweto na deviznite rezervi se         milioni    evra     za     rekalmirawe      deka
izvr{eni,    zatoa     {to     vie    vodevte   Republika Makedonija e dobro mesto za
ekspanzivna fiskalna politika. Politika         investirawe. Zna~i i taa politika,
na potro{uva~ka koja be{e bazirana na           gospodine ministre, vi e pogre{na. Nema
uvoz i koja be{e neproduktivna. Ka`ete          rezultati. Od toj fakt nikoj ne mo`e da
mi dali leeweto na spsomenicite vo              izbega zatoa {to vo odnos na regionot
Firenca, nema da vlijae negativno na            Republika Makedonija e najdolnoto nivo
deficitot, zatoa {to }e se platat               vo odnos na stranskite investicii. Duri
devizi. Toa e edna direktna merka. I od         i zemji koi porano bea daleku zad
tie 500 milioni evra {to se potro{eni           Republika    Makedonija,        kako    {to   se
od deviznite rezervi, 250 milioni evra          Bosna, Albanija, Crna Gora, Srbija,
se staveni da se potro{at poradi va{ata         sega se pred nas vo odnos na toj del.
fiskalna ekspanzivna politika, za da se
                                                Vo odnos na politikata {to ja vodite za
za{titi kursot na denarot. Zamislete,
                                                pomo{ na stopanstvoto, nema nikakva
tie    pari     da     bea     vlo`eni     vo
                                                pomo{.    Nitu     edna     merka      koja   ja
stopanstvoto. Zamislete go toa.
                                                donesovte ne e naso~ena, od aspekt na
Zamislete vie sega barate 100 milioni           toa,   da    im    pomognete       na    firmite
evra za krediti, 200 milioni evra,              dirketno.     Zatoa       sega,       gospodnite
zaedno so bankite, kredit, a tie pari           minister     se      slu~uva        tekstilnite
gi imame vo deviznite rezervi {to, za           kompanii da se zatvoraat, biznisot da
`al, gi tro{ime neproduktivno zatoa {to         se seli vo Albanija kade {to ima
vie ne se odnesuvate odgovorno. Za vas          poeftina rabotna raka zatoa {to vie ne
kriza ne postoi vo tro{eweto. Postoi            sakavte    da    prifatite        amandman    od
kriza samo koga }e iamte pritisok od            opozicijata,        da        gi       pomognete
mediumite i od ekspertite, toga{ da             pridonesite za rabotnicite vo ovie
prika`ete deka ne{to ste napravile. 250         sektori, so 30 evra. Zatoa se pove}e
milioni evra od deviznite rezervi se            tekstilni fabriki sega }e se zatvoraat
potro{eni zatoa {to vie nerazionalno go         i }e se selat vo drugite dr`avi kade
tro{evte parite na gra|anite i potoa }e         {to     ima       podobri         uslovi      za
go obvinuvate guvernerot na NBM deka            stopanisuvawe. Ne sakavte d apomognete
vodel pogre{na politika i deka gi               na   metalurgijata,         ne     sakavte    da
poka~uval kamatite na kreditite. Zatoa,         pomognete         na          prerabotuva~kata
gospodine ministre, vie mo`ete parite           industrija.     Site     od     vas     o~ekuvaa
da gi tro{ite zatoa {to ste na valst i          odredena pomo{, me|utoa vie kako Vlada
mislite deka toa e pravilno. Me|utoa,           se   re{ivte     da     pravite       kozmeti~ki
znajte deka }e dodje vreme koga }e mora         tretmani    ili     kozmeti~ki        merki   za
da ponesete odgovornsot za takvoto              spravuvawe so krizata, a pri toa da
neracionalno    tro{ewe.     Tie    pari   se   nema ni edna merka koja }e bide
sozdavani    18    godini     vo    Republika   direktno naso~ena vo stopanstvoto.
Makedonija,     deviznite      rezervi,    od
                                                Vo odnos na ona {to postojano go
po~etokot na 1991, 1992 godina, koga se
                                                ka`uvate deka mnogu ste pridonele da se
po~na so edni devizni rezervi od 20
                                                namali    nevrabotenosta        vo     Republika
milioni   dolari,     se    stasa    do   1,8
                                                Makedonija i kako rekovte, barem ne se
milijatdi. Vie sega, ne{to {to se
                                                zgolemuva,    dali      se     se}avate     deka
{tedelo   18    godini     re{ivte    da   go
                                                donesovme    Zakon     so     koi    licata   od
potro{ite za {est meseci. Toa               e
                                                Agencijata    za     vrabotuvawe        koi   se
neodgovorna politika na Vladata.
                                                prijavuvaat     samo    zaradi      zdravstveni
Vo odnos na Buxetot, tamu seu{te imate          kartoni }e treba da odat pod evidencija
predvideno visoki stavki za ekonomska           na Fondot za zdravstvo. Toa be{e odluka
promocija    na     Republika      Makedonija   so koja nad 70 iljadi prijaveni vo
odnosno taka nare~enata programa na             Agencijata za vrabotuvawe }e treba da
Vladata,    investirajte      vo    Republika   se preselat vo Fondot za zdravstvo i
                                                                                     59-1/47.-
normlano deka }e ima namaluvawe na              lu|eto samo treba da gi podelat vo
brojot na nevraboteni. Vie sega i toa           Republika Makedonija. Ne treba posle
se obiduvate da go prika`ete kako uspeh         ova da se o~ekuva deka ne{to drasti~no
na Vladata, no za sre}a lu|eto brzo }e          }e   se    popravi    vo    dr`avata,    tuku
ve pro~itaat i toa }e go sfatat.                ednostavno vo EM i natamu gra|anite se
Vo odnos na edno drugo pra{awe koe              pote{ko i pote{ko }e `iveat, a Vladata
dolgo go ignorirate, toa e pra{aweto za         se pove}e i pove}e }e gi tro{i nivnite
ste~ajnite     rabotnici.       Seu{te     ne   pari za svojata udobnost, za skapite
izlegovte    pred     tie   lu|e     koi   gi   reklami i za nivno ubeduvawe kolku ni
izla`avete           pred         vonrednite    e ubavo, a da bega od realnosta.
parlamentarni     izbori,    zo{to    ne   go   Trajko Veqanoski: Blagodaram.
realiziravte Zakonot taka kako {to e            Pratenikot Krsto Mukovski ne e tuka,
donesen i ne go ostvarat toa pravo              pratenikot Nikola Kotevski ne e tuka,
barem tie lu|e koi po osnov na Zakonot          pratenikot Mile Pa~emski ne e tuka.
imaat pravo, a ~ija brojka rekovte deka
                                                Pred da mu dadam zbor na pratenikot
e 6 ilajdi. Seu{te o~ekuvaat deka }e
                                                Imer Aliu, soglasno ~len 68 stav 4 od
re{ite     nekoe       pra{awe.     Podnesoa
                                                Delovnikot, }e prodol`ime so rabot ai
prigovori i celo vreme, iako zakonskiot
                                                posle 18,00 ~asot, do i zglasuvawe na
rok e 30 dena, da im odgovorite, seu{te
                                                rebalansot na Buxetot na Republika
im nemate odgovoreno, a tie seu{te se
                                                Makedonija za 2009 godina.
nadevaat, Da ne zboruvam za redica
drugi raboti koi so ovoj Zakon ne bea           Ima    zbor     pratenikot      Imer    Aliu,
prifateni, a ostanaa so nere{en status.         povelete.
Vo   odnos    na    [vedskata    mlekara    i   Imert Aliu: Blagodaram.
situacijata {to se slu~i tamu, eve dens         Mo`ebi edna od najdobrite odredbi od
na mediumite gledame, povtorno ste se           Delovnikot za rabota na Sobranieto ili
obidele da reagirate na posledicite, a          pak poprecizno, malkute dobri odredbi
ne na pri~inite i ste ja zgolemile              koi    ovozmo`uvaat       pravo    da    mo`e
subvencijata po odnos na rasno grlo,            koordiantorot na kraj da se javi za
grlo na govedo od 500 denari. Zo{to,            zbor i jas }e go iskoristam toa pravo i
gospodine ministre, prvo ne odvoivte da         da go ka`am na{iot stav, stavot na DPA,
gi obe{tetite kooperantite. Velite za           {to   se    odnesuva    na   ovoj    rebalans
taa merka ste odvoile           dva milioni     predlo`en         od         parlamentarnoto
evra,   ako     kooperantite      kompletno,    mnozinstvo.
treba{e 4 milioni evra. Tie toga{ }e si         Iskreno,     jas   go    sfa}am     toa   {to
gi za~uvaa grlata, ne }e mora{e da gi           pratenicite od VMRO-DPMNE se povlekoa
prodavaat po 700 evra, a bea kupeni po          od diskusija zatoa {to nesomneno, tie
1700 evra i sega }e nema{e potreba da           preku nivnata partija na valst gi imaat
intervenirate zatoa {to }e ima{e sto~en         realizirano      barawata      na     nivnite
fond. Se namali sto~niot fond ajde sega         gra|ani, na nivnoto glasa~ko telo,
Vladata    }e     intervenira      so    svoi   poprecizno, na nivniot narod.
sredstva.
                                                So ovoj rebalans nikako ne mo`am da go
Ima u{te mnogu politiki koi {to vo              sfatam povlekvuaweto od diskusija na
izminatite tri godini vetivte deka }e           pratenicite na DUI, na na{ite kolegi
gi realizirate, ne gi realiziravte, za          Albanci i ovie pretstavnici "partneri"
del od niv duri stana banalno da                vo ovaa Vladina koalicija koaj go
zboruvame ovde, da ne zboruvame za              predlaga ovoj rebalans na Buxetot. Ne
kompjuterite     vo   {kolite,    sportskite    sfa}am kako mo`e da se povle~at od
sali, spomenicite, site tie raboti za           diskusija, barem kolku tolku da go
koi celo vreme velite deka nikoj vo             dignat nivniot kriti~ki glas, {to se
Republika    Makedonija      do    sega    ne   odnesuva do ovoj rebalans koj spored
napravil takvo ne{to. Samo tamu kade            site pokazateli, spored site analizi }e
{to treba ne reagirate, vo ekonomijata.         pretstavuva, ili pak kako rezultat na
Bez ekonomija, gospodine minister, vie          ovoj     rebalans      }e     izleze     eden
mo`ete da si planirate Buxet i od 3             anjdiskriminira~ki Buxet za Albancite
milijardi, od 4 milijardi evra, ama             vo Republika Makedonija. Me|utoa, do
koga }e nemo`ete da go realizirate }e           kolku se analizira podlaboko, nesomneno
nema od kade parite da gi naplatite             deka nema da se za~udime so ovaa nivna
zatoa {to ekonomijata }e propadne.              pozicija     zatoa    {to     ve}e    nivnata
Ovoj rebalans na Buxetot ne e prifatliv         pozicija vo Vladata se znae, nivnoto
za prateni~kata grupa na SDSM. Nie }e           vlijanie vo odlu~uvaweto vo Vladata e
glasame protiv. Vie, lo{ata ekonomska           poznato za javnosta i vo posledno vreme
sostojba ne mo`ete da ja zamenite so            se za {to se tie       zainteresirani e da
sozdavawe na virtuelna, rozova realnost         gi so~uvaat nivnite foteqi vo ovaa
preku skapi reklami, preku govori koi           Vlada na VMRO-DPMNE        i voop{to ne gi
                                                                                   59-1/48.-
interesiraat          odlukite       koi      se   za ovoj rebalans na Buxetot, opfa}ajki
donesuvaat, rebalansot koj denes }e se             go tuka i toa {to se odviva{e vo
izglasa ili pak             drugite akti i         Komisijata za finansirawe i buxet,
dejstva, policiski akcii na ovaa Vlada             uspeavme do javnosta da ja ispratime
i     mnogute          diskriminirawa        pri   porakata koja vsu{nost ni ja ispra}a
vrabotuvawata,            zatvoraweto         na   parlamentarnoto       mnozinstvo          ili
instituciite,           o{tetuvaweto         ili   poprecizno ja ispra}a do albanskiot
osakatuvaweto na albanskite institucii             narod vo Republika Makedonija preku
i t.n. Se povikuvaat na toa deka se                ovoj   rebalans   na   Buxetot      za   2009
legitimni pretstavnici na Albancite vo             godina. Gra|anite ve}e sfa}aat, na niv
Republika Makedonija. Za `al Albancite             im e jasno {to se slu~uva. Mislam deka
trpat     {teti        od     ova      legitimno   potcenuvaweto    na         politi~kata     i
zastapuvawe na DUI, na nivnit einteresi            nacionalnata svest na Albancite ve}e
i mnogu e janso deka za            11-te meseci    dolgo vreme se odviva od strana na DUI
na funkcionirawe na vlasta, Albancite              i sega ve}e doa|a i krajot na istoto.
nemaat nikakva beneficija. Denes }e se             Tie se osvesteni, jasna im e ovaa
zape~ati edna        negrira~ka politika za        diskriminacija    {to    se     vr{i      kon
Albancite vo Republika Makedonija, a               Albancite vo site oblasti         i denes se
toa e usvojuvaweto na ovoj rebalans koj            zape~atuva so ovoj rebalans.
podrazbira Buxet na dr`avata za ovaa               Kolegata koj prethodno zboruva{e spomna
tekovna          godina.            Nepravdata,    deka globalnata finansiska ekonomska
zapostavuvawata,        diskreminacijata      na   kriza se koristi kako alibi za mnogu
Albancite se zabele`uvaat na sekoja                namaluvawa, reducirawe na finansiski
stranica na ovoj rebalans, vo sekoja               sredstva za mnogu proekti. Zna~i se
programa     na      ovoj    predlog      Buxet,   pravat   reducirawa     vo     proekti    koi
poa|ajki od obrazovanieto i se ona {to             vsu{nost se potrebni, me|utoa poradi
se slu~uva vo DUT, namaluvaweto na                 toa {to ne mo`at da napravat redukcija
Buxetot    za     istiot,       Institutot    za   vo programi vo odnos na luksuziraweto
duhovno    i    kulturno        nasledstvo    na   na Vladata, tie pravat namaluvawe za
Albancite     vo     Republika      Makedonija,    mnogu bitni proekti. Me|utoa, toa {to e
bidjeki          e      osakaten      od    site   pozna~ajno i najtragi~no, finansiskata
administrativni         aspekti,      sega    se   globalna kriza se koristi kako alibi za
slu~uva i osakatuvaweto so Buxetot, so             namaluvawe   na   Buxetot      ili   pak   za
programite     za     investicija      vo   ovoj   neraspredeluvawe na finansiski sredstva
Institut, so albanskite u~ili{ta, so               za malkute albanski institucii, za
pridru`nat          ainfrastruktura,          so   albanskata    kultura,      za     albanskoto
{kolskite objekti i sali i se drugo {to            obrazovanie vo Republika Makedonija i
pripa|a            na            obrazovanieto.    se {to pretstavuva albansko vo ovaa
Diskriminacijata        se    slu~uva     i   vo   dr`ava. Mislam deka posledicite }e
kulturata.                                         bidat te{ki. Mo`ebi ova nekomu mu se
Jas na poslednata sednica za prateni~ki            ~ini kako momentalen triumfalizam, ova
pra{awa postaviv pra{awe odnosno si                {to se slu~uva, ovaa degradacija {to se
postaviv pra{awe na samiot sebe, a ne              pravi kon albanskiot partner vo Vladata
na ministerot zatoa {to vo javnosta se             {to se manefestira nesomneno i so ovoj
znae    kolkavo       e    investiraweto      vo   rebalans. Me|utoa, posledicite }e bidat
albanskata       kultura        vo     Republika   te{ki, katastrofalni.
Makedonija. Vo 11-te meseci od nivnoto             Nema da vi odzemam pove}e vreme zatoa
vladeewe svedoci sme na toa {to se                 {to gledam deka se e ve}e isplanirano
slu~uva so inicijativite, so programite            za glasaweto na ovoj rebalans. Vie
na   ova    Ministerstvo,         poa|ajki    od   imate parlamentarno mnozinstvo i se
nedelite na makedonska kultura, zna~i              razbira   deka   ]e    go     usvoite    vooj
ne na Makedonija tuku na makedonska                rebalans, me|utoa, za `al, posledicite
kultura pa do spomenicite, proektite na            od ovoj Buxet }e gi po~uvstvuvame
kulturata i se drugo. Tie mo`e da bidat            zaedno i }e imame vo ovaa buxetska
se drugo, me|utoa ne proekti koi ja                godina da diskutirame za posledicite
neguvaat albanskata kultura. Nesomneno             koi }e sledat kako posledica na ovaa
deka tuka se pravi i najgolemata gre{ka            diskriminacija    koja     se     pravi   kon
zatoa {to      se zapostavuva edna dosta           Albancite, so ovoj rebalans.
zna~ajna oblast za eden narod, kako {to
                                                   Nesomenno deka DPA }e glasa protiv ovoj
e oblasta i sferata na kulturata.
                                                   rebalans. Nie ova sme go dale do znaewe
Do kolku prodol`am da gi nabrojuvam                i porano so na{ite diskusii, me|utoa
site   oblasti      vo    koi    albancite    se   sepak kolku tolku postoe{e nade` deka
zasegnati    od     ovoj    Buxet,     }e   imam   na{ite predlozi, na{ite amandmani }e
potreba     od     mnogu       pove}e     vreme.   naidat na razbirawe kaj parlamentarnoto
Nesomneno deka vo tekot na raspravata              mnozinstvo i istite }e bida tprifateni.
                                                                                     59-1/49.-
Me|utoa, toa ne se slu~i i denes i                vsu{nost se ostatoci, a da ne govorime
v~era sme svedoci na toa so ovoj                  za ~isto. Se obidovte da napravite
rebalans.                                         paralela me|u funkcioniraweto deka na
DPA }e glasa protiv ovoj predlog na               DUI i va{eto funkcionirawe na vlast. ]e
Buxet. Blagodaram.                                ve potsetam so osnovaweto na avtotonite
                                                  albanski institucii tuka, galeriite,
Trajko Veqanoski: Blagodaram i jas.
                                                  teatarot,    pravi~nata     raspredelba   na
Replika ima gospodiniot Aliti Rafis,              buxetot za kultura, obrazovanie, nauka
povelete.                                         i sli~no, gospodinot nastojuvaj}i da se
Rafis     Aliti:     Blagodaram      po~ituvan    odbrani sebe si i partijata samo ka`a i
pretsedatele.                                     prizna deka navistina se vazali na
Navistina      ako     be{e      nekoja    nova   Gruevski     vo      ovaa     Vlada.    Samo
parlamentarna grupa ili nov pratenik              konstatira{e deka ovaa diskriminacija
koj za prv pat u~estvuva vo izvr{nata             prodl`uva i se raduvam {to ova go
vlast ili vo Sobranieto, bi rekol deka            ka`avte vie i samiot priznavte deka ste
ima pravo da govori za se. Koga se                vazali na Gruevski vo ovaa Vlada.
zboruva za Buxetot kako vo ovaa prilika           Blagodaram.
ne    i     za   edno      lice     koe    be{e   Trajko Veqanoski: Blagodaram.
potpretsedatel      na    Vlada.    Gospodinot    Bidej}e e iscrpena listata na prijaveni
govore{e za odlukite koi gi donese sega           za   zbor,    konstatiram     deka   op{tiot
ili     porano     sudot      vo    Makedonija    pretres e zavr{en.
aludiraat za slu~ajot Sopot i drugi
                                                  Ve   izvestuvam     deka    Abedin   Zumberi
slu~ai,     zboruva{e      za    priveduvawata
                                                  podnese    amandman     na    razdel   16001
napraveni sigurno bilo poslednive ili
                                                  Programa Y, Potprograma YG stavka 482 i
prane{nite itn. No ne ka`a ni{to za
                                                  na    razdel      09002,      Programa    2,
Buxetot za toa {to raspravame denes.
                                                  Potprograma 20 stavka 482, po koj
Sigurno deka i ministerot ne bi sakal
                                                  Vladata ne se proiznela.
da imame rebalans, no eve ne{tata se
nametnuvaat da imame i rebalans na                Pratenikot Xevat Ademi podnese amandman
Buxet, sigurno deka nitu pozicijata ni            na razdel 02008 za dodavawe kategorija
makedonskata opozicija         ne e zadovolna     40 stavki 401 i 402 vo Programa 2,
so ovoj rebalans, no ovaa rabota treba            Potprograma 20, razdel 02008 Programa
da se zavr{i i nie kako parlamentarna             2, Potprograma 20 stavka 425 i na
grupa bez razlika gi iska`avme na{ite             razdel 09002 Programa 2, Potprograma
zabele{ki vo odnos na ovoj rebalans za            20, stavka 482, po koj Vladata ne se
2009 godina. No, jas }e go potsetam               proiznela.
gospodinot     deka    diskriminacijata      ne   Kon    ovoj      amandman     se    priklu~i
po~na       so      DUI.        Potcenuvawata,    pratenikot Oliver [ambevski.
omalova`uvawata,       vazalnosta se vgradi       Otvoram pretres po amandman na razdel
vo vreme koga va{ata partija prifati da           02008 za dodavawe kategorija 40 stavki
bide vo taa pozicija koja ja ima{e vo             401 i 402 vo Programa 2, Potprograma
porane{nata vlada. Site Albanci znaat             20,    razdel      02008      Programa    2,
deka kakvi maltretirawa im se napraveni           Potprograma 20 stavka 425 i na razdel
za toa vreme. Velam, za `al, site                 09002   Programa     2,    Potprograma   20,
Albanci go znaat toa. Ne sakam da                 stavka 482, podnesen od pratenicite
pravam sporedbi so slu~aite koi se                Xevat Ademi i Oliver [ambevski.
slu~ija vo vreme koga be{e zamenik
                                                  Go molam pretstavnikot na Vladata da se
premier, zatoa {to za gra|anite se
                                                  proiznese.
sve`i tie slu~ai i sigurno istite gi
pomnat. Nema da gi spomnat, bidej}i               Ima   zbor     ministerot     za   finansii,
nivnite semejstva ako u{te edna{ se               gospodinot Trajko Slaveski.
vratime     }e   gi     potsetime      koi   gi   Trajko Slaveski: Amandmanot se prifa}a.
pre`iveaa za nivni vreme. Vo odnos na             Trajko Veqanoski: Amandmanot se prifa}a
investiciite      za     kultura,     crkvite,    i stanuva sostaven del na Predlogot za
spomenicite itn,        odlukite se donesoa       izmenuvawe i dopolnuvawe na Buxetot na
koga be{e toj zamenik premier. Vo red e           Republika Makedonija.
koga odi{ vo toalet da ja pu{ti{ vodata
i sam da go is~isti{ toaletot, a ne da            Otvoram pretres po amandmanot na razdel
~eka{ drug da dojde pozadi tebe da go             16001 Programa Y, Potprograma YG stavka
o~isti     toa   {to     si     go   napravil.    482 i na razdel 09002, Programa 2,
Blagodaram.                                       Potprograma 20 stavka 482, podnesen od
                                                  pratenikot Abedin Zumberi.
Trajko Veqanoski: Kontra replika ima
gospodinot Aliu Imer, povelete.                   Go molam pretstavnikot na Vladata da se
                                                  proiznese.
Imer Aliu: Se {to vie pravite vo tekot
na va{eto funkcionirawe vo ovaa Vlada,
                                                                                    59-1/50.-
Ima   zbor     ministerot      za    finansii,   Konstatiram deka programata "Revizorsko
gospodinot Trajko Slaveski, povelete.            telo za pretpristapnite fondovi na
Trajko    Slaveski:     Amandmanot     ne   se   Evropskata     unija      vo     Republika
prifa}a.                                         Makedonija" od razdelot za Dr`avniot
                                                 zavod za revizija e usvoena.
Trajko Veqanoski: Amandmanot ne se
prifa}a.                                         Razdelot 02002 namenet za Dr`avniot
                                                 zavod za revizija go stavam na glasawe.
Vrz osnova na ~len 156 stav 7 od
Delovnikot         samo    podnositelot     na   Ve povikuvam da glasame.
amandmanot mo`e da dade obrazlo`enie i           Vkupno glasaa 56 pratenici, site 56
da govori po amandmanot vo traewe tri            glasaa za, vozdr`ni nema, protiv nema.
minuti.                                          Molam slu`bite da utvrdat to~en broj na
So ogled na toa deka pondositelot na             pratenici vo salata.'
amandmanot      ne    e    prisuten      tuka,   Vo salata se prisutni 64 pratenici.
konstatiram      deka         pretresot     po
                                                 Konstatiram deka razdelot 02002 namenet
amandmanot e zavr{en.
                                                 za   Dr`avniot   zavod   za   revizija   e
Amandmanot go stavam na glasawe.                 usvoen.
Ve povikuvam da glasame.                         Razdelot 31101 namenet za Narodniot
Vkupno glasaa 55 pratenika, site 55              pravobranitel, go stavam na glasawe.
glasaa protiv, za nema nikoj, vozdr`             Ve povikuva da glasame.
       ani nema.
                                                 Po razdelot vkupno glasaa 64 pratenici,
Molma slu`bite da utvrdat to~en broj na          od niv za glasaa site 64 pratenici,
pratenici prisutni vo salata.                    vozdr`ani nema, protiv nema.
Vo salata se prisutni 65 pratenici i             Konstatiram deka Razdelot 31101 namenet
glasaweto e polnova`no.                          za Narodniot pravobranitel e usvoen.
Konstatiram deka Sobranieto ne go usvoi          Predlogot za izmenuvawe i dopolnuvawe
amandmanot na razdel 16001 Programa Y,           na Buxetot na Republika Makedonija za
Potprograma YG stavka 482 i na razdel            2009 godina vo celina go stavam na
09002,    Programa     2,   Potprograma     20   glasawe.
stavka 482, podnesen od pratenikot
                                                 Ve povikuvam da glasame.
Abedin Zumberi.
                                                 Po    Predlogot     za     izmenuvawe    i
Pred da glasame predlagam za Predlogot
                                                 dopolnuvawe na Buxetot na Republika
za izmenuvawe i dopolnuvawe na Buxetot
                                                 Makedonija za 2009 godina vkupno glasaa
da   glasame      vo   celina,      osven   za
                                                 67 pratenici. Od niv za glasaa 58
Programata       "Revizorsko       telo     za
                                                 pratenici, vozdr`ani nema, 9 pratenici
predpristapni      fondovi    na    Evropskata
                                                 glasaa protiv.
unija    vo   Republika     Makedonija"     od
razdelot namenet za Dr`avniot zavod za           Konstatiram deka Sobranieto go donese
revizija, razdelot 02002 namenet za              izmenuvaweto i dopolnuvaweto na Buxetot
Dr`avniot zavod za rezvija i razdelot            na Republika Makedonija za 2009 godina.
31101       namenet        za        Narodniot   Tuka ja prekinuvam sednicata.
pravobranitel za koi soglasno Zakonot            Za     prodol`enieto     na      sednicata
za dr`avnata revizija i Zakonot za               dopolnitelno }e bidete izvesteni {tom
narodniot     pravobranitel,        Sobranieto   se    sozdadat    delovni~ki     mo`nosti.
glasa posebno.                                   Blagodaram.
Predlogot go stavam na glasawe.                  (Sednicata zavr{i so rabota vo 18,00
Ve povikuvam da glasame.                         ~asot)
Po    predlogot       vkupno      glasaa    65
pratenici. Od niv za predlogot glasaa
55 pratenika, vozdr`an nema, protiv
glasaa 10 pratenici.
Konstatiram deka predlogot e usvoen.
Preminuvame na glasawe.
Programata       "Revizorsko       telo     za
pretpristapnite fondovi na Evropskata
unija    vo   Republika     Makedonija"     od
razdelot na Dr`avniot zavod za revizija
go stavam na glasawe.
Ve povikuvam da glasame.
Vkupno glasaa 64 pratenici, site 64
pratenici glasaa za, vozdr`ani nema,
protiv nema.
                                                                                 59-1/51.-

				
DOCUMENT INFO
Shared By:
Categories:
Tags:
Stats:
views:46
posted:3/13/2012
language:Croatian
pages:51