PREDLOG DNEVNIH PRIPRAV MOJA SLOVENSCINA 6 2

Document Sample
PREDLOG DNEVNIH PRIPRAV MOJA SLOVENSCINA 6 2 Powered By Docstoc
					                                                UČNA PRIPRAVA

Učitelj/ica:
Razred:      Predmet:        Teden:            Tema: Neumetnostno besedilo: Pismo
  6.            SLO          Ura:
                                               Enota: 3. tema NA SONČNI STRANI ALP
                                               Moja slovenščina 6, 2. del, str. 6

  Cilji:
           Učenci tiho berejo kratka neumetnostna besedila in sicer pismo, utemeljijo svoje mnenje o tem, zakaj je
            pismo neuradno,
           odgovarjajo na vprašanja,
           primerjajo različna neuradna pisma,
           ugotavljajo razlike in podobnosti med njimi,
           sami tvorijo neuradno pismo,
           v besedilu prepoznajo bistvene podatke,
           med dvema dejanjema prepoznajo dobnostno, vzročno-posledično razmerje in namerno razmerje,
           izrazijo dobnostno, vzročno-posledično in namerno razmerje,
           prepoznajo pogojno razmerje in ga izrazijo z veznikom če (ob prihodnjiku in pogojniku),
           primerjajo nadaljevanja in utemeljujejo njihovo ustreznost.

  Metode: razlaga, pripovedovanje, opis, poročanje, pogovor, delo s teksti, delo s tabelami, didaktična igra
  Oblike dela: skupinska, frontalna, individualna, dvojice
  Učna sredstva: delovni zvezek, grafoskop, CD predvajalnik
  Literatura: Moja slovenščina 6, Priročnik za učitelje, Slovar slovenskega knjižnega jezika

                                                    Potek učne ure
  I.
           Pred branjem besedila NA SONČNI STRANI ALP (lahko ga poslušajo na CD-ju
            ali ga prebere učitelj) se učitelj z učenci pogovarja o zimskih počitnicah. Kje so jih preživeli? S kakšnim
            športom so se ukvarjali? So odšli na smučišče v bližnji okolici?
           Od doma prinesejo razglednice krajev, kjer so bili.
           Pripravijo razstavo razglednic.

  II.
          Poslušajo posnetek na CD-ju ali berejo besedilo.
          Po branju besedila se učitelj pogovarja z učenci o besedilu. Učenci obnovijo besedilo, 1. naloga.
          V besedilo poiščejo besede iz neknjižnega jezika in poiščejo ustreznice zanje v knjižnem jeziku, 2. naloga.
          Povedo, kaj neknjižne besede pomenijo, 3. naloga.
          Odgovarjajo na vprašanja v DZ o prebranem besedilu, 4. naloga.
          Ali sta Špela in Katarina dobri prijateljici? Zakaj misliš tako? Kako se Špela počuti, ko piše pismo
           Katarini? Po katerih sredstvih v besedilu si to prepoznal(a)? Ali je besedilo uradno ali neuradno? Kako si
           to prepoznal(a)?
       Napišejo pismo prijatelju ali prijateljici, ob tem so pozorni na čitljivost in obliko pisma, 5. naloga.
       Razmislijo in odgovorijo, ali je res ali ni.
   Špela je šla na Vogel sama.
   Najprej so obiskali Bohinj, nato pa še Bled.
   Na Blejskem jezeru so preizkusili debelino leda.
   Špela je tabornica.
   Cesta ob Bohinjskem jezeru je bila dobro splužena.
   Špelo je bilo kar malo strah, da izlet k slapu Savica ne bo uspešen.
   Lokal v domu je bil odprt.
   Pokrajina ob poti k slapu Savica je bila deviško bela.
   Špelo oba starša hkrati pogosto hvalita.
 Špela je pismo Katarini pisala pred kosilom.
 V Ljubljani se je Katarina srečala z Markom.

            Pred dele povedi na levi strani napišejo črko dela povedi iz desnega stolpca tako, da bodo povedi smiselne,
             7.naloga.

 __        Medtem ko je zunaj snežilo,                         A      se niso drsali.
 __        Ko so se odpravili iz Ljubljane,                    B      da je zapadlo toliko snega.
 __        Noči so bile še hudo mrzle,                         C      da bi se odpeljali naprej proti Bohinju.
 __        Ker niso imeli s seboj drsalk,                      Č      se morda sploh ne bi odpravili proti slapu.
 __        Čutila je strašno zadovoljstvo,                     D      je Špela sedela ob oknu in opazovala igro
                                                                      snežink.
 __        Nabasali so se v avto,                              E      ker je bilo toliko snega.
 __        V hotelu jih je soba čakala šele zvečer,            F      zato je bilo Blejsko jezero zmrznjeno.
 __        Špelo je bilo malce strah,                          G      tam skoraj ni bilo več snega.
 __        Če ne bi bilo na parkirišču parkiranih              H      zato je bila Špela ponosna.
           avtomobilov,
 __        Vse se je dobro končalo,                            I      zato so prej šli še na izlet.

      V povedi dodajo besedice zato, ker, če, da ali ko tako, da bo besedilo smiselno, 8. naloga.
______ se je Špela zbudila, je bil zunaj že dan. Bila je vsa nestrpna, _______ je hitro skočila s postelje. _____ ni
želela zamuditi niti minutke na snegu, se je hitro umila in oblekla. Nato je šla pogledat v sobo k očku, mami.
______ jo je ta zagledal, je bil precej presenečen. Špela je bila ponavadi namreč prava zaspanka. Vprašal jo je,
zakaj je tako zgodnja. Odgovorila mu je: »______ hočem smučati. ________ smo prišli sem, mar ne?« »Res je,
prišli smo, _____ bi smučali. Hitro vstanite. _____ bi hoteli samo počivati in poležavati, bi lahko ostali tudi doma.«
      Preberejo naslednje povedi, 8. naloga.

Špela bi bila na Voglu zelo razočarana, če ne bi bilo snega.
Če bi bilo snega preveč, bi težko prišli do slapa Savica.
Drsalke je ne bi tiščale, če bi ji bile prav.
Če bo jasno, se bodo videli tudi Julijci.
Špela bo dobila nove drsalke, če se bo naslednje leto vpisala na tečaj drsanja.
Oče in mama jo bosta peljala smučat v Italijo, če v Sloveniji ne bo snega.

            Razmislijo, kaj pomenijo deli povedi, ki se začenjajo z veznikom če, 10. naloga.

S stavkom, ki se začenja z besedo če, lahko izražamo pogoj. Po njih se vprašamo pod katerim pogojem. Pred če
pišemo vejico.

Če + bi bilo lepo vreme, bi šli v hribe.
Če + bo deževalo, bomo ostali doma.

     Povedi nadaljujejo tako, da izrazijo pogoj.
Katarina bi bila vesela, če bi šla lahko spet v Ljubljano.
     Primerjajo nadaljevanja povedi. Ugotovijo, ali so ta enaka ali se razlikujejo. Ali so kljub temu, da se
         razlikujejo, povedi pravilne? -12. naloga.
     Nadaljujte poved tako, da poskusite poiskati čim več pogojev. Tisti, ki prekine verigo, naj začne novo
         poved, 13. naloga.
Prebral(a) bi zbirko Mulci na kvadrat, če …

III.
            Napišejo spis z naslovom Če bi bil(a) pisatelj(ica), bi ….
                                                 UČNA PRIPRAVA

Učitelj/ica:
Razred:      Predmet:         Teden:             Oblikoslovje
  6.            SLO           Ura:
                                                 Enota: PRISLOVI
                                                 Moja slovenščina 6, 2. del, str. 11

  Cilji:
           Učenci tiho preberejo kratka besedila in jih primerjajo,
           ugotavljajo, v čem se razlikujejo,
           besedilo slovnično razčlenijo,
           ugotavljajo, katerim besedam se oblika spreminja in katerim ne,
           spoznajo prislove, jih podčrtajo v besedilih in jih na podlagi vprašalnic razvrstijo v pomenske skupine,
           besedilo dopolnjujejo s prislovi,
           časovne prislove povežejo z glagolskimi oblikami,
           berejo neumetnostno besedilo, in sicer pripoved o življenju v kraju, po branju odgovarjajo na vprašanja,
           ugotavljajo, kaj je besedilo.

  Metode: razlaga, pripovedovanje, opis, poročanje, pogovor, delo s teksti, delo s tabelami, didaktična igra
  Oblike dela: skupinska, frontalna, individualna, dvojice
  Učna sredstva: delovni zvezek, grafoskop, CD predvajalnik
  Literatura: Moja slovenščina 6, Priročnik za učitelje, Slovar slovenskega knjižnega jezika

                                                     Potek učne ure
  I.
            Učitelj prebere besedilo:
             Jure je odšel domov. Včeraj je dobil domačo nalogo. Doma mora poiskati star predmet. Močno ga je
             skrbelo, če bo našel ustreznega. Preiskal je hišo od vrha do tal. Zvečer je našel star mlinček. Zelo se ga je
             razveselil.
            Učenci ugotovijo, da besede doma, včeraj, močno ... izražajo kraj, čas in način.

  II.
       Učenci primerjajo besedili, 1. naloga.
  a) Barbara si je na noge pripela smuči. Zdrvela je po progi. Zavijala je in kar naenkrat je proge zmanjkalo.
  Zakotalila se je po hribu in pristala ob nogah smučarskega vaditelja.

  b) Barbara si je na noge pripela smuči. Zdrvela je po progi navzdol. Zavijala je levo in desno in kar naenkrat je
  proge zmanjkalo. Zakotalila se je po hribu navzdol in pristala ob nogah smučarskega vaditelja.
        Povedo, kako se vprašajo po poudarjenih besedah, 2. naloga.
        Učenci razmislijo, ali se lahko enako vprašajo še po katerih besedah v besedilih.
        Primerjajo naslednje povedi. V čem se razlikujejo izrazi, s katerimi odgovarjaš na vprašalnico kam?
           - 4. naloga.
  Barbara je stopila iz sobe. – Barbara je stopila ven.
  Šla je proti kiosku. – Šla je naprej.
  Zavila je za vogal hotela. – Zavila je levo.
        Preberejo obe besedili in razmislijo, po katerih besedah se vprašamo z vprašalnico kje (5. naloga) in jih
           razvrstijo jih v razpredelnico glede na to, ali se njihova oblika spreminja ali ne, 6. naloga.
  Špela je na Voglu zelo uživala. Še posebej ji je bilo všeč na vrhu. Nikakor ni mogla razumeti, da se lahko kdo boji
  višine.
  Špela je visoko v hribih zelo uživala. Še posebej ji je bilo všeč zgoraj na vrhu. Nikakor ni mogla razumeti, da se
  kdo boji biti visoko.
     Primerjajo naslednje povedi (7. naloga) in povedo s katerimi izrazi je poimenovan kraj, 8. naloga.
Na vrhu smučišča je izstopila iz gondole. – Zgoraj je izstopila iz gondole.
Hotel je na Voglu. – Hotel je visoko.
Ob hotelu je veliko smučarskih prog. – Južno je veliko smučarskih prog.
     Poiščejo v besedilih izraze, po katerih se vprašajo z vprašalnico kdaj (9. naloga), ugotovijo kateri izrazi ne
          spreminjajo svoje oblike, 10. naloga.
V soboto se je družina odpeljala od doma. Hiteli so, zato so na Bled prišli že čez eno uro. Ob 18. uri so v Ski hotelu
dobili svoji sobi.
Zjutraj se je družina odpeljala od doma. Na Bled so prišli zgodaj. Zvečer pa so v Ski hotelu dobili svoji sobi.

          Razmislijo, kako je bilo na Voglu (11. naloga) in ugotovijo, da v prvem besedilu besede, ki poimenujejo
           način, ne spreminjajo svoje oblike (npr. megleno, prijetno). V drugem pa vreme in Špelino počutje
           poimenujemo s samostalnikom in pridevnikom (npr. hud metež, megla, vesela).

Besede, ki poimenujejo kraj, čas in način dejanja, so prislovi. Glede na to, kaj poimenujejo, ločimo
     krajevne (tukaj, doma, domov),
     časovne (danes, jutri, včeraj, zgodaj),
     načinovne prislove (močno, zelo, malo).

Prislovi ne spreminjajo sklona, osebe ali števila.
      Tabelski zapis
                                                      PRISLOVI
 KRAJEVNI                                ČASOVNI                                NAČINOVNI
 Kje?                    Kam?            Kdaj?                                  Kako?
 Severno.                Domov.          Zgodaj. Zjutraj.                       Lepo. Hitro.

          Besedilo dopolnijo s prislovi, 12. naloga.
          Dodajo ustrezne časovne prislove, 13. naloga.
          Besedilo napišejo še v sedanjiku in pretekliku, ob tem so pozorni na prislove in glagolske oblike, 14.
           naloga.

III.
        Poiščejo prislove v besedilu in jih razvrstijo v tabelo glede na to, ali poimenujejo kraj, čas ali način, 15.
         naloga.
      Še enkrat preberejo besedilo iz prejšnje naloge in razmislijo ter odgovorijo na vprašanja, 16. naloga.
Kdo je naslovnik tega besedila? Kaj avtor z besedilom sporoča naslovniku? Zakaj je avtor napisal besedilo? Kje bi
bilo besedilo po tvojem mnenju lahko objavljeno? Utemelji svoj odgovor. Kako bi naslovil(a) besedilo?
      Povedo, kaj je besedilo in izberejo pravilni odgovor in ga utemeljijo, 17. naloga.
Besedilo je ali opis kraja ali pripoved o življenju v kraju ali reklama.
      Izpišejo značilna sredstva za to vrsto besedila. Odgovor predstavijo v obliki miselnega vzorca, 18. naloga.
                                                  UČNA PRIPRAVA

Učitelj/ica:
Razred:      Predmet:         Teden:             Tema: Neumetnostno besedilo
  6.            SLO           Ura:
                                                 Enota: Reklama
                                                 Moja slovenščina 6, 2. del, str. 15

  Cilji:
           Učenci poslušajo neumetnostno besedilo, in sicer opis planote,
           po poslušanju povedo svoje mnenje o besedilu in ga skušajo utemeljiti,
           odgovarjajo na vprašanja, ugotavljajo, kaj je to besedilo, prepoznavajo temo,
           pripovedujejo o svojih izkušnjah ob besedilu,
           po ponovnem poslušanju si zapišejo bistvene podatke in jih ob učiteljevi pomoči uredijo v miselni
            vzorec,
           preberejo neumetnostno besedilo, in sicer reklamo,
           povedo svoje mnenje o besedilu in ga skušajo utemeljiti, odgovarjajo na vprašanja,
           ugotavljajo, kaj je to besedilo,
           pripovedujejo o svojih izkušnjah ob besedilu,
           povedo, kaj se propagira in kaj se o tem pove, ali so vsi podatki resnični ali ne,
           utemeljijo svoje mnenje, kaj želi sporočevalec doseči pri naslovniku in kako se bo ta odzval,
           primerjajo obe neumetnostni besedili,
           presojajo, katere povedi bi sodile v opis in katere v reklamo.

  Metode: razlaga, pripovedovanje, opis, poročanje, pogovor, delo s teksti, delo s tabelami, didaktična igra
  Oblike dela: skupinska, frontalna, individualna, dvojice
  Učna sredstva: delovni zvezek, grafoskop, CD predvajalnik
  Literatura: Moja slovenščina 6, Priročnik za učitelje, Slovar slovenskega knjižnega jezika

                                                       Potek učne ure
  I.
            Učenci pripovedujejo, kje so izvedli za nek turistični kraj, ki so ga kasneje obiskali. Razložijo in
             utemeljijo, kako pridejo do podatkov o turističnih krajih. Pogovorimo se o reklamah.

  II.
            Poslušajo besedilo na CD-ju, 1. naloga.

  Vogel je kraška planota, ki se v obliki pomola dviga južno od Bohinjskega jezera. Na vzhodu je planota odrezana s
  krnicami in grapami nad globeljo Suhe planine, na zahodu pa omejujeta Žagarjev greben in globel planine Zadnji
  Vogel. Južno je greben Spodnjih Bohinjskih gor med Šijo (1880 m) in vrhom Vogel (1922 m). Od severnega roba
  planote do vrha Vogla na jugu je 3,5 km. Široka je več kot 1,5 km, celotna površina pa znaša 5,25 km2.

  Planota je precej razgibana s kraškimi vrtačami, kontami, suhimi grapami in žlebovi. Posebnost Vogla je gozdni
  rezervat Lopata. Gozdna meja sega do okoli 1600 m, nad njo pa prevladuje rušje. Prvotno planino za pašo goveje
  živine so zaradi ugodnih reliefnih in snežnih razmer začeli l. 1964 preurejati v smučišče. Proge so uredili na okrog
  80 ha površine, najdaljša je 8,5 km dolga proga skozi Žagarjev graben. Tekaška smučarska proga, dolga 7,5 km, je
  urejena po mednarodnih merilih.

  Do planine Prvi Vogel na severnem robu planote (1532 m) je iz Ukanca speljana nihalna žičnica.
  (Enciklopedija Slovenije 14, str. 304)

       Po poslušanem pogovoru odgovorijo na vprašanja, 2. naloga.
  Kaj je to besedilo? O čem govori? Katere podatke sporoča naslovniku? Kaj je namen sporočevalca? Kako so
  predstavljeni podatki?
       Ob ponovnem poslušanju si zapišejo bistvene podatke. Iz njih oblikujejo vprašanja za sošolca ali sošolko o
          vsebini besedila, 3. naloga.
       Preberejo še besedilo, ki ga je na Voglu v hotelu našla Špela, 4. naloga. Poiščejo v njem prislove in jih
          podčrtajo in povejo, kaj z njimi poimenujemo.
       Razmislijo.
Kaj je to besedilo? Katere podatke vsebuje? Kakšni so ti podatki? Kaj je namen sporočevalca? Kaj pomenijo m,
str., ha, km, l.? Kako se bi lahko odzval naslovnik? - 5. naloga.

        Primerjajo obe besedili. V čem se razlikujeta? V čem sta si podobni? - 6. naloga.
        Preberejo povedi in razmislijo, v katero vrsto besedil bi sodile. Številke, zapisane pred povedi, prepišejo v
         ustrezno kolono v tabeli. Utemeljijo svojo izbiro, 7. naloga.

III.
        Čim bolj natančno poskušajo obnoviti reklamo, ki so jo slišali na TV. Lahko izvedejo tekmovanje v najbolj
         natančnem posnemanju.
        Pogovorijo se o reklamah. Kako jih sošolci berejo, kako jih razumejo in kako reagirajo nanje.
        Za domačo nalogo učenci pišejo svoje reklame za izmišljene predmete ali stvari, ki bi jih radi imeli.
                                               UČNA PRIPRAVA

Učitelj/ica:
Razred:      Predmet:       Teden:            Skladnja:
  6.            SLO         Ura:
                                              Enota: Premi in odvisni govor
                                              Moja slovenščina 6, 2. del, str. 17

  Cilji:
           Učenci berejo pogovor,
           povedo, kdo se je pogovarjal,
           presojajo odziv sogovorcev ter povedo, kako bi sami ravnali v njegovi vlogi,
           nadaljujejo pogovor,
           sami pripravijo podoben pogovor, in sicer lahko tudi kot igro vlog ali dramatizacijo,
           primerjajo pogovor z dobesednimi navedki z besedilom, kjer so poleg navedkov tudi spremni stavki, ter
            z besedilom, kjer je odvisni govor,
           v besedilu podčrtajo premi govor in povedo, po čem so prepoznali in čemu ga je pisec uporabil,
           preproste primere premega govora pretvorijo v odvisni govor, besedilo opremijo z narekovaji in
            drugimi ločili,
           poslušajo pogovor in ga pretvorijo v odvisni govor,
           povedo, ali je pogovor uraden ali neuraden,
           povedo, kakšno je razmerje med sogovorcema in kdo je vodil pogovor.

  Metode: razlaga, pripovedovanje, opis, poročanje, pogovor, delo s teksti, delo s tabelami, didaktična igra
  Oblike dela: skupinska, frontalna, individualna, dvojice
  Učna sredstva: delovni zvezek, grafoskop, CD predvajalnik,
  Literatura: Moja slovenščina 6, Priročnik za učitelje, Slovar slovenskega knjižnega jezika


                                                  Potek učne ure
  I.
           Učenci v paru pripovedujejo doživljaje s počitnic.
           Preberejo več odlomkov v berilu, kjer junak pripoveduje svoja doživetja.
           Učenci opazujejo, kako je v besedilu ločen dobesedni govor od ostalega spremnega besedila.
           Učenci preberejo besedilo, kjer je zapisan pogovor med Špelo in Barbaro, ko sta se vrnili s počitnic, 1.
            naloga.

  II.
       Učenci se pogovorijo o pogovoru. Poskušajo odgovoriti na naslednja vprašanja, 2. naloga.
  Kdo se je pogovarjal? O čem sta se osebi pogovarjali? Kako vljudni sta bili osebi v pogovoru? Kakšen je njun
  pogovor? Sta si osebi blizu – sta prijateljici? Katera oseba po vajinem mnenju vodi pogovor? Kako se zaključi
  pogovor? Razmislita, kako bi vidva ravnala, če bi bila v njunih vlogah. Kako se je po vajinem mnenju nadaljeval
  njun pogovor? Zapišita ga.
       Učenci v parih zaigrajo pogovor o naslednjih temah: Včeraj sem bil(a) v …, Ne boš verjel(a), kaj se mi je
           zgodilo …, Na cesti sem srečal(a) …, 3. naloga. Sošolci pogovor ocenijo.
       Dobro si ogledajo zapisani pogovor. Odgovorijo: Kaj si opazil(a)? Kako so označene povedi, ki jih tvorita
           Barbara in Špela? - 4. naloga.

  Pogovor med Barbaro in Špelo je napisan tako, kot sta govorili. Vse povedi so dobesedni navedki. Zaznamujejo
  jih narekovaji, in sicer » na začetku dobesednega navedka, « pa na koncu. Gre torej za dobesedno obnovitev
  pogovora.

           Primerjajo pogovor med Špelo in Barbaro z besedilom. Špela je med odmorom stopila k Barbari in ji
            rekla: »Veš, bili smo na Voglu.« »A res?« je bila presenečena Barbara ..., 5. naloga.
To besedilo se od dobesedne obnovitve razlikuje po tem, da so v njem poleg dobesednih navedkov še spremni
stavki (npr. Špela je med odmorom stopila k Barbari in ji rekla …). Ti so lahko:
     pred dobesednim navedkom (Barbaro je bila radovedna: »In si kdaj padla?«),
     za njim (»Pa si nisi nič zlomila?« je zaskrbelo Barbaro.),
     med dvema deloma dobesednega navedka (»A res?« je bila presenečena Barbara. »Kako je pa bilo?«).

     Preberejo besedilo in ga primerjajo z besediloma v 1. in 2. nalogi, 6. naloga.
Špela je med odmorom stopila k Barbari in ji povedala, da so bili na Voglu. Barbara jo je presenečena vprašala,
kako je bilo ...

O pogovoru med Špelo in Barbaro je poročal Maks. Dobesedni govor je preoblikoval v odvisni govor.

Odvisni govor tvorimo z glagoli reči, povedati, vprašati, zanimati … in besedami da, ali, kako …Ne pozabi: pred
da, kako, ali stoji v teh primerih vejica.

reči + , + da
povedati + , + da
vprašati + , + kako
zanimati + , + ali

        Dopolnijo besedilo v obliki premega govora s spremnimi stavki, 7. naloga.
        Premi govor iz 4. naloge pretvorijo v odvisnega, 8. naloga.
        Pogovor med Špelo in Katarino opremijo z manjkajočimi ločili, 9. naloga.
        Poslušajo telefonski pogovor med Maksom in Rokom. Poročajo o njem tako, da tvorijo odvisni govor, 10.
         naloga.

III.
Maks: Ej, Rok, si ti že bil kdaj na koncertu?
Rok: Seveda, zakaj sprašuješ?
Maks: Ker se tako čudno obnašaš.
Rok: Kako se pa obnašam?
Maks: Nekam nenaravno.
Rok: In kaj je nenaravnega, če sem vesel?
Maks: No, ne bodi no užaljen.
Rok: Če me pa sprašuješ take neumnosti.
Maks: Saj nisem mislil nič slabega, samo kakšno navodilo bi ti dal.
Rok: Navodilo? Se ti je zmešalo?

        Razmislijo: O čem sta se pogovarjala Maks in Rok? Kako sta se počutila med razgovorom? Kdo je vodil
         pogovor? Ali je pogovor uraden ali neuraden? - 11. naloga
                                                 UČNA PRIPRAVA

Učitelj/ica:
Razred:      Predmet:        Teden:              Sporočanje:
  6.            SLO          Ura:
                                                 Pripoved, novica, naročilnica, poizvednica in predstavitev
                                                 Pripoved
                                                 Moja slovenščina 6, 2. del, str. 22

  Cilji:
           Učenci poslušajo kratko neumetnostno besedilo o življenju ljudi in njihovem delu in sicer pripoved o
            kuhanju oglja,
           obnovijo besedilo s pomočjo miselnega vzorca,
           povedo svoje mnenje o besedilu in ga skušajo utemeljiti, pripovedujejo o svojih izkušnjah ob besedilu,
           iščejo dodatne informacije o temi v literaturi,
           predstavijo v razredu domačo obrt, ki je doma v njihovem kraju,
           na govorni nastop se pripravijo doma,
           za predstavitev izdelajo plakat,
           berejo kratko neumetostno besedilo in sicer reklamo, primerjajo obe besedili in ugotavljajo, o čem
            govori prvo besedilo in kaj se propagira v drugem,
           ugotavljajo, kje bi lahko srečali podobna besedila in utemeljujejo svoje mnenje,
           povedo, kaj želi sporočevalec doseči z obema besediloma, sami tvorijo neumetnostno besedilo na
            izbrane teme, in sicer o svojem obisku nekega kraja, o počitnicah …,
           povedo, kaj je značilno za reklamo in kaj za pripoved.

  Metode: razlaga, pripovedovanje, opis, poročanje, pogovor, delo s teksti, delo s tabelami, didaktična igra
  Oblike dela: skupinska, frontalna, individualna, dvojice
  Učna sredstva: delovni zvezek, grafoskop, CD predvajalnik, slike rastlin
  Literatura: Moja slovenščina 6, Priročnik za učitelje, Slovar slovenskega knjižnega jezika


                                                    Potek učne ure
  I.
           Učitelj vodi razgovor o domačih obrteh. Katere so značilne za vaš kraj?
           Učenci ponovijo, v čem se razlikuje opis od pripovedi.
           Učiteljica vodi pogovor o opisu. Učenci poročajo, na kaj smo pozorni pri opisu rastlin, živali, človeka,
            predmeta ...
           V čem bi se pripoved o rastlinah , živalih, človeku, predmetu ... razlikovala od opisa.

  II.
           Poslušajo besedilo o kuhanju oglja na CD-ju.
  Kuhanje oglja

  Moja slovenščina 6, 2. del, str.22, naloga 1

  V preteklosti je bila najpogostejša oblika izkoriščanja gozdov oglarjenje. Fužinske peči in talilnice, koksarne in
  kovačije so za svoje delo potrebovale velike količine energije v obliki oglja. Pred nekaj stoletji so na Pokljuki še
  prevladovali bukovi gozdovi, ki pa so bili prav zaradi oglarjenja močno spremenjeni. V "zlati" dobi fužinarstva je
  bilo v Zgornjesavski dolini, na Mežaklji, Pokljuki in Jelovici več kot 1500 kopišč. Danes je tak način pridobivanja
  le še spomin na nekoč zelo razvito obrt.

  Oglje so izdelovali tako iz listavcev kot tudi iz iglavcev. Najpogosteje so uporabljali bukov les, včasih pa tudi
  gabrov, javorjev, jesenov, hruškov, brestov, lipov ali smrekov les.
Kot oglarska drva so uporabljali okroglice in cepanice, dolge od enega metra do metra in pol. Bukovino so sekali
od jeseni do spomladi, izdelali drva in jih sušili dva do tri mesece.

Predel, kjer so postavili kopo, se je imenoval kopišče. Oglarji so jih postavljali v gozdu, kjer sta bili dostava drv in
odvoz oglja enostavni. Najprimernejši prostor je bila odprta ravnica z izvirom vode. Prostor so očistili in nasuli 50
cm debelo plast prsti. Proti sredini je bilo kopišče nekoliko dvignjeno zaradi odtekanja tekočin.

Za oglenitev ali kuhanje oglja je bila potrebna temperatura od 240 do 280 °C. Kuhanje so uravnavali s številom
zračnic na vznožju kope. Oglar je po kopi tudi hodil. Ko je okrog stržena začelo pri hoji hreščati, je vedel, da je tam
oglje že gotovo. Skozi dimnice na glavi kope je takrat spustil dim. Barva dima je služila kot prepoznavno
znamenje, kdaj je oglje kuhano. Od spretnosti in izkušenosti oglarja je bila odvisna kakovost oglja, ki je bila
pogojena tudi s hitrostjo kuhanja.
Čas je bil odvisen od vrste in kakovosti, načina zlaganja in osušenosti drv, vremenskih razmer in pazljivosti oglarja.
Ko se je iz spodnjega dela kope prenehalo kaditi in je oglar zagledal moder plamen, je bila kopa kuhana in vse
odprtine na kopi so zaprli.

Dobro kuhano oglje je bilo črne barve, svetleče, ob prelomu so nastali ostri robovi z dobro vidno strukturo lesa.
Teža oglja je bila odvisna od vrste in kakovosti lesa, načina kuhanja, stopnje vlage in temperature. Kakovost oglja
je odločil šele kovač, ki je koparju dal "kredit". Če je bilo oglje dobro kuhano, ga je še naprej naročal pri njem.
          Pripovedujejo o tem, kako je potekal postopek kuhanja oglja. Pomagajo si z miselnim vzorcem ali
           opornimi točkami, 2. naloga.
          Poiščejo v knjižnici ali na internetu še druge podatke o tej obrti, 3. naloga.
          Razmislijo, za kaj so potrebovali oglje. Ali ga uporabljamo še danes? Kje in za kaj? - 4. naloga.
          Vprašajo starše ali stare starše, ali je tudi za njihov kraj značilna katera od starih domačih obrti. Pripravijo
           referat na to temo. Najprej si naredijo načrt, zberejo literaturo, napišejo referat in ga predstavijo sošolcem
           in sošolkam. Za predstavitev izdelajo plakat, 5. naloga.
          Preberejo novo besedilo v MS, 6. naloga.
          Poslušajo besedilo še enkrat in ga primerjajo z zapisanim, 7. naloga. Razmislijo: Kdo je avtor enega in kdo
           drugega besedila? Kdo je naslovnik v prvem in kdo v drugem primeru? Kaj sporoča naslovnikom? Kje bi
           lahko avtorja predstavila taki besedili? Iz obeh besedil izpišejo bistvene podatke.

III.
          Izberejo si eno od tem in pripovedujejo sošolcem in sošolkam o njej: S starši smo obiskali Kovaški muzej
           v Kropi …, Starša sta me odpeljala na izlet, Moje počitnice, 8. naloga.
          Razmislijo: Kaj je značilno za pripoved? V čem se razlikuje od opisov in reklam? - 9. naloga.
                                                 UČNA PRIPRAVA

Učitelj/ica:
Razred:      Predmet:         Teden:             Sporočanje:
                SLO           Ura:
                                                 Pripoved, novica, naročilnica, poizvednica in predstavitev
                                                 Novica
                                                 Moja slovenščina 6, 2. del, str. 24

  Cilji:
            Učenci berejo kratko neumetnostno besedilo in sicer novico o izidu knjige,
            besedilo pragmatično razčlenjujejo (kdo je avtor, komu je namenjeno, kje je objavljeno),
            iz besedila izpišejo bistvene podatke,
            sami tvorijo podobno besedilo o temah, ki so njim blizu, za šolski časopis.

  Metode: razlaga, pripovedovanje, opis, poročanje, pogovor, delo s teksti, delo s tabelami, didaktična igra
  Oblike dela: skupinska, frontalna, individualna, dvojice
  Učna sredstva: delovni zvezek, grafoskop, CD predvajalnik
  Literatura: Moja slovenščina 6, Priročnik za učitelje, Slovar slovenskega knjižnega jezika, Rastline na
  Slovenskem


                                                     Potek učne ure
  I.
            Učitelj/ica prebere nekaj kratkih novic iz dnevnega časopisja. Učenci poslušajo in poskušajo ugotoviti, za
             kakšno vrsto besedila gre, reklame, pripovedi, novice?
            Razložijo, kaj je novica.
            Učenci sami povedo nekaj novic z včerajšnje tekme, sprehoda, obiska ...

  II.
            Učitelj ali učenec prebere besedilo: Minerali spet v knjigi.
            Učenci odgovorijo: Kje misliš, da je bilo besedilo objavljeno? Kdaj je bilo objavljeno? Kdo je avtor
             besedila? Komu je besedilo namenjeno? O čem govori besedilo? Izpiši bistvene podatke. Primerjaj
             besedilo s pripovedjo s prejšnjih strani. V čem se besedili razlikujeta?

  Besedilo je novica. To je oblika besedila, v katerem sporočevalec navadno neposredno sporoča o čem novem.

            V dnevnem časopisu poiščejo zanimive novice. Razvrstijo jih v skupine glede na to, o čem govorijo, 12.
             naloga.

  III.
            Oblikujejo novice za šolski časopis ali radio o stvareh, ki so se zgodile
         -   v razredu,
         -   v neposredni okolici,
         -   v Sloveniji in so zanimive in aktualne tudi za vas.
                                                 UČNA PRIPRAVA

Učitelj/ica:
Razred:      Predmet:        Teden:             Sporočanje
  6.            SLO          Ura:
                                                Pripoved, novica, naročilnica, poizvednica in predstavitev
                                                Naročilnica in poizvednica
                                                Moja slovenščina 6, 2. del, str. 25

  Cilji:
           Učenci berejo kratko neumetnostno besedilo – obrazec in sicer naročilnico,
           naročilnico izpolnijo in jo primerjajo z drugo, kjer manjkajo nekatere prvine,
           ugotavljajo, katere podatke mora taka vrsta besedila vsebovati,
           berejo kratko neumetnostno besedilo in sicer poizvednico, povedo, čemu sporočevalec pošilja tako
            besedilo naslovniku, povedo, kdo je sporočevalec in kdo naslovnik, ter poiščejo tiste prvine, po katerih
            so ju prepoznali,
           izpolnijo poizvednico.

  Metode: razlaga, pripovedovanje, opis, poročanje, pogovor, delo s teksti, delo s tabelami, didaktična igra
  Oblike dela: skupinska, frontalna, individualna, dvojice
  Učna sredstva: delovni zvezek, grafoskop, CD predvajalnik
  Literatura: Moja slovenščina 6, Priročnik za učitelje, Slovar slovenskega knjižnega jezika


                                                     Potek učne ure
  I.
           Učenci pripovedujejo ali so že kdaj naročili knjigo, revijo, časopis ...
           Kaj so izpolnili?

  II.
           Kadar želimo naročiti knjigo, časopis, CD ... izpolnimo naročilnico. Ogledajo si izpolnjeno naročilnico v
            knjigi, str. 25.
           Učenci izpolnijo naročilnico, 15. naloga.
           Ugotovijo, v čem se besedili razlikujeta. Katero je ustreznejše?

  Naročilnica mora vsebovati naslednje podatke: naslov prejemnika, naslov naročnika, natančno naročilo, način
  plačila, datum in podpis.

  Včasih se zgodi, da knjiga ali katera druga pošiljka ne pride na pravi naslov. Takrat pošljemo poizvednico.

  S poizvednico poizvedujemo o izgubljeni pošiljki ali pismu. Besedilo je uradno.

        Učenci si ogledajo poizvednico in jo izpolnijo.
        Poslušajo predstavitev knjige Svet mineralov na CD-ju.
       
  Svet mineralov
  Moja slovenščina 6, 2. del, str.30, naloga 19
  V knjižici Svet mineralov avtor predstavlja najrazličnejše minerale iz svoje mineraloške zbirke, urejene po kemijski
  sestavi oziroma Strunzevi standardni sistematiki. Renato Vidrih je minerale začel zbirati že po prvem letniku
  študija geologije pred približno 25 leti. Med izbranimi minerali je veliko takšnih, ki so po obliki in barvi zelo lepi,
  pravilni, privlačni in redki. Pri predstavitvi je upoštevana tudi velikost kristalov ali primerkov, saj med izbranimi ni
  manjših od 2 mm. V knjigi so upodobljeni predvsem redkejši minerali z lepo razvitimi kristali z vseh celin razen
  Antarktike. Iz Slovenije je vključenih le deset mineralov, v glavnem iz nekdanjih rudnikov in premogovnika:
  samorodni svinec iz Litije, samorodno živo srebro in cinabarit iz Idrije, kalcit, hidrocinkit, anglezit in wulfenit iz
Mežice, kremen iz Rašce, zoisit s Pohorja ter samorodni organski mineral melit iz Trbovelj.
Knjižica, v kateri se vrstijo podatki o načinih in različnih pojavljanjih, ostalih prepoznavnih znakih, združbah z
drugimi minerali, pomembnejših svetovnih najdiščih, njihovi uporabnosti ter pojavljanju v Sloveniji, se zaključi z
uporabljenimi viri in vsebinskim kazalom. Na hrbtni strani platnic so še osnovni podatki o avtorju.
     Razmislijo, 17. naloga: O čem govori besedilo? Kaj želi sporočevalec sporočiti naslovnikom? Kakšno je
         njegovo mnenje o knjigi? Kdo je avtor knjige Svet mineralov? Kaj avtor predstavlja v knjigi? Kdaj je
         začel zbirati minerale? Ali v knjigi predstavlja tudi zoisit? Po kom je mineral imenovan? S čim se zaključi
         knjiga?

III.
          Poiščejo več naročilnic in jih prinesejo v šolo.
                                                  UČNA PRIPRAVA

Učitelj/ica:
Razred:      Predmet:          Teden:            Sporočanje
  6.            SLO            Ura:
                                                 Pripoved, novica, naročilnica, poizvednica in predstavitev
                                                 Predstavitev
                                                 Moja slovenščina 6, 2. del, str. 31

  Cilji:
            Učenci poslušajo kratko neumetnostno besedilo Iz gledališkega lista,
            povedo, o čem govori besedilo, kaj želi sporočevalec sporočiti naslovniku,
            predstavijo mnenje sporočevalca o predstavljeni drami,
            v besedilu poiščejo bistvene podatke in odgovarjajo na vprašanja,
            kratko neumetnostno besedilo razčlenijo po odstavkih,
            ustno obnovijo besedilo,
            povedo svoje mnenje o besedilu in ga utemeljijo,
            pripovedujejo o svojih občutkih ob besedilu,
            sami pišejo podobna kratka besedila,
            pred pisanjem ob učiteljevi pomoči izdelajo ogrodje miselnega vzorca,
            po različnih virih iščejo manjkajoče podatke in jih vpišejo v ogrodje miselnega vzorca,
            miselni vzorec pretvorijo v zapisano besedilo, pri tem besedilo členijo na uvod, jedro in zaključek, po
             pisanju osnutka preberejo besedilo in najprej sami, nato pa ob pomoči učitelja/sošolcev/priročnikov/
             staršev popravijo vsebinske, slogovne, slovnične in pravopisne napake,
            prepišejo besedilo, pri tem pazijo na zunanjo oblikovanost zapisanega besedila, izboljšujejo čitljivost,
             natančnost, hitrost in tekočost pisave, svoja besedila primerjajo in presojajo.

  Metode: razlaga, pripovedovanje, opis, poročanje, pogovor, delo s teksti, delo s tabelami, didaktična igra
  Oblike dela: skupinska, frontalna, individualna, dvojice
  Učna sredstva: delovni zvezek, grafoskop, CD predvajalnik
  Literatura: Moja slovenščina 6, Priročnik za učitelje, Slovar slovenskega knjižnega jezika


                                                      Potek učne ure
  I.
            Učitelj/ica prinese v šolo več različnih gledaliških listov.
            Vodi razgovor o ogledu gledališke predstave.
            Učenci pripovedujejo o vtisih iz gledališča.
            Ponovijo, kaj je pripoved.
            Pripovedujejo o ogledu gledališke predstave.
            Povedo ali so si tam prebrali gledališki list.

  II.
          Učenci preberejo besedilo Iz gledališkega lista.
          Ustno razložijo manj znane besede in te besede uporabijo v novih povedih.
          Ustno obnovijo besedilo.
          Razmislijo in odgovorijo na vprašanja. Svoje odgovore utemeljijo, 23. naloga.
         Kdo je avtor besedila? Kje je bilo besedilo objavljeno? Kaj je značilno za besedilo? Kaj sporoča naslovnikom?
         Kaj pravi avtor o gledališki predstavi? S čim izrazi svojo mnenje? Kakšno je tvoje mnenje o besedilu?
         Kaj meniš, je bila predstava staršem všeč? Bi tako predstavo razumeli tudi otroci?

  III.
            Dodatni nalogi: Napišejo oceno gledališke predstave.
                                                  UČNA PRIPRAVA

Učitelj/ica:
Razred:      Predmet:       Teden:            Glasoslovje
  6.            SLO         Ura:
                                              Enota: Črka in glas
                                              Glasovi slovenskega knjiženega jezika, Dama
                                              Moja slovenščina 6, 2. del, str. 32 in str.33

  Cilji:
        Učenci razmišljajo o zasebnosti in javnosti nekaterih neuradnih besedil in sicer neuradnega zasebnega
         pisma,
        poslušajo neumetnostno besedilo in sicer pismo,
        pozorni so na izgovorjavo,
        v pismu označijo tiste črke, ki se izgovarjajo drugače, kot pa se pišejo,
        vadijo razločno, naravno in knjižno govorjenje,
        pozorni so predvsem na težja mesta v knjižni izreki, izgovor samoglasnikov, mesto naglasa, stavčni
         poudarek in intonacijo, vezani izgovor nezložnih predlogov,
        navedejo samoglasnike in soglasnike slovenskega knjižnega jezika,
        ločujejo med pojmoma glas in črka ter se zavedajo delne nesimetrije v njunem razmerju,
        utemeljijo zapis glasov v besedi,
        vadijo težja mesta v pravopisu, npr. zapis nezvočnikov sredi besede, zapis poglasnika v soglasniških
         sklopih,
        deljenje domačih besed.

  Metode: razlaga, pripovedovanje, opis, poročanje, pogovor, delo s teksti, delo s tabelami, didaktična igra
  Oblike dela: skupinska, frontalna, individualna, dvojice
  Učna sredstva: delovni zvezek, grafoskop, CD predvajalnik,
  Literatura: Moja slovenščina 6, Priročnik za učitelje, Slovar slovenskega knjižnega jezika


                                                    Potek učne ure
  I.
          Izhodišče je stran iz pisma. Učenci pozorno poslušajo odlomek iz pisma, ki ga bere učitelj.
          Pogovor o javnih in zasebnih pismih.
          Branje besedila v MS, str. 32.
          Zakaj misliš, da je Katarina vprašala Špelo za dovoljenje, ali sme prebrati pismo prijateljema? Pogovorijo
           se s sošolci in sošolkami o javnosti in zasebnosti pisem.

  II.
  Špelino pismo Katarini poslušajo tudi na CD-ju.
  ČRKA IN GLAS

  Moja slovenščina 6, 2. del, str. 32, naloga 2
                                                                                   Vogel, 18. februarja 2004
  Živjo, Katarina,
           sedim ob oknu Ski hotela na Voglu, lepo na toplem, in opazujem snežni metež, ki divja zunaj. Čudovito
  vzdušje za pisanje pisem.
           Vse naprave na smučišču so ustavili in zdaj, tako kot mi, čakajo na boljše čase. Prav vesela sem, da nam je
  vreme naklonilo dan počitka. Po dveh napornih dneh smučanja so se mi razbolele noge, pa še malo sem se
  prehladila.
           Po drugi strani pa je tudi prava sreča, da bo zapadlo nekaj novega snega, kajti proge so bile že tako
  zdrajsane, da se je kazalo kamenje.
           Ko smo se odpravili iz Ljubljane, tam praktično ni bilo več snega, sijalo je toplo, skoraj pomladansko
sonce, da je bilo kar malo smešno, ko smo pritrjevali smuči na prtljažnik. Ampak, globlje ko smo prodirali na
Gorenjsko, več snega je bilo ob cesti. Začelo se je v Kranju. Okoli Radovljice, kjer smo zavili proti Bledu, pa je
bilo že vse naokoli belo. Imeli smo prekrasen razgled na Julijce, vrhovi gora so se svetili, kot bi bili iz biserovine.
          Ker pa so noči še hudo mrzle, je bilo Blejsko jezero zamrznjeno. Čeprav je bilo še precej zgodaj, komaj
nekaj po deseti uri, je bilo na zamrznjeni jezerski gladini že precej drsalcev, tako da smo že na daleč videli, da je
led dovolj debel in trden.
          Kar žal mi je bilo, da nismo imeli s seboj drsalk in smo morali zapustiti ledeno pravljico.
          Peljali smo se naprej proti Bohinju. Ker se nam je bivanje uradno začelo šele z večerjo, sem očetu
predlagala, da bi čas do večera izkoristili še za kakšen kratek izlet.
          Si moreš misliti, da niti mami niti oče še nista bila pri slavnem slapu Savici? Pri slapu, ki ga je v svoji
znameniti pesmi Krst pri Savici opeval največji slovenski pesnik Prešeren! Jaz sem bila tam že dvakrat. S taborniki.
Začuda so se vsi takoj strinjali. Malo me je postalo strah, kajti, bolj ko smo se bližali Bohinjskemu jezeru, več
snega je bilo. Od doma Savica do slapa je ob idealnih pogojih poleti kar kakšnih dvajset minut, nič pa nisem
vedela, kako zadeva izgleda pozimi. Kmalu smo prispeli do cerkve svetega Janeza in mostu, pod katerim se konča
Bohinjsko jezero in začne Sava Bohinjka. Cesta ob jezeru je bila dobro splužena, tako da smo brez težav mimo
Ukanca vstopili v Triglavski narodni park.
          Presenetilo me je in mi vlilo upanja, ko sem videla, da je bilo na parkirišču pri domu parkiranih že kar
nekaj avtomobilov.
          Proti slapu je vodila v snegu shojena široka gaz. Deviško bela pokrajina in ne prehud vzpon po stopničasti
poti sta nas navdušila. Sam slap Savica pa nas je presunil s svojo mogočnostjo. Vode, ki izvirajo izpod
Triglavskega ledenika in Sedmerih jezer, pribrzijo preko skalnega roba in se peneče spustijo v globino, kjer polnijo
Bohinjsko jezero. Res veličastno. Poslikali smo skoraj ves film, ki smo ga imeli v fotoaparatu.
          Lahko si predstavljaš, kako sem bila ponosna, ko se je vse skupaj tako dobro končalo. Že dolgo se ni
zgodilo, da bi me oba starša naenkrat pohvalila. Taborniki so zares koristni.
          Verjetno ti je Marko že povedal, da sva se srečala, ko je bil prejšnjo soboto z očetom v Ljubljani. Medtem
ko je oče obiskal avtosejem, sva midva kolovratila po starem mestnem jedru. Med drugim sva se povzpela tudi na
Ljubljanski grad in uživala v razgledu na mesto spodaj. Ker sem doma pozabila rokavice, sva se držala za roke.
Sicer niti ni bilo preveč mraz, ampak ko sva se že enkrat držala, se nisva hotela izpustiti. Ko ga vidiš, ga, prosim,
pozdravi. In Roka tudi.
          Se ti je Barbara kaj oglasila? Meni vsak dan pošlje SMS iz Folgarije v Italiji, kjer je s celo druščino na
smučanju. Poslala mi je tudi veliko fotografij. Si moreš misliti, da tukaj deluje internet?
     Lepo pozdravljam, tvoja prijateljica Špela.

             Učenci so pozorni na to, kako Katarina izgovarja posamezne glasove. V zapisanem pismu z začetka te
              enote označijo tiste črke, ki se izgovarjajo drugače, kot se pišejo, 3. naloga.

Ponovimo.
 Črka je znamenje za glas. Črko pišemo, je vidna, glas pa izgovorimo in je slišen. V slovenščini imamo 29
glasnikov in le 25 črk.

                               GLASNIKI SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA

               SAMOGLASNIKI                                                             SOGLASNIKI
                  8                                                                        21

Samoglasniki                                 Soglasniki
a, e, ε, б, i, o, o, u              b, c, č, d, dž, f, g, h, j, k, l, m, n,
                                    p, r, s, š, t, v, z, ž

        Izgovorijo naslednje besede (vzdušje, drsalcev...) . Posnamejo se na kaseto, 5. naloga.
        Poslušajo izgovor teh istih besed na CD-ju, Špelino pismo Katarini, 6. naloga.
        Primerjajo svoj izgovor in izgovor govorca na CD-ju. Povedo, kakšne razlike so opazili, 7. naloga.

Glasovi a, e (ozki e), i, o (ozki o) in u so samoglasniki. Samoglasnikov je v slovenskem jeziku 8, zapisujemo pa
jih s petimi črkami. Poleg naštetih so še polglasnik (npr. v besedi megla; zanj uporbaljamo tudi znak б), široki e
(teta, uporabljamo tudi znak ε) in široki o (koza, uporabljamo tudi znak o). Samoglasniki so lahko izgovorjeni
glasneje (so torej naglašeni) ali pa tišje (so torej nenaglašeni) (npr. smučanje, sankanje, lepo, lepo, pisati).

        Izgovarjajo pare besed in ugotovijo, kateri samoglasnik je izgovorjen glasneje, 8. naloga.
        Iz parov besed tvorijo povedi, 9. naloga.
          Izgovarjajo e v naslednjih besedah? - 10. naloga.
veter, september, oktober, november, december, koper, bager, baker, sveder
     Samostalnike iz prejšnje naloge v povedih postavijo v vse sklone, 11. naloga.
Veter je močno pihal.
Vetra včeraj ni bilo. ….
     Poskušajo ugotoviti, kaj se je zgodilo z zadnjim e-jem? - 12. naloga
     Tvorijo iz samostalnikov pridevnike, 13. naloga.
    veter – vetrovno vreme
     Poslušajo besedilo na CD-ju in ga prepišejo v zvezek. Če jim v vrstici zmanjka prostora, besede delijo, 14.
          naloga.

Ko deliš besede, si pomagaj z izgovorjavo. Če ne moreš izgovoriti enega od obeh delov besed, si delil(a) narobe. V
vsakem delu mora biti samoglasnik (npr. po-čit-ni-ce, ho-tel, zmanj-ka-ti). Če je v besedi samo eden ali ga sploh ni,
besede ne moreš deliti (npr. vrt, prt, da, hm).

          V besedah označijo, kako bi jih delili, če bi jim v vrstici zmanjkalo prostora, 15. naloga.
          Učenci natančno preberejo besedilo Dama.
          Besedilo obnovijo in razložijo manj znane besede.
          Ko so otroci brali navodila za igranje dame, so opazili, da so bile mnoge besede napačno deljene. Učenci
           vzamejo rdeč svinčnik in popravijo deljene besede, 16. naloga.

III.
          Razmislijo: Poznaš igro dama? Ponovi, kakšna so pravila igre. Igrajte se igro med odmorom. Poišči knjigo
           Igre in izberi še druge podobne igre s kartami. Sošolcem razloži pravila in igrajte se.
                                                     UČNA PRIPRAVA

Učitelj/ica:
Razred:           Predmet:        Teden:            Tema: Sporočanje
  6.                 SLO          Ura:
                                  2 uri             Enota:KRALJ MATJAŽ IN ALENČICA
                                                    Moja slovenščina 6, 2. del, str. 38

      Cilji:
                Učenci tiho berejo kratka neumetnostna besedila in sicer neuradno elektronsko pismo,
                povedo, kdo je sporočevalec in kdo naslovnik,
                v besedilu poiščejo tiste prvine, po katerih so ju prepoznali, povedo, kakšno je družbeno in čustveno
                 razmerje med sporočevalcem in naslovnikom,
                v besedilu poiščejo tiste prvine, po katerih so to prepoznali, povedo, kaj želi sporočevalec od naslovnika
                 oz. čemu mu pošilja to besedilo,
                v besedilu poiščejo tiste prvine, po katerih so to prepoznali,
                presodijo, ali so ti izrazi vljudni ali ne,
                zamenjajo jih z vljudnejšimi,
                povedo, ali je besedilo uradno ali neuradno,
                v njem poiščejo tiste prvine, po katerih so to prepoznali, določijo temeljne prvine zunanje oblikovanosti
                 neuradnih in uradnih besedil,
                pogovarjajo se o tem, kakšne so razlike v govorjenju/pisanju v neuradnih in uradnih položajih,
                premišljujejo, zakaj različnim osebam pišejo različno,
                pogovarjajo se o okoliščinah rabe knjižnega in neknjižnega jezika,
                v besedilu poiščejo prvine neknjižnega jezika in jim poiščejo ustreznice v knjižnem jeziku,
                sami tvorijo podobna besedila v uradnih in neuradnih položajih,
                berejo kratka e-pisma, povedo, ali je besedilo uradno ali neuradno,
                v njem poiščejo tiste prvine, po katerih so to prepoznali, določijo temeljne prvine zunanje oblikovanosti
                 neuradnih in uradnih besedil,
                e-pisma pretvorijo v klasična pisma,
                opredelijo družbeno razmerje med sporočevalcem in naslovnikom v pismih,
                razmišljajo o razlikah v zunanji oblikovanosti med klasičnim in e-pismom.

      Metode: razlaga, pripovedovanje, opis,poročanje, pogovor, delo s teksti, delo s tabelami, didaktična igra
      Oblike dela: skupinska, frontalna, individualna, dvojice
      Učna sredstva: delovni zvezek, grafoskop, CD predvajalnik
      Literatura: Moja slovenščina 6, Priročnik za učitelje, Slovar slovenskega knjižnega jezika


                                                       Potek učne ure
I.
              Pred branjem besedila KRALJ MATJAŽ IN ALENČICA, učitelj vodi pogovor o pismih. Ali poznate
               elektronsko pismo? Ste ga že komu pisali ali ga od koga dobili? V čem se elektronsko pismo razlikuje od
               navadnega?
              Kako so se ljudje pismo sporazumevali nekoč?

II.
              Poslušajo posnetek na CD-ju ali berejo besedilo KRALJ MATJAŽ IN ALENČICA.
              Po branju besedila se učitelj pogovarja z učenci o besedilu.
              Odgovarjajo na vprašanja v učbeniku, str. 40, 2.naloga, o prebranem besedilu.

Kdo je naslovnik in kdo sporočevalec? Podčrtaj v besedilu sredstva, po katerih si to spoznal(a).
Kdaj je bilo besedilo odposlano? Kako se razumeta sporočevalec in naslovnik? O čem sporočevalec sporoča v svojem
pismu naslovniku? Kakšno je besedilo – uradno ali neuradno? Kako je Rok poslal pismo Barbari?
Iz česa to prepoznaš? V čem se to pismo razlikuje od pisma, ki ga je Katarina pisala Špeli in si ga prebral(a) v prejšnji
enoti v delovnem zvezku? Kaj pomeni e-pošta? Poznaš še kakšne druge podobne izraze? Ali je pismo napisano samo
v knjižnem jeziku? Izpiši iz besedila besede, ki so značilne za neknjižni jezik. Poišči jim ustreznice v knjižnem jeziku.
Zakaj misliš, jih je Rok uporabil v svojem pismu? Kako imenujemo besede, ki pomenijo enako? Ali so te besede
enakovredne v vseh vrstah besedila? Ali je npr. ustrezno, da v pogovoru z učiteljico rečeš, da te ful zanima? Od česa
je odvisno, katero besedo boš uporabil(a) v nekem besedilu?

          V besedilu poiščejo vse tiste besede, ki so značilne za govor mladih.
          Zamenjajo jih s knjižnimi besedami. Poskušajo ugotoviti ali sedaj, ko je besedilo spremenjeno, še vedno
           izraža ista občutja govorcev.
          V Slovarju slovenskega knjižnega jezika poiščejo razlago še za te besede. Nato se pogovarjajo o govoru
           mladih (slengu).
          Učitelj jih spodbudi, da razmišljajo o vlogi takega govora in o tem, kako bi se obnašali do prijatelja, če bi se
           ta na zabavi pogovarjala le v knjižnem jeziku. Svoje mnenje učenci utemeljijo.
          Dopolnijo pare s sopomenkami in utemeljijo, v kateri vrsti besedil bi bili sopomenki ustrezni, 3. naloga.
            Poiščejo še kakšne pare sopomenk, kjer je ena značilna za knjižni jezik, druga pa za neknjižnega, 4. naloga.

Elektronsko pismo (e-pismo).
V njem ni treba še enkrat napisati naslova sporočevalca in naslovnika. Naslov sporočevalca doda računalniški
program, naslov naslovnika pa napišemo v vrstico, kjer je mesto za elektronski naslov. Tudi datuma ni treba napisati,
ker ga doda program. Pogosto napišemo tudi naslov sporočila. V samem besedilu pa nato na začetku nagovorimo
naslovnika in ga na koncu pozdravimo. Dodamo še podpis.

          Napišejo e-pismo svojemu učitelju ali učiteljici, sošolcu ali sošolki, prijatelju ali prijateljici, knjižničarki, 5.
           naloga.

Tudi e-pisma so lahko uradna ali neuradna. Med seboj se razlikujejo po vsebini in izbiri jezikovnih sredstev. V
uradnih besedilih naslovnika nagovarjamo in na koncu pozdravljamo drugače, kot pa v neuradnih. Prav tako je v obeh
vrstah besedil drugačen tudi podpis.

          Ugotovijo, ali so e-pisma uradna ali neuradna in kdo so sporočevalci in naslovniki. Povedo, kako ste to
           ugotovili, 6. naloga.
          E-pisma iz 5. naloge preoblikujejo v pisma, poslana po navadni pošti.
          Še enkrat pozorno preberejo vsa tri pisma v MS, 8. naloga.

V uradnih pismih sta naslovnik in sporočevalec v neenakovrednem družbenem razmerju. To pomeni, da sta njuna
položaja v družbi različna (npr. učenec in učitelj). V neuradnih pismih je družbeno razmerje med naslovnikom in
sporočevalcem enakovredno (npr. med sošolcema, mamo in sinom).


III.
          V pismih, ki so jih tvorili v 6. nalogi, opredelijo družbeno razmerje med naslovnikom in sporočevalcem, 9.
           naloga.
           Utrjevanje in ponavljanje.
           Razmislijo, v čem se razlikujeta besedili v navadnem in elektronskem pismu, in dopolnijo tabelo, 10.
           naloga.
                                                UČNA PRIPRAVA

Učitelj/ica:
Razred:      Predmet:        Teden:             Tema: Sporočanje
  6.            SLO          Ura:
                                                Enota: OPIS IN REKLAMNO BESEDILO
                             2 uri
                                                Moja slovenščina 6, 2. del, str. 44

  Cilji:
           Učenci berejo kratko neumetnostno besedilo in sicer opis kraja, povedo, kdo so naslovniki, kjer je bilo
            besedilo objavljeno, kaj z njim avtor sporoča naslovnikom,
           iz besedila izpišejo bistvene podatke,
           ugotavljajo, kako tako besedilo imenujemo,
           iz besedila izpišejo glagole in krajšave,
           sami tvorijo podobno besedilo,
           opišejo svoj kraj,
           opis pretvorijo v predstavitev,
           opisujejo kraje,
           iz opisov prepoznajo ime kraja,
           berejo kratko neumetnostno besedilo in sicer reklamno predstavitev kraja,
           primerjajo obe besedili in ugotavljajo, v čem se razlikujeta, poslušajo reklamo,
           povedo, kaj se propagira in kaj se o tem pove,
           povedo, ali so vsi podatki resnični ali ne,
           utemeljijo svoje mnenje,
           povedo, kaj želi sporočevalec doseči pri naslovniku in kako se bo ta odzval, svoje mnenje utemeljijo,
           sami tvorijo podobno besedilo,
           berejo kratko neumetnostno besedilo – predstavitev kraja,
           ob besedilu tvorijo vprašanja,
           iz besedila izpišejo najpomembnejše podatke,
           iz izpisanih podatkov sami tvorijo opise kraja in jih primerjajo,
           samostojno tvorijo opis kraja in njegovo predstavitev,
           pred pisanjem izdelajo osnutek,
           pri pisanju pazijo, da besedilo vsebuje vse bistvene podatke, značilne za to vrsto besedila,
           pri pisanju pazijo na čitljivost, estetskost in pravilnost zapisa, po pisanju svoja besedila primerjajo in
            presojajo.

  Metode: razlaga, pripovedovanje, opis, poročanje, pogovor, delo s teksti, delo s tabelami, didaktična igra
  Oblike dela: skupinska, frontalna, individualna, dvojice
  Učna sredstva: delovni zvezek, grafoskop, CD predvajalnik
  Literatura: Moja slovenščina 6, Priročnik za učitelje, Slovar slovenskega knjižnega jezika


                                                     Potek učne ure
  I.
           Učitelj vodi pogovor.
           Radi bi obiskali nov kraj. Kje se boste seznanili o zanimivostih kraja? V čem se ločijo reklamna sporočila in
            besedila v enciklopediji in turističnih knjigah?

  II.
           Učenci preberejo besedilo o Gornjem Gradu in odgovorijo na vprašanja v MS, 1. in 2. naloga.
           Kje je bilo objavljeno besedilo? Kdo so naslovniki? Kaj avtor z njim sporoča naslovnikom? Izpiši bistvene
            podatke. Kako imenujemo zgornje besedilo? Kateri glagoli prevladujejo v besedilu? Izpiši jih v slovarski
            obliki. Poišči neznane besede in jih razloži. Zakaj so ti te besede neznane? Razmisli. V besedilu poišči tudi
            krajšave. Zapiši jih v neskrajšani obliki.
         Opišejo svoje naselje (vas, mesto), 3. naloga.
         Preoblikujejo besedilo tako, da Gornji Grad predstavijo svojim sošolcem, 4. naloga.
         V razred prinesejo fotografije krajev v Sloveniji. Eden od sošolcev ali sošolk izbere eno in jo opiše. Ostali
          pa poskušajo in ugotovijo, za kateri kraj gre. Ko opisujejo kraj, so pozorni na to, da bo opis čimbolj
          objektiven, 5. naloga.
      Ponovijo, kaj je opis kraja, 6. naloga.
      Predstavijo pravilo tudi v obliki miselnega vzorca, 7. naloga.
      Preberejo besedilo, ki ga je Barbara našla na internetu in odgovorijo na vprašanja, 8. naloga.
Kje je bilo besedilo objavljeno? Kje najdeš podatek o tem? Kdo je po tvojem mnenju avtor besedila? Ali lahko v
besedilu najdeš podatek o tem? (Še enkrat pozorno preberi tretji odstavek.) O čem sporoča naslovnikom? Katera
jezikovna sredstva kažejo sporočevalčevo osebno mnenje? Poišči jih v besedilu in jih podčrtaj. Kakšen učinek želi
sporočevalec doseči pri naslovniku?

     Primerjajo obe besedili o Gornjem Gradu in odgovorijo na vprašanja, 9. naloga.
V čem sta si torej besedili podobni in v čem se razlikujeta? Označi v besedilu tista sredstva, ki so drugačna.
Razmisli, ali sta besedili pretežno subjektivni ali objektivni. Primerjaj, katere informacije izveš v enem in katere v
drugem besedilu. Razlike in podobnosti predstavi v razpredelnici.
     Razmislijo, ali bi lahko tudi za drugo besedilo rekli, da je opis? Utemeljijo svoj odgovor in ga primerjajo z
         odgovori svojih sošolcev in sošolk, 10. naloga.
     Poiščejo reklamno gradivo za svoj kraj, 11. naloga.
     Reklame primerjajo z opisom kraja, 12. naloga.
Kaj je značilno za eno in kaj za drugo besedilo? Kakšen je namen spročevalcev v opisu in kakšen v reklami? Na
kakšen način lahko vplivamo na naslovnika?
     Ogledajo si reklamo na videu ali TV oz. jo poslušajo na CD-ju ali preberejo katerokoli reklamo v dnevnem
         časopisu, 13. naloga.
     Razmislijo in se pogovorijo s sošolci in sošolkami, 14. naloga.
Kaj reklamira besedilo? Zapiši si bistvene podatke o reklamiranem izdelku. Ali so vsi podatki resnični ali ne? Svoje
mnenje o besedilu utemelji. Kaj želi sporočevalec doseči pri naslovniku? Kako se bo naslovnik odzval? Utemelji
svoje mnenje. Kako bi se ti odzval? Zakaj? Primerjaj svoj odziv z odzivi svojih sošolcev in sošolk.
         Oblikujejo reklamno besedilo o eni od znamenitih stvari ali dogodkov iz tvoje okolice, 15. naloga.

Pri tvorjenju reklamnega besedila moraš najprej najprej seveda izbrati predmet, dogodek ali kraj, ki ga boš oglašal,
torej temo. Nato določiš naslovnike, torej, komu je namenjena reklama. Potem pa izbereš tiste informacije, s
katerimi boš izbrano temo predstavil(a) v najboljši, najlepši luči. Dodati moraš še fotografije in drugo slikovno
gradivo, ker z njim še dodatno podkrepiš svoje trditve. S tem boš skušal(a) prepričati naslovnika.

Pa še to!
Tvorci reklamnih besedil morajo upoštevati nekaj pravil, predstavljenih tudi v oglaševalskem kodeksu. Prepovedano
je npr. oglaševati tobačne izdelke. V oglasih ni dovoljeno kritizirati drugih izdelkov, krajev, dogodkov. Prav tako v
njih ni dovoljeno nikogar žaliti.

Kodeks je družbeno priznan in uveljavljen sistem načel, predpisov.

      Preberejo besedilo o Kamniku, 16. naloga.
      Sošolcu ali sošolki zastavijo vprašanja o vsebini besedila, 17. naloga.
      Skupaj razmislijo še o naslednjih vprašanjih, 18. naloga.
O čem govori avtor besedila? Za katero vrsto besedila gre? Po čem sta to prepoznala? Kakšen je vajin vtis o
besedilu? Imata enako mnenje? Kakšen je avtorjev odnos do Kamnika in njegovih znamenitosti? Po katerih sredstvih
v besedilu sta to prepoznala? Kje bi lahko bilo objavljeno tako besedilo? Se vama zdi, da bi bilo besedilo primerno
tudi za objavo npr. v Enciklopediji Slovenije? Zakaj?

III.
          Iz besedila izpišejo najpomembnejše podatke, 19. naloga.
          Iz podatkov opišejo mesto, 20.naloga
          Primerjajo besedila sošolcev in sošolk, 21. naloga.
          Napišejo opis svojega kraja in njegovo predstavitev, ki bi jo objavili v lokalnem časopisu ali v šolskem
           glasilu.
                                              UČNA PRIPRAVA
Učitelj/ica:
Razred:      Predmet:         Teden:           Tema: Obveščevalno besedilo
                SLO           Ura:
                                               Enota: Vremenska  napoved
                                               Moja slovenščina 6, 2. del, str. 50

  Cilji:
   Učenci v javnem obvestilu – vremenski napovedi (njegovem nebesednem delu) iščejo zahtevani podatek in
       napovedo vreme,
   napoved napišejo in jo analizirajo,
   pozorni so predvsem na časovno obliko glagolov,
   prepoznajo pomen piktogramov (vremenskih simbolov),
   berejo kratko neumetnosto besedilo – javno obvestilo in sicer vremensko napoved,
   v njej iščejo zahtevani podatek,
   v besedilu podčrtajo prislove in jih na podlagi vprašalnic razvrstijo v pomenske skupine.

  Metode: razlaga, pripovedovanje, opis, poročanje, pogovor, delo s teksti, delo s tabelami, didaktična igra
  Oblike dela: skupinska, frontalna, individualna, dvojice
  Učna sredstva: delovni zvezek, grafoskop, CD predvajalnik
  Literatura: Moja slovenščina 6, Priročnik za učitelje, Slovar slovenskega knjižnega jezika, dnevni časopisi in
  revije,

                                                    Potek učne ure
  I.
            Učitelj prebere vremensko napoved v dnevnem časopisu.
            Vodi razgovor z učenci.
            Kdaj učenci berejo vremensko napoved?
            Kakšna sporočila so vremenske napovedi?
            Komu so vremenske napovedi namenjene?

  II.
            Učenci preberejo vremensko napoved v MS 6, str. 50, in se o njej pogovorijo.
            Učenci ob vremenski karti napovejo, kakšno bo vreme, 1. naloga.
            Povedo, v kateri časovni obliki so glagoli, 2. naloga.
            Povedo, kaj pomenijo simboli, 3. naloga.
            Na zemljevid Slovenije narišejo ustrezne simbole ob vremenski napovedi, 4. naloga.
            V vremenski napovedi podčrtajo prislove. Vprašajo se po njih in jih razvrstijo v pomenske skupine, 5.
             naloga.
            Napišejo, kakšno bo vreme in uporabijo prislove. Pazijo tudi na ostale spremembe v besedilu, 6. naloga.

  III.
            Ponovijo, kaj je vremenska napoved.
                                                UČNA PRIPRAVA

Učitelj/ica:
Razred:      Predmet:       Teden:              Sporočanje
  6.            SLO         Ura:
                                                Enota:Obisk v Gornjem Gradu
                                                Moja slovenščina 6, 2. del, str.52

  Cilji:
   Učenci poslušajo pogovor,
   povedo, kdo se je pogovarjal,
   povedo, o čem sta se sogovorca pogovarjala,
   presojajo vljudnost sogovorcev,
   povedo, ali je pogovor uraden ali neuraden, svoje mnenje utemeljijo,
   povedo, kakšno je čustveno ozračje pogovora, svoje mnenje utemeljijo,
   presojajo odziv sogovorcev ter povedo, kako bi sami ravnali v njegovi vlogi,
   sami pripravijo podoben pogovor (kot igro vlog ali dramatizacijo),
   vadijo pogajanje v dvojicah ter oblikujejo skupno mnenje, odločitev in jo nato predstavijo sošolcem,
   poslušajo pogovor in ga razčlenijo,
   obnovijo bistvene podatke,
   pogovor samostojno nadaljujejo in nadaljevanje utemeljijo.

  Metode: razlaga, pripovedovanje, opis, poročanje, pogovor, delo s teksti, delo s tabelami, didaktična igra
  Oblike dela: skupinska, frontalna, individualna, dvojice
  Učna sredstva: delovni zvezek, grafoskop, CD predvajalnik,
  Literatura: Moja slovenščina 6, Priročnik za učitelje, Slovar slovenskega knjižnega jezika


                                                   Potek učne ure
  I.
          Učenci sodelujejo v razgovoru o včerajšnji vremenski napovedi.
          Ponovijo, kakšne znake uporabljamo pri vremenski napovedi.
          Preberejo kratko besedilo v dz na str. 52 in se pripravijo na poslušanje pogovora.

  II.
  Obisk v Gornjem Gradu
  Moja slovenščina6, 2. del, str.52, naloga 7

  Barbara: Oči, gremo, ne?
  Oče: Joj, Barbara, ne vem, če je res nujno prav zdaj hoditi tja.
  Barbara: Prosim.
  Oče: Pa saj bo še čas, npr. spomladi, ko bo vse brstelo in cvetelo.
  Barbara: Veš, ne želim si tja le zato, ker je bil tudi Rok.
  Oče: Ampak?
  Barbara: Malo sem brskala po učbeniku za zgodovino. Zelo kmalu bomo obravnavali obdobje baroka …
  Oče: Ja?
  Barbara: Zato bi rada v živo videla znamenito cerkev v Gornjem Gradu. Saj veš, znamenita je njena baročna
  arhitektura.
  Oče: No ja, potem si jo pa res moramo ogledati. Tako boš lažje razumela barok.

        Razmislijo in se pogovorijo s sošolci in sošolkami, 8. naloga.
  Ali je pogovor uraden ali neuraden? Kakšno je družbeno razmerje med sogovorcema? O čem se pogovarjata oče in
  Barbara? Ali sta govorca vljudna drug do drugega? Kakšno je čustveno ozračje v pogovoru? Utemelji svoj
  odgovor.
  Kako je ravnal v pogovoru oče? In kako Barbara? Kako bi ti ravnal v enakem položaju? S čim je Barbara prepričala
očeta?

          Oblikujejo pogovore na teme (9. naloga): s sošolcem želite zamenjati sličico, ker jo že imate, ti bi se rad(a)
           igral(a) nogomet, sošolec ali sošolka pa košarko, z bratom ali sestro se ne strinjata, katero oddajo bi
           gledala na televiziji, radi bi prestavili datum kontrolne naloge, ali bosta učitelj ali učiteljica dovolila?
          Pogovore tudi zaigrajo, 10. naloga.
          Razmislijo in se pogovorijo, ali so uspeli doseči dogovor. S katerimi sredstvi ste to dosegli? Ali ste bili pri
           tem vljudni? - 11. naloga.
          Opišejo Barbarino pot in si pomagajo z zemljevidom, 12. naloga.
          Opišejo pot od knjižnice Otona Župančiča do najbližje avtobusne postaje, 13. naloga.
          Poslušajo pogovor med Barbaro in njenimi starši na CD-ju.

Stara cerkev
Moja slovenščina 6, 2. del, str.53, naloga 14
Barbara: Tole je pa res super. Ne morem verjeti, da me še nikoli nista pripeljala sem, pa tako blizu smo. Drugod
smo pa že skoraj povsod bili.
Mama: Barbara, saj bi te, pa nisva vedela, da te bo ravno Gornji Grad tako zanimal.
Oče: Da ni to zaradi tega, ker je bil tu tudi Rok?
Barbara: Ne, ne. Res me zanima, še posebej cerkev.
Oče: No, pa vstopimo vanjo in si jo oglejmo.
Barbara: Poglejta, kako je mogočna. Sicer pa tudi zunaj izgleda podobno.
Oče: Če se prav spomnim, je zelo stara.
Barbara: Res je. Tu je najprej od leta 1140 stal edini benediktinski samostan v Sloveniji. Ko je bila leta 1461
ustanovljena ljubljanska škofija, je bil vključen vanjo, nato pa kmalu razpuščen.
Mama: Barbara, kako to, da veš toliko o tem kraju?
Barbara: Zanima me zgodovina. Morda bom nekoč zgodovinarka ali pa celo umetnostna zgodovinarka.
Oče: To je pa super. Veš še kaj?
Barbara: Okrog leta 1500 je bila tu urejena škofovska rezidenca. Škofijski dvorec je bil nato v 18. stoletju preurejen
v baročnem stilu, med 2. svetovno vojno so ga pa požgali.
Od prvotne samostanske cerkve se ni ohranilo nič. Današnja cerkev izvira iz druge polovice 18. stoletja.
Mama: Barbara, mislim, da boš res dobra zgodovinarka.

III.
        Razmislijo in odgovorijo, 15. naloga.
       Kdo se je pogovarjal? O čem so se pogovarjali? Pripravi miselni vzorec, o čem so se pogovarjali sogovorci.
       Obnovi njihov pogovor. Kako se je pogovor po tvojem mnenju nadaljeval? Napiši nadaljevanje.
                                              UČNA PRIPRAVA
Učitelj/ica:
Razred:      Predmet:        Teden:             Tema: Oblikoslovje
 6.             SLO          Ura:               Enota: ZAIMEK
                             3 ure              Moja slovenščina 6, 2. del, str. 54

  Cilji:
           Učenci berejo kratka neumetnostna besedila in povedo, kakšen je njihov vtis o besedilu,
           pripovedujejo o tem, katere razlike v besedilih so opazili,
           poskušajo ugotoviti nanašalnico podčrtanih besed,
           sprašujejo se po podčrtanih besedah,
           v besedilih opazujejo osebne zaimke in jih izpišejo v slovarski obliki,
           izpisanim osebnim zaimkom določijo osebo, spol in število, osebnim zaimkom v besedilu pa še sklon in
            nanašalnico v sobesedilu/okoliščinah,
           presojajo ustreznost, razumljivost in jezikovno pravilnost besedila,
           popravijo neustreznosti/nerazumljivosti/nepravilnosti ter utemeljijo popravke (s pomočjo učitelja ali
            jezikovnih priročnikov).

  Metode: razlaga, pripovedovanje, opis, poročanje, pogovor, delo s teksti, delo s tabelami, didaktična igra
  Oblike dela: skupinska, frontalna, individualna, dvojice
  Učna sredstva: delovni zvezek, grafoskop, CD predvajalnik,
  Literatura: Moja slovenščina 6, Priročnik za učitelje, Slovar slovenskega knjižnega jezika

                                                    Potek učne ure
  I.
           Učitelj prebere besedilo v DZ na str. 54 in učence vpraša, kakšen vtis so dobili, 1. in 2. naloga.

  II.
           Učenci povedo, katere besede so poudarjene. Kaj z njimi poimenujemo? Vprašajo se po njih in
            vprašalnice zapišejo.
           Primerjajo prejšnje besedilo z drugim (4. naloga) in povedo, katere razlike so opazili, 5. naloga.
           Povedo, kaj poimenujejo podčrtane besede. Vprašajo se po njih. Vprašanja napišejo, 6. naloga.
           Primerjajo jih s podčrtanimi besedami v naslednjem besedilu, 7. naloga. Povedo, v čem se razlikujejo in se
            vprašajo po njih, 8. naloga.

  Zaimki se od samostalnikov razlikujejo po tem, da z njimi kaj poimenujemo posredno. Zaimek jo v povedi -
  Barbara je mami in očetu rekla, da jo cerkev zelo zanima - poimenuje Barbaro, v povedi - Oče je predlagal, da si
  jo ogledajo - pa cerkev. Pomen zaimkov je odvisen od besedila.

           Med navedenimi besedami obkrožijo zaimke (9. naloga) in obkrožene zaimke postavijo v povedi, 10.
            naloga
           Besedilo popravijo tako, da namesto ponovljenih samostalnikov uporabijo zaimek, 11. naloga.
           Iz popravljenega besedila izpišejo zaimke, 12. naloga.
           Osebnim zaimkom določijo osebo, 13. naloga
           Izpisane osebne zaimke postavijo še v druge spole, 14. naloga.
           Ob zaimkih vpišejo ustrezno vprašalnico, 15. naloga.
           Dopolnijo tabelo z manjkajočimi podatki, 16. naloga.
           Ogledajo si še preostale oblike, 17. naloga.
           Osebne zaimke v oklepajih postavijo v pravi sklon, 18. naloga.
           Dopolnijo tabelo z ustreznimi podatki o zaimkih, 19. naloga.
           V drugem odstavku Rokovega pisma Barbari poiščejo zaimke in določijo, kaj poimenujejo, 20. naloga.
        Zaimke izpišejo in jim določijo osebo, spol, število in sklon, 21. naloga.
        Popravijo zmešnjavo v Rokovem pismu, 22. naloga. Primerjajo, kako so popravili besedilo in utemeljijo
         svoje popravke, 23. naloga.
        Ugotovijo, kaj je narobe. Preberejo dialog med Barbaro in Marinko, 24. naloga.

Zaimki imajo enake slovnične lastnosti kot samostalniki. Lahko jim določimo spol in število. Tudi sklanjamo jih
lahko. Zaimkom pa lahko določimo tudi slovnično osebo. Ti zaimki se imenujejo osebni.
Osebni zaimki so torej tisti zaimki, ki jim lahko določimo slovnično osebo.
Prvoosebni zaimki poimenujejo spročevalca (jaz, midva/medve oz. midve, mi/me) drugoosebni poimenujejo
naslovnika (ti, vidva/vedve oz. vidve, vi/ve/Vi), tretjeosebni pa tiste, ki niso udeleženi v pogovoru (on/ona/ono,
onadva/onedve oz. onidve, oni/one/ona).
Zaimki se sklanjajo. Nekaterim se pri tem zamenja osnova (jaz – mene).
Posebnost sta osebna zaimka jaz in ti. Za vse tri spole imata isto obliko. Spol lahko prepoznamo iz besedila (Boš ti
vozila?, Jaz sem to napisala.).

III.
Ponovijo:
Zapomni si. Osebni zaimek v imenovalniku pišemo in govorimo le takrat, ko ga želimo poudariti, sicer pa ne.
                                                UČNA PRIPRAVA

Učitelj/ica:
Razred:      Predmet:        Teden:             Sporočanje:
  6.            SLO          Ura:
                                                Enota:Pripoved
                                                Moja slovenščina 6, 2. del, str. 60

  Cilji:
   Učenci povedo, kakšno je družbeno razmerje med sogovorci in kakšno je njihovo čustveno razmerje,
   obnovijo bistvene podatke in besedila,
   razmišljajo o tem, kaj je značilno za obnovo,
   pogovor pretvorijo v pripoved o dogodku,
   tvorijo vprašanja o zanimivem dogodku, pri tem so pozorni na časovno zaporedje in na to, da ne ponavljajo
       časovnih prislovov (pozorni so na jezikovno pravilnost, ustreznost in razumljivost besedila, ki nastaja),
   samostojno tvorijo pripoved o življenju neke slavne osebe, pred pisanjem izdelajo osnutek,
   pri pisanju pazijo, da besedilo vsebuje vse bistvene podatke, značilne za to vrsto besedila,
   pri pisanju pazijo na čitljivost, estetskost in pravilnost zapisa; po pisanju svoja besedila primerjajo in
       presojajo,
   samostojno oblikujejo intervju z osebo v svojem kraju,
   osebo opišejo, nato še predstavijo.

  Metode: razlaga, pripovedovanje, opis, poročanje, pogovor, delo s teksti, delo s tabelami, didaktična igra
  Oblike dela: skupinska, frontalna, individualna, dvojice
  Učna sredstva: delovni zvezek, grafoskop, CD predvajalnik
  Literatura: Moja slovenščina 6, Priročnik za učitelje, Slovar slovenskega knjižnega jezika

                                                    Potek učne ure
  I.
         Učiteljica vodi razgovor o dogodkih z izleta.
         Učenci utemeljijo, v čem se razlikujeta pripoved in opis.

  II.
        Učenci poslušajo, kaj je povedala Barbara.
  Moja slovenščina 6, 2. del, str. 60, naloga 1
  Barbara: V soboto smo se z mamo in očetom odpeljali v Gornji Grad. Si predstavljaš, da me najprej sploh nista
  hotela peljati. Ne vem sicer, zakaj. Veš, oči je pomislil, da želim tja le zato, ker si je cerkev in kraj ogledal tudi že
  Rok. Ti veš, da mene zanima predvsem arhitektura, ne?
  Špela: Seveda. Pripoveduj naprej.
  Barbara: Potem smo si ogledali cerkev. Očetu in mami sem pripovedovala o zgodovini kraja. Z zanimanjem sta me
  poslušala.
  Špela: In kaj si jima povedala?
  Barbara: Da je tam od leta 1140 stal edini benediktinski samostan v Sloveniji. Ko je bila leta 1461 ustanovljena
  ljubljanska škofija, je bil vključen vanjo, nato pa kmalu razpuščen. Pa da je bila v Gornjem Gradu urejena
  škofovska rezidenca, škofijski dvorec pa je bil v 18. stoletju preurejen v baročnem stilu.
  Špela: O baroku smo se že učili. To je pa zanimivo. Tudi jaz si moram ogledati to cerkev.

       Odgovorijo na vprašanja, 2. naloga.
  V kakšnem razmerju sta Barbara in Špela? Kaj v pogovoru kaže na to? Ali misliš, da bi Špela enako pripovedovala
  vsem sošolkam in sošolcem? Kaj pa v pogovoru z učiteljico ali učiteljem? Razmisli, kako bi o svojem izletu
  sošolcu ali sošolki pripovedoval(a) ti.
       Obnovijo, kaj je na sobotnem izletu doživela Barbara, 3. naloga. Pomagajo si z miselnim vzorcem.
Zapomni si. Pri obnovi moramo biti pozorni na to, da
    ločujemo bistvene podatke od nebistvenih,
    povzamemo vse bistvene dogodke,
    ohranjamo zaporedje dogodkov,
    dogodke med seboj smiselno povezujemo,
    ohranimo “zgodbo” (dogajanje) in namen, ki ga je imel avtor obnavljanega besedila.

          Poslušajo pogovor še enkrat. Potem pa si predstavljajo, da se Barbara o svojem izletu pogovarja z
           razredničarko ali razrednikom, učiteljico ali učiteljem umetnostne zgodovine, 4. naloga.
          Pogovor preoblikujejo v pripoved o izletu, 5. naloga.
          Sošolcu zastavijo vprašanja o tem, kaj se jim je najzanimivejšega zgodilo pretekli teden. Pazijo na
           pravilno glagolsko obliko, časovno zaporedje in na to, da ne ponavljajo istih časovnih prislovov, 6. naloga.
          Pripovedujejo, kateri dogodek jim je ostal najbolj v spominu, 7. naloga.
          Napišejo pripoved o življenju neke slavne osebe. Izbirajo med:
                1. najljubšim pisateljem ali pisateljico,
                2. najljubšim športnikom ali športnico,
                3. najljubšim igralcem in igralko.
          Naredijo intervju z najstarejšo ali najbolj znano osebo v tvojem kraju. Najprej jo opišejo. Ti ugotovijo, za
           koga gre. Nato pa pripovedujejo o njenem življenju, 9. naloga.

III.
          Ponovijo:

 OPIS OSEBE                                                PRIPOVED O OSEBI
     o njeni zunanjosti, kraju njenega bivanja,               o dogodku, ki se je osebi zgodil;
        načinu življenja;
     značilnosti, ki jih ima zdaj,                                o dogodkih, ki so se zgodili, o njih
     o tistih značilnostih, ki jih je imela,                       govorimo v časovnem zaporedju;
        govorimo le tedaj, ko oseba ne živi več;                   glagoli so v pretekliku, ob njih pa so
     glagoli so v sedanjiku.                                       navadno časovni prislovi (npr. najprej,
                                                                    potem …).
                                                      UČNA PRIPRAVA

Učitelj/ica:
Razred:            Predmet:        Teden:            Tema: Sporočanje
  6.                  SLO          Ura:
                                                     Enota: BELA KRAJINA
                                                     Moja slovenščina 6, 2. del, str. 62

      Cilji:
                Učenci poslušajo posnetek,
                ali tiho berejo kratka neumetnostna besedila in sicer pismo,
                tiho razčlenjujejo besedilo,
                odgovarjajo na vprašanja o vsebini,
                pogovarjajo se o tem, ali govorijo doma/s prijatelji enako kot v šoli/z neznanci/s tujci; navedejo razlike
                 v pogovoru s prijatelji/sošolci in z učiteljem/neznancem/tujcem,
                premišljujejo o tem, zakaj govorijo z različnimi osebami različno,
                pogovarjajo se o okoliščinah rabe knjižnega in neknjižnega jezika,
                odgovor poskušajo utemeljiti,
                obnovijo neumetnostno besedilo, ki jih je najbolj pritegnilo v časopisu, oblikujejo vprašalne povedi o
                 vsebini tega besedila in jih zastavijo sošolcem,
                presojajo ustreznost izbire jezikovne zvrsti,
                pisno zamenjajo neknjižne besede s knjižnimi,
                v besedilu poiščejo tiste prvine, po katerih prepoznajo sporočevalca in naslovnika,
                utemeljijo svoje mnenje o tem, zakaj je pismo neuradno, odgovarjajo na vprašanja,
                povedo, kakšno je družbeno razmerje med sogovorcema, svoje mnenje utemeljijo,
                v besedilu poiščejo prvine neknjižnega jezika in jim poiščejo ustreznice v knjižnem jeziku,
                pripovedujejo o svojih doživetjih.

      Metode: razlaga, pripovedovanje, opis, poročanje, pogovor, delo s teksti, delo s tabelami, didaktična igra
      Oblike dela: skupinska, frontalna, individualna, dvojice
      Učna sredstva: delovni zvezek, grafoskop, CD predvajalnik
      Literatura: Moja slovenščina 6, Priročnik za učitelje, Slovar slovenskega knjižnega jezika


                                                         Potek učne ure
I.
              Pred branjem besedila Bela Krajina (lahko ga poslušajo tudi na CD-ju ali ga prebere učitelj), se učitelj z
               učenci pogovarja o izletih in dogodkih, ki so jih tam doživeli.
              Učenci pripovedujejo o tem, kje so bili, kaj so tam doživeli, s kom so se srečali, kaj je pritegnilo njihovo
               pozornost in zakaj ...
              Od doma prinesejo fotografije, slike in pripravijo razstavo.

II.
              Poslušajo posnetek na CD-ju ali berejo besedilo V Beli Krajini.
              Po branju besedila se učitelj pogovarja z učenci o besedilu.
              Odgovarjajo na učiteljeva vprašanja o razumevanju prebranega/ poslušanega besedila.
              V besedilu poiščejo vse tiste besede, ki so značilne za govor mladih.
              Zamenjajo jih s knjižnimi besedami. Poskušajo ugotoviti ali sedaj, ko je besedilo spremenjeno, še vedno
               izraža ista občutja govorcev.
              V Slovarju slovenskega knjižnega jezika poiščejo razlago še za te besede. Nato se pogovarjajo o govoru
               mladih (slengu).
              Učitelj jih spodbudi, da razmišljajo o vlogi takega govora in o tem, kako bi se obnašali do prijatelja/ice, če bi
               se ta na zabavi pogovarjala le v knjižnem jeziku. Svoje mnenje učenci/ke utemeljijo.
          Razmislijo, kakšno je razmerje med Barbaro in Rokom in ob kateri priložnosti Barbara piše Roku, 2. naloga.
          Besedam iz neknjižnega jezika poiščejo knjižne ustreznice. Povedo, zakaj mislijo, da jih je Barbara uporabila
           v svojem pismu, 3. naloga.
          Odgovorijo na vprašanja, 4. naloga.
          O čem pripoveduje Barbara v svojem pismu?
          Kaj je to ljudska šega?
          O kateri ljudski šegi govori Barbara?
          Kje je razširjena?
          Učenci povedo, kakšna je po njihovem mnenju razlika med ljudsko šego in sodobnimi prireditvami, kot je
           Poletna noč?

III.
          Pripovedujejo, v kaj so se našemili za pusta, 5. naloga.
          V literaturi poiščejo podatke o tem, kako je včasih potekalo praznovanje pusta, 6. naloga.
          Katere maske so posebej značilne za Ptuj, Cerkno in Brkine? Kaj je značilno zanje?
          Poiščejo podatke v literaturi, 7. naloga.
                                                UČNA PRIPRAVA

Učitelj/ica:
Razred:        Predmet:      Teden:            Tema: Sporočanje
  6.              SLO        Ura:
                                               Enota: O pustu
                                               Borovo gostüvanje
                                               Fašenk s kurenti
                                               Cerkljanska laufarija
                                               Dobrepoljske mačkare
                                               Brkinski škoromati
                                               Pust v Cerknici
                                               Moja slovenščina 6, 2. del, od strani 64 do 68

  Cilji:
   Učenci berejo kratka neumetnostna besedila o pustnih šegah, povedo, kaj je namen avtorja besedila,
   sami uredijo bistvene podatke v miselni vzorec in ga ustno upovedijo ter tako ustno obnovijo, lahko pa tudi
       pisno,
   povedo svoje mnenje o besedilu ter ga utemeljijo, pripovedujejo o svojih izkušnjah, občutkih ob besedilu,
   iz podatkov v besedilu sami tvorijo opis,
   sami tvorijo neuradno vabilo,
   uredijo podatke v ustreznem časovnem zaporedju,
   besedilo predstavijo sošolcem tako, da o njem povedo svoje mnenje in ga utemeljijo,
   povedo, ali je besedilo zanimivo ali ne,
   na kratko ga obnovijo s pomočjo miselnega vzorca,
   besedilo razčlenijo na uvod, jedro in zaključek,
   iz besedila izpišejo zahtevane podatke in jih uredijo v miselni vzorec,
   odgovarjajo na vprašanja o vsebini besedila in odgovore utemeljujejo,
   besedilo preberejo in ugotavljajo ustreznost,
   pripovedujejo po svojih besedah in besedilu dodajo svoj uvod in zaključek,
   napišejo samostojno reportažo o pustnih običajih v njihovem kraju,
   sami uredijo bistvene podatke v miselni vzorec in ga ustno upovedijo ter tako ustno obnovijo, lahko pa tudi
       pisno,
   povedo svoje mnenje o besedilu ter ga utemeljijo, pripovedujejo o svojih izkušnjah, občutkih ob besedilu,
   iz podatkov v besedilu sami tvorijo opis,
   sami tvorijo neuradno vabilo,
   uredijo podatke v ustreznem časovnem zaporedju.


  Metode: razlaga, pripovedovanje, opis, poročanje, pogovor, delo s teksti, delo s tabelami, didaktična igra
  Oblike dela: skupinska, frontalna, individualna, dvojice
  Učna sredstva: delovni zvezek, grafoskop, CD predvajalnik
  Literatura: Moja slovenščina 6, Priročnik za učitelje, Slovar slovenskega knjižnega jezika


                                                    Potek učne ure
  I.
           Pred branjem neumetnostnih besedil se učitelj z učenci pogovarja o pustnih in drugih ljudskih običajih v
            njihovem kraju.
           Učenci pripovedujejo, kaj so doživeli, kje, kakšne občutke so imeli, kako se je dogodek iztekel, zakaj jih je
            pritegnil ...

  II.
          Učenci se razdelijo v šest skupin in vsaka izmed njih obdela eno temo: O pustu , Borovo gostüvanje,
           Fašenk s kurenti, Cerkljanska laufarija, Dobrepoljske mačkare, Brkinski škoromati, Pust v
           Cerknici.
          Besedilo natančno preberejo.
          Po branju besedila se pogovorijo o besedilu.
          Razložijo manj znane besede.
          Odgovarjajo na vprašanja ob besedilu.
          Razčlenijo besedilo na uvod, jedro in zaključek.
          Odgovarjajo na vprašanja, ki jih postavljajo drug drugemu.
          Razmislijo in odgovorijo na vprašanja.
          Kaj je namen avtorja besedil?
          Kaj so besedila?
          Komu so namenjena?

          Obnovijo besedila. Pomagajo si z miselnim vzorcem, 9. naloga.
          Na zemljevidu označijo, kje nastopajo v besedilih omenjene pustne maske, 10. naloga.
          Iz podatkov, ki jih najdejo v besedilih, opišejo kurenta, 11. naloga.
          Napišejo vabilo na pustovanje v Cerknici,12. naloga.
          Uredijo podatke po vrsti tako, da pred poved napišejo ustrezno številko, 13. naloga.

III.
          Učenci pripovedujejo ali so se že kdaj našemili in v kaj. Pripovedujejo o svojem najboljšem pustovanju,
           14. naloga.
          Povedo, ali je za njihov kraj značilna kakšna posebna ljudska šega, 15. naloga.
          Naštejejo ljudske običaje, ki jih poznajo in opišejo katerega izmed njih, 16. naloga.
                                                  UČNA PRIPRAVA

Učitelj/ica:
Razred:        Predmet:        Teden:             Tema: Sporočanje:
  6.              SLO          Ura:
                                                  Enota: Recept
                                                  Moja slovenščina 6, 2. del, str. 70

  Cilji:
             Učenci berejo kratko neumetnostno besedilo in sicer navodilo za izdelavo jedi (recept),
             razčlenjujejo besedilo,
             povedo, kaj je njegov namen, komu je namenjeno, kaj je zanj značilno,
             podčrtajo osebne glagolske oblike v besedilu,
             določijo jim osebo, število in čas,
             opazujejo podobna besedila in ugotavljajo razlike v njih, trdilne povedi pretvarjajo v velelne,
             sami tvorijo podobno besedilo, tvorijo narobe recept.


  Metode: razlaga, pripovedovanje, opis, poročanje, pogovor, delo s teksti, delo s tabelami, didaktična igra
  Oblike dela: skupinska, frontalna, individualna, dvojice
  Učna sredstva: delovni zvezek, grafoskop, CD predvajalnik
  Literatura: Moja slovenščina 6, Priročnik za učitelje, Slovar slovenskega knjižnega jezika



                                                      Potek učne ure
  I.
             Učenci pripovedujejo o svoji najljubši jedi. Povedo recept zanjo.
             Preberejo besedilo Recept za pustne krofe.

  II.
             Učenci razmislijo ob 2. nalogi:
         -    Kaj je namen tega besedila?
         -    Komu je namenjeno?
         -    Kaj je zanj značilno?
            Kako imenujemo tako besedilo, 3. naloga.
            Povedo, kaj avtor navaja na začetku besedila in kaj v drugem delu, 4. naloga.
            V receptu v prvem odstavku podčrtajo glagole. Določijo jim osebo, število in čas, 5. naloga.
            Poiščejo še nekaj kuharskih knjig in preberejo recepte za krofe. Vprašajo tudi starše in stare starše, ali
             poznajo kakšen recept za krofe. Primerjajo recepte. Ali so vsi enaki? V čem se razlikujejo? - 6. naloga.
            Recept za krofe prepišejo in postavijo glagole v 1. osebo ednine, 7. naloga.
            Poskušajo ga oblikovati tako, da povedi spremenijo v velelne, 8. naloga.
            Razmislijo, ali so vsi načini oblikovanja recepta enakovredni. Katera oblika je vljudnejša? - 9. naloga.
            Napišejo recept za svojo najljubšo jed. V razredu iz njihovih najljubših jedi naredijo jedilnik za ves teden.
             Povedo, na kaj morajo biti pozorni, ko pišejo recept, 10. naloga.
            Kdo bo napisal najboljši narobe recept? Tekmujejo. Oblikujejo komisijo in kriterije, po katerih bodo
             ocenjevali narobe recepte.

  III.
          Ponovijo:
         Recept je besedilo, v katerem so navedene sestavine, potrebne za pripravo jedi, in navodilo o postopku
         priprave.
                                                 UČNA PRIPRAVA

Učitelj/ica:
Razred:        Predmet:       Teden:             Tema: Pravorečje in       pravopis:
  6.              SLO         Ura:
                                                 Enota: Zakaj- zato
                                                 Moja slovenščina 6, 2. del, str. 70

  Cilji:
            Učenci berejo besedilo in ga ustrezno pravopisno popravijo, odgovarjajo na vprašanja in utemeljujejo
             svoje odgovore,
            med dvema dejanjema prepoznavajo dobnostno razmerje in ga izrazijo z veznikoma (in, ali, medtem, ko
             -istodobnost), neistodobnost izražajo s prislovom potem ali veznikom ko,
            med dvema dejanjema prepoznavajo vzročno-posledično razmerje in ga izrazijo (vzrok z veznikom ker,
             posledico z veznikom zato),
            v besedilu podčrtajo osebne zaimke in jim določijo osebo, število in sklon, besedilo pretvorijo v odvisni
             govor.

  Metode: razlaga, pripovedovanje, opis, poročanje, pogovor, delo s teksti, delo s tabelami, didaktična igra
  Oblike dela: skupinska, frontalna, individualna, dvojice
  Učna sredstva: delovni zvezek, grafoskop, CD predvajalnik
  Literatura: Moja slovenščina 6, Priročnik za učitelje, Slovar slovenskega knjižnega jezika



                                                     Potek učne ure
  I.
            Učenci dokončajo učiteljeve povedi:
            V kino radi hodimo, ker ...
            Knjige radi beremo, ker ...
            Glasbo radi poslušamo, ker ...

            Prebral sem knjigo Gospodar prstanov, zato ...
            Kupil sem si revijo, zato ...

  II.
            Učenci opremijo besedilo z manjkajočimi ločili, 1. naloga.
            Razmislijo, ali je res ali ni, 2. naloga. Primer: Super je, ker je zime konec. Zlasti če se mnenja učencev
             razlikujejo, utemeljijo svoje mnenje, 3. naloga.
            Povežejo dele povedi tako, da bodo smiselne, 4. naloga.

            V povedih manjkajo vejice. Postavijo jih na pravo mesto, 5. naloga.
            Ali so povedi smiselne? Utemeljijo, zakaj niso, če so odgovorili ne, 6. naloga.
            Popravijo povedi iz prejšnje naloge tako, da bodo smiselne, 7. naloga.

            V Barbarinem pismu poiščejo osebne zaimke. Določijo jim osebo, število in sklon, 8. naloga.
            Razmislijo, kdaj in zakaj Barbara napiše osebni zaimek v imenovalniku, 9. naloga.
            Pretvorijo besedilo v odvisni govor. Opazujejo, kaj se je zgodilo z osebnimi zaimki.

  III.
            Doma se pogovorijo o ljudskih običajih in napišejo spis: Ljudski običaji v našem kraju.
                                                UČNA PRIPRAVA

Učitelj/ica:
Razred:        Predmet:      Teden:            Tema: Pravorečje in       pravopis:
 6.               SLO        Ura:
                                                           Jurij
                                               Enota: Zeleni
                                               Moja slovenščina 6, 2. del, str.73

  Cilji:
           Učenci berejo neumetnostno besedilo o ljudski šegi, pripoved obnovijo s pomočjo miselnega vzorca,
           vadijo rabo oklepaja,
           prepoznajo besede iz iste besedne družine,
           ponovijo težja mesa iz pravopisa – rabo male začetnice pri vrstnih pridevnikih in imenih praznikov,
           v besedilu poiščejo zahtevane podatke,
           iz podatkov v pripovedi tvorijo opis.

  Metode: razlaga, pripovedovanje, opis, poročanje, pogovor, delo s teksti, delo s tabelami, didaktična igra
  Oblike dela: skupinska, frontalna, individualna, dvojice
  Učna sredstva: delovni zvezek, grafoskop, CD predvajalnik
  Literatura: Moja slovenščina 6, Priročnik za učitelje, Slovar slovenskega knjižnega jezika


                                                   Potek učne ure
  I.
           Učitelj prinese v razred več revij, kjer so objavljeni članki o jurjevanju.
           Učenci pripovedujejo: Ali so že videli jurjevanje? Kaj vedo o tej znani šegi?

  II.
           Učenci glasno preberejo besedilo Zeleni Jurij potrka na duri.
           Pogovorijo se o besedilu.
           Razložijo manj znane besede in razlago zanje poiščejo v SSKJ.
           Odgovarjajo na vprašanja.
           Obnovijo besedilo.

           Rešujejo naloge v DZ.
           Razmislijo, 11. naloga.
                o Kaj je besedilo?
                o S katerim namenom je avtor napisal besedilo?
                o Komu je besedilo namenjeno?

           Bistvene podatke predstavijo v obliki miselnega vzorca, 12. naloga.
           Ustno obnovijo besedilo, 13. naloga.
           Razmislijo, zakaj je datum v prvem odstavku v oklepaju. In zakaj je v oklepaju del povedi na koncu
            drugega odstavka, 14. naloga.

  V oklepaju so tiste informacije, ki dodatno pojasnjujejo misel pred njim. Pri pravilih so npr. v oklepajih primeri.

           V tej enoti poiščejo še ostale oklepaje. Povedo, kaj z njimi sporočevalec sporoča naslovniku, 15. naloga.
           Izpišejo iz besedila vse besede, ki tvorijo besedno družino, Jurij, 16. naloga.

           Ponovijo, s katero začetnico pišemo praznike? Zakaj pišemo jurjevanje? - 17. naloga.
           In zakaj je v besedilu napisano z veliko začetnico Belokranjsko ali Črnomaljsko jurjevanje, 18. naloga.
           Poiščejo v besedilu vrstne pridevnike, ki so tvorjeni iz zemljepisnega imena. S katero začetnico jih
           pišemo?


Imena praznikov (jurjevanje) pišemo z malo začetnico. Z veliko začetnico pa pišemo imena prireditev
(Belokranjsko jurjevanje).

          Primerjajo Barbarino pripovedovanje o Zelenem Juriju in besedilo Zeleni Jurij potrka na duri, 20. naloga.
          Povedo, kaj je skupnega obema besediloma in v čem se razlikujeta, 21. naloga.
          Iz besedila Zeleni Jurij potrka na duri izpišejo kraje, kjer se je praznovanje ohranilo, in značilnosti
           praznovanja, 22. naloga.

          V besedilu poiščejo tiste dele besedila, ki so napisani v sedanjiku in povedo, o čem pripovedujejo, 23.
           naloga.
          Iz besedila izpišejo prislove in jih razvrstijo glede na njihov pomen, 24. naloga.

III.
          Opišejo Zelenega Jurija. Podatke o njem poiščejo v besedilu. Primerjajo svoj opis z opisom sošolca ali
           sošolke. Sta si podobna? Kaj je značilno za opis? - 25. naloga
          Svoje besedilo preoblikujejo tako, kot da o Zelenem Juriju pripovedujejo petletnemu otroku. V čem se
           besedilo razlikuje od opisa? - 26. naloga.
                                                 UČNA PRIPRAVA

Učitelj/ica:
Razred:        Predmet:        Teden:           Tema: Sporočanje:
 6.               SLO          Ura:

                                                Enota: Obvestilo
                                                Moja slovenščina 6, 2. del, str. 76

  Cilji:
        Učenci berejo obvestilo,
        povedo, komu je namenjeno in kaj sporočevalec v njem sporoča,
        med dvema dejanjema prepoznajo pogojno razmerje in ga izrazijo z veznikom če (ob prihodnjiku in
         pogojniku),
        sami tvorijo podobno besedilo,
        poslušajo neumetnostno besedilo,
        odgovarjajo na vprašanja o bistvenih podatkih o besedilu.

  Metode: razlaga, pripovedovanje, opis, poročanje, pogovor, delo s teksti, delo s tabelami, didaktična igra
  Oblike dela: skupinska, frontalna, individualna, dvojice
  Učna sredstva: delovni zvezek, grafoskop, CD predvajalnik
  Literatura: Moja slovenščina, Priročnik za učitelje, Slovar slovenskega knjižnega jezika.


  Potek učne ure
  I.
              Učitelj prebere obvestilo z oglasne table.
              Učencem zastavlja vprašanja o prebranem obvestilu.

  II.
              Preberejo besedilo, 1. naloga.
              Kaj v njem sporoča sporočevalec? - 2. naloga.
              Komu je namenjeno? - 3. naloga.
              Čemu je sporočevalec tvoril to besedilo? Dopolnijo poved z različnimi namerami, 4. naloga.

  Javno obvestilo. V njem sporočevalec sporoča, da se bo nekaj pomembnega zgodilo. Objavljeno je v množičnih
  medijih. Sporočilo je kratko. V njem je sporočeno, kdo obvešča in komu je besedilo namenjeno (naslovnik pogosto
  ni imenovan), kaj se bo zgodilo, kdaj in kje se bo zgodilo.

         Tvorijo obvestilo, v katerem sporočajo svojim sošolcem, da bodo organizirali rojstnodnevno zabavo, 5.
          naloga.
         Poiščejo v časopisu različna obvestila, 6. naloga.
         O čem obveščajo naslovnike? - 7. naloga.
         Razmislijo, pod katerimi pogoji je obvestilo uspešno. Dopolnijo poved s pogoji, 8. naloga.

  Obvestilo je Roka spodbudilo, da je poiskal podatke o gradu Kostelu.

  1. Poslušajo besedilo na CD-ju, 9. naloga.
  Grad Kostel in okolica, Moja slovenščina 6, 2. del, str.77, naloga 9

  Nad Kolpsko dolino stoji grad Kostel. Ime je dobil po območju Kostelsko. Grad je danes v ruševinah, ki pa se
  postopoma obnavljajo. Z gradu je prekrasen pogled na okolico ter dolino Kolpe.
  Prvič je bil omenjen leta 1336. V tistem času je imel pomembno strateško vlogo na tem področju.
Turki so ga dolgo časa poskušali zavzeti, toda uspelo jim je šele leta 1578, in sicer s prevaro. Preoblekli so se v
hrvaške kmete z otroki v naročju. Grajski vojaki so jim odprli vrata ...
Dolino reke Kolpe pa zaznamuje tudi slap, ki pada skoraj na rob ceste (Kočevje - Brod na Kolpi). Vendar to ni slap,
ki bi si ga ogledali kar tako mimogrede. Potok Nežica in njegovi slapovi imajo celo legendo, ki je predstavljena
tudi na tabli na nasprotni strani ceste. Slapove Nežice sestavljajo pravzaprav trije večji, približno 10 m visoki
lehnjakovi slapovi. Po dežju padajo kot široka vodna pahljača preko lehnjakovih skal z bogato zeleno mahnato
oblogo. Ta še posebej poudarja belino padajoče vode. Poleg treh večjih slapov sta tu še dva 2-3 m visoka slapa.
Slapovi so vsekakor vredni ogleda. O nastanku slapa Nežica govori tudi pravljica.
Pri Drežniku je deklica Nežica napajala par volov. Voda je poniknila in jih potegnila v globino. Po silnem nalivu je
voda vrgla pri izviru Prifarskega jarka jarem, ovit z dekličinimi lasmi. Od tedaj se ta izvir in slap imenujeta Nežica.

        Razmislijo, 10. naloga.
        Kaj je besedilo?
        S katerim namenom je avtor tvoril besedilo?

          Obnovijo besedilo. Na obnovo se vnaprej pripravijo. Nato jo povejo sošolcem in sošolkam, 11. naloga.
          Poslušajo sošolčevo ali sošolkino obnovo. Pogovorijo se o njegovem nastopu. Izdelajo merila za
           ocenjevanje, 12. naloga.

          S pomočjo podatkov, ki so si jih izpisali iz poslušanega besedila, tvorijo pripoved, 13. naloga.

          Samostojno pripravijo:
            obnovo filma, ki si ga nazadnje gledal,
            knjige, ki si jo nazadnje prebral,
            predstave, ki si jo nazadnje videl v gledališču, 14. naloga.
            Pri pripravi in govornem nastopu upoštevajo merila, ki so jih skupaj izoblikovali, 15. naloga.
            Izdelajo si pisno predlogo ali miselni vzorec, s katerim si bodo pomagali pri govornem nastopu.

III.
              Ponovijo:

Zapomnimo si! Pri obnovi moramo biti pozorni na to, da
    ločujemo bistvene podatke od nebistvenih,
    povzamemo vse bistvene dogodke,
    ohranjamo zaporedje dogodkov,
    dogodke med seboj smiselno povezujemo,
    ohranimo “zgodbo” (dogajanje) in sporočilo izhodiščnega besedila.
                                                  UČNA PRIPRAVA

Učitelj/ica:
Razred:        Predmet:        Teden:            Tema: Sporočanje
  6.              SLO          Ura:
                                                 Enota: Vinica
                                                 Moja slovenščina 6, 2. del, str. 78

  Cilji:
         Učenci berejo kratko neumetnostno besedilo,
         v besedilu poiščejo glagole in jim določijo osebo, število, spol in čas,
         pretvorijo jih v prihodnjik, pri tem vadijo rabo časovnih prislovov,
         pogovarjajo se o tem, da se slovenščina govori tudi zunaj meja Republike Slovenije, in sicer kot zamejci
          ter izseljenci, učenci, katerih sorodniki so zamejci/izseljenci, povedo, kje ti živijo in kako govorijo (npr. s
          kom oz. kje govorijo slovensko, s kom oz. kje pa v tujem jeziku),
         navedejo imena državnih jezikov, ki jih govorijo ljudje v državah, ki mejijo na Slovenijo,
         sami iščejo informacije o izseljencih in zamejcih,
         naredijo intervju z osebo, ki jo morda poznajo, in ga predstavijo sošolcem.

  Metode: razlaga, pripovedovanje, opis, poročanje, pogovor, delo s teksti, delo s tabelami, didaktična igra
  Oblike dela: skupinska, frontalna, individualna, dvojice
  Učna sredstva: delovni zvezek, grafoskop, CD predvajalnik, dnevni časopisi, revije
  Literatura: Moja slovenščina 6, Priročnik za učitelje, Slovar slovenskega knjižnega jezika


                                                       Potek učne ure
  I.
              Učenci predstavijo svoj domači kraj.
              Ovrednotijo sošolčev opis.

  II.
              Po poslušanju odgovorijo, 18. naloga.
                Kaj je besedilo?
                O čem govori?
                Kakšen kraj je Vinica?
                Kje leži?
                Kdaj se je začela industrializacija?
                Kaj je industrializacija omejila?
                Kje so zaposleni prebivalci?
                Zakaj se je v 2. polovici 90. let 20. stoletja okrepila njena obmejna in turistična vloga?

           V besedilu poiščejo glagole. Določijo jim osebo, število, spol in čas, 19. naloga.
           Povedo, kako se bodo Vinice spominjali čez stoletja. Postavijo besedilo v preteklik. Pri tem uporabijo
            različne časovne prislove.
           Razložijo, kaj pomenijo besede: industrializacija, gručasto, obmejno, izseljenci, 21. naloga.
           Po kom je znana Vinica? Kdo se je rodil v njej? Pripovedujejo o tej znani slovenski osebi sošolcem in
             sošolkam, učitelj jim pokaže sliko Otona Župančiča, 22. naloga.
           Izberejo si slavno osebo in pripovedujejo o njej. Sošolci in sošolke naj ugotovijo, kdo je, 23. naloga.
           Izberejo si poklic in ga opišejo. Sošolci in sošolke naj ugotovijo, kateri poklic opisujejo, 24. naloga .
           Razmislijo, ali poznajo koga, ki se je izselil iz Slovenije v tujino. Kdaj in zakaj se je izselil? - 25. naloga.
           Kako govorijo izseljenci in zdomci? Ali misliš, da so slovensko pozabili? - 26. naloga.
           Poslušajo posnetka na CD-ju in ga preberejo v MS ter ugotovijo, kaj je značilno za obe besedili. Kako
           govorita osebi?
          Poiščejo v knjižnici besedila slovenskih avtorjev, ki govorijo o izseljencih, npr. Ingoličevo Lastovke čez
           ocean, 27. naloga.
          Pripravijo referat na temo izseljencev. Poiščejo literaturo v knjižnici ali na internetu. Pripravijo si načrt
           dela, 28. naloga.
          Če poznajo koga, ki se je izselil, naredijo z njim intervju, 29. naloga.
          V knjižnici poiščejo informacije o Slovencih, ki živijo v zamejstvu. Predstavijo jih sošolcem in sošolkam,
           30. naloga
          Kateri jeziki so državni jeziki držav, ki mejijo na Slovenijo? - 31. naloga.

III.
          Kje po tvojem mnenju lahko uporabljajo slovenščino zamejci in kje izseljenci? Razmisli in dopolni tabelo,
           32. naloga
                                                 UČNA PRIPRAVA

Učitelj/ica:
Razred:        Predmet:       Teden:            Tema: Sporočanje:
  6.              SLO         Ura:
                                                Enota: GORIŠKA BRDA
                                                Moja slovenščina 6, 2. del, str. 82

   Cilji:
            Učenci tiho berejo kratka neumetnostna besedila in sicer pismo,
            v besedilu poiščejo tiste prvine, po katerih prepoznajo sporočevalca in naslovnika,
            utemeljijo svoje mnenje o tem, zakaj je pismo neuradno, odgovarjajo na vprašanja,
            povedo, kakšno je družbeno razmerje med sogovorcema, svoje mnenje utemeljijo,
            odgovarjajo na vprašanja o bistvenih podatkih,
            v besedilu poiščejo pogovorne izraze in jih nadomestijo s knjižnimi,
            utemeljijo trditve in oblikujejo skupno mnenje dvojice ali skupine,
            iščejo čim več besed, ki pomenijo podobno kot uporabljeni glagoli,
            samostalnikom dodajajo različne pridevnike in opazujejo pomen besedne zveze,
            razložijo pomen besede,
            stilno zaznamovani besedi določijo ustrezni govorni položaj, samostojno pripovedujejo o tem, kar so
             doživeli.

   Metode: razlaga, pripovedovanje, opis, poročanje, pogovor, delo s teksti, delo s tabelami, didaktična igra
   Oblike dela: skupinska, frontalna, individualna, dvojice
   Učna sredstva: delovni zvezek, grafoskop, CD predvajalnik
   Literatura: Moja slovenščina 6, Priročnik za učitelje, Slovar slovenskega knjižnega jezika
                                                     Potek učne ure
   I.
              Učitelj spodbudi učence, da pripovedujejo o doživetjih na Primorskem. Katere kraje so že obiskali? Kaj
               jim je ostalo najbolj v spominu?
              Ogledajo si slike: Vipave, Gorice, Ajdovščine ...

   II.
              Učenci preberejo ali poslušajo besedilo: Goriška brda in odgovorijo na vprašanja, 1. naloga.
              Kdo je naslovnik in kdo sporočevalec pisma?
              Je pismo uradno sli neuradno?
              Kaj Marko pripisuje Prekmurju? Zakaj svojega kraja ne bi zamenjal za noben kraj na svetu?
              Kateri kraj v Sloveniji je obiskal Marko?
              Poglej na zemljevid in preberi vsa večja mesta, skozi katera se je peljal?
              Zakaj se ni ustavil pri Maksu v Ljubljani?
              Kateri praznik imajo v začetku junija v Goriških brdih?
              Poišči v besedilu besede, s katerimi Marko opiše mesto Vipavo?
              Katero staro stavbo si je Marko ogledal v Vipavi?
              Kako je potekal praznik češenj?
              Kakšne težave je imel Marko?
              Komu so namenjene njegove zadnje vrstice v pismu?
              Poiščejo pogovorne izraze v pismu in jih zamenjajo s knjižnimi, 2. naloga.
              Razdelijo se v dve skupini, 3. naloga.
               - Prva pripravi strip Markovega potovanja od Beltincev do Goriških brd.
                - Druga pa v stripu predstavi dogajanje na prazniku češenj.
              Ustno utemeljijo trditve. Npr. Maks ima srečo, da živi v Ljubljani. SE STRINJAM oz. SE NE
           STRINJAM, 4. naloga.
          Delo v paru. S sošolcem, s katerim nimata skupnega stališča, se pogovorita o trditvah in poskušajta
           oblikovati skupno mnenje in ga nato predstavita ostalim sošolcem, 5. naloga.
          Dopolnijo povedi. Kdo živi v ...? - 6. naloga (Bric, Brika, Vipavec, Vipavka, Medanec, Medanka,
           Vipavskokrižan, Vipavskokrižana, Novogoričan in Novogoričanka)
          Poiščejo še nekaj krajev v svoji okolici in poimenujejo prebivalce, 7. naloga.
          V povedih podčrtajo glagol in ga zamenjajo z glagolom, ki pomeni podobno, 8. naloga.
          Samostalnik dopolnijo z različnimi ustreznimi pridevniki, 9. naloga.
           Razložijo pomen povedi, 10. naloga.

III.
          Napišejo pripoved: S starši na izlet.
          Pomagajo si z miselnim vzorcem:
          KAM SMO ŠLI? KDAJ?
          KDO JE ŠEL Z NAMI?
          ZANIMIVOSTI NA POTI.
          NEVŠEČNOSTI.
          ZABAVNI DOGODKI.
          KAJ SMO SI OGLEDALI NA CILJU?
          KAJ ME JE NAVDUŠILO?
          NAČRTI ZA NAPREJ.
                                                 UČNA PRIPRAVA

Učitelj/ica:
Razred:        Predmet:        Teden:            Tema: Sporočanje:
                  SLO          Ura:
                                                 Enota: Anketa:
                                                 Moja slovenščina 6, 2. del, str. 87

   Cilji:
              Učenci berejo kratko neumetnostno besedilo in sicer anketni list, poslušajo besedilo in ustrezno
               odgovorijo na anketna vprašanja,
              razložijo pomen besed,
              na podlagi besedila oblikujejo vprašanja o bistvenih podatkih, povedo, o čem govori besedilo, kje je
               bilo objavljeno in komu je namenjeno,
              predstavijo zanimivosti svojega kraja,
              upovedijo načrt priprav na govorni nastop,
              miselni načrt pretvorijo v zapisano besedilo, pri tem ga členijo na odstavke,
              preberejo besedilo najprej sami in popravijo vsebinske, slogovne, slovnične in pravopisne napake,
              besedilo predstavijo v razredu, pri tem so pozorni na knjižno izreko in ustrezen nastop,
              sošolci besedilo presojajo in ga ocenijo, svojo odločitev utemeljijo.


   Metode: razlaga, pripovedovanje, opis, poročanje, pogovor, delo s teksti, delo s tabelami, didaktična igra
   Oblike dela: skupinska, frontalna, individualna, dvojice
   Učna sredstva: delovni zvezek, grafoskop, CD predvajalnik
   Literatura: Moja slovenščina 6, Priročnik za učitelje, Slovar slovenskega knjižnega jezika,


                                                     Potek učne ure
   I.
              Učenci ponovijo, kaj je anketa.
              Kje so jo že videli?
              Kakšen je njen namen?

   II.
        Učenci poslušajo besedilo:
   Sarkofag v Vipavi, Moja slovenščina 6, 2. del, str. 87, naloga 2

             Tudi Slovenci imamo staroegipčanski spomenik, vendar zanj ve le malokdo in je v zelo slabem stanju.
             Pred 160 leti je Anton Lavrin, ki je v Egiptu služil kot avstrijski generalni konzul, v svoj rojstni kraj
   Vipavo poslal sarkofaga. Lavrin se je med službovanjem v Aleksandriji posvečal zbiranju egipčanskih starin, kar
   je bilo takrat v navadi med tujimi diplomati. V svoji vili je hranil številne spomenike, med njimi tudi sarkofaga.
   Plenilci grobov so ju izkopali v grobnicah dvorjanov ob vznožju Kefrenove piramide v Gizi. Na svetu je doslej
   znanih le šest podobnih sarkofagov, enega od njih hranijo v Britanskem muzeju v Londonu, dva v Egiptovskem
   muzeju v Kairu, četrtega v Nemčiji in dva imajo v Vipavi. Kot so egiptologi razbrali iz hieroglifskih napisov, je
   bil v enem od njiju pred 4500 leti pokopan visok dvorni uradnik, v drugem pa kraljevi sin. Sarkofaga sta
   izklesana iz rdečkastega asuanskega granita. Lavrin je med službovanjem obiskal kamnolom v Asuanu, in ko je
   odkril sarkofaga, se mu je porodila misel, da bi ju poslal v rojstni kraj za grobnico svojih staršev. Iz Aleksandrije
   v Trst sta potovala z ladjo, nato pa so ju z vozovi pritovorili do Vipave.
             Sarkofag je kamnita krsta, ki je starim Egipčanom predstavljala pokojnikovo bivališče. Ob strani ima
   izklesana stilizirana vrata, skozi katera naj bi duša umrlega zapuščala svoj dom.
             Sarkofaga v Vipavi sta izpostavljena ostri vipavski burji in sta že utrpela nepopravljivo škodo.
   Preraščena sta z lišaji in mahovi in le malokdo se ustavi ob njiju in pomisli, kako nenavadno usodo sta doživela.

              Poskušajo razložiti, kaj pomenijo manj znane besede ali poiščejo razlago zanje v SSKJ, 3. naloga.
          Po poslušanju napišejo vprašanja in za odgovore vprašajo sošolca, 4. naloga.
          Izberejo pravilen odgovor, 6. naloga.
          Napišejo najpomembnejše podatke o egipčanski starini v Vipavi v obliki miselnega vzorca in z njegovo
           pomočjo obnovijo besedilo, 7. naloga.
          Narišejo strip in v njem prikažejo pot sarkofaga od Gize do Vipave, 8. naloga

III.
          Predstavijo zanimivost svojega kraja, 9. naloga.
          Povedo, kako bodo potekale priprave na govorni nastop. Obkrožijo tiste predloge, ki jih bodo upoštevali
           ali predlagajo svoje, 10. naloga.
          Pripravijo miselni načrt govornega nastopa: Zanimiv kraj v bližnji okolici, 11. naloga.
          Miselni načrt pretvorijo v pisno zasnovo in jo večkrat preberejo in si jo dobro zapomnijo, 12. naloga.
          Uspešno nastopajo pred sošolci, 13. naloga.
          Kako so te učenci ocenili? Utemeljijo njihovo oceno, 14. naloga.
                                                UČNA PRIPRAVA

Učitelj/ica:
Razred:        Predmet:       Teden:            Tema: Sporočanje:
  6.              SLO         Ura:
                                                Enota: Govorni nastopi
                                                O Vipavcih in Kraševcih
                                                Moja slovenščina 6, 2. del, str. 90

   Cilji:
    Učenci poslušajo govorjeno besedilo in ga razčlenjujejo,
    odgovarjajo na vprašanja o njem,
    povedo, o čem govori besedilo, kdo je avtor,
    ko pišejo obnovo, v svojem besedilu upoštevajo odstavke in pojasnijo, zakaj je besedilo členjeno na
        odstavke,
    samostojno pripravijo podobno besedilo in ga ustno predstavijo,
    napišejo novico o izletu.

   Metode: razlaga, pripovedovanje, opis, poročanje, pogovor, delo s teksti, delo s tabelami, didaktična igra
   Oblike dela: skupinska, frontalna, individualna, dvojice
   Učna sredstva: delovni zvezek, grafoskop, CD predvajalnik
   Literatura: Moja slovenščina 6, Priročnik za učitelje, Slovar slovenskega knjižnega jezika


                                                     Potek učne ure
   I.
              Prisluhnejo govornemu nastopu.

   O Vipavcih in Kraševcih

   Ali veste, da ima vsaka vas svoj glas?
   Cerkev v Logu ga ima gotovo. Ta cerkev je največja v Vipavski dolini, je tudi najbolj imenitna in najbolj sama.
   Okoli nje ni strnjenega naselja starih hiš, ni žegna, ni tiste vipavske gručaste stisnjenosti, ki daje občutek topline,
   domačnosti in varnosti. Cerkev ostaja sredi polja sama in se iz svoje samote ozira po svojih manj mogočnih sestrah
   na vinskih gričih po pobočjih Doline. Cerkev daje videz, kot da so jo ljudje zgradili za izjemne skupne praznične
   priložnosti.
   In Vipavci se radi družijo. A ne kar z vsakim. S Kraševci prav gotovo ne.
   Kraševci in Vipavci se od enkrat gledajo postrani. Zmeraj so si radi delali dešpete. Ipavci pa so izmislili tisto, da je
   treba modras pustiti in Kraševca ubiti. Ma Karaševci pa ne marajo Ipavk za neveste: Ipavka ni za Kras. In še to vejo
   povedati, da imajo Ipavci tako dolge vratove zato, ker zmeraj gledajo gor na Kras, kako Kraševci jejo pršut in pijejo
   teran. Enkrat so Kraševci tako narihtali Ipavce: na rihenberškem gradu je bila ena seja. Prišli so vsi ta glavni
   ipavski in kraški kmetje vkup. Ipavci so se začeli kot ponavadi delati norca iz Kraševcev. Strašno so se hvalili, da
   kako so bogati, da kako fino živijo, da oni svinjske parklje, uha in repe mečejo proč. Kraševci so bili en cajt tiho,
   ma na to se pa je vseeno eden oglasil: »Mi pa ne vržemo prav nič proč. Vse opucamo, spravimo, in ko pridejo
   ipavski petlarji, tisto strašno radi pojedo.«
   Pa še eno o Kraševcih bom povedal.
   Gorenjec je povabil Kraševca na kafe. Zavrel je vodo, pole je privezal zrno kafeta na nit in to je tunkal v vodo.
   Drugi bot je povabil Kraševec na kafe Gorenjca. Zavrel je vodo, jo nalil v šalice, pole je ravno tako privezal
   kafetovo zrno na nit in s tem plesal po robu šalice. »Ma,« je rekel Gorenjec, »kaj ne boš pomočil kafeta v krop?«
   »Ne, ne,« je rekel Kraševec, » je bilo zadnjo bot pri tebi premočno, nisem mogel spati celo noč.«

   Po Gei, julij 1998, Damjan J. Ovsec
          Povejo:
           Je besedilo resno ali šaljivo?
           Tudi pri vas krožijo anekdote in šale o ljudeh iz sosednjih krajev?
           Poznaš kakšno? Povej jo?
           Ljudje se radi šalijo na račun Gorenjcev. Kaj pravijo o njih? - 2. naloga

II.
          Samostojna obnova poslušanega besedila.

III.
          Branje obnove.
          Naloga: Šaljivke v našem kraju.
                                                 UČNA PRIPRAVA

Učitelj/ica:
Razred:        Predmet:        Teden:            Tema: Govorni nastopi
  4.              SLO          Ura:
                                                 Enota: Matajur
                                                 Moja slovenščina 6, 2. del, str. 90

   Cilji:
              Učenci poslušajo govorjeno besedilo in ga razčlenjujejo,
              berejo krajše neumetnostno besedilo,
              odgovarjajo na vprašanja o njem,
              povedo, o čem govori besedilo, kdo je avtor,
              v besedilu označijo odstavke in pojasnijo, zakaj je besedilo členjeno na odstavke,
              samostojno pripravijo podobno besedilo in ga ustno predstavijo,
              napišejo novico o izletu.

   Metode: razlaga, pripovedovanje, opis, poročanje, pogovor, delo s teksti, delo s tabelami, didaktična igra
   Oblike dela: skupinska, frontalna, individualna, dvojice
   Učna sredstva: delovni zvezek, grafoskop, CD predvajalnik
   Literatura: Moja slovenščina 6, Priročnik za učitelje, Slovar slovenskega knjižnega jezika


   Potek učne ure
   I.
              Učenci pripovedujejo o svojih izletih, lahko kot v naprej pripravljen govorni nastop.

   II.
              Učenci preberejo besedilo Matajur.
              Besedilo razčlenijo, razlaga manj znanih besed, raba manj znanih besed v novih povedih, odgovori na
               vprašanja o besedilu, obnova.
              Razmislijo: Matajur je gora na meji med Slovenijo in Italijo. Beneški Slovenci so slovenska manjšina v
               Italiji. Na vrhu gore se srečata dva vetrova. Na vrh vodi le ena pot. Med ljudmi je znano ime gore Ata.
               Ivan Trinko je bil buditelj Beneških Slovencev.
              JE RES - NI RES. Svojo odločitev utemeljijo, 3. naloga.
              Povedo:
               O čem govori besedilo?
               Kdo je avtor?
               Je besedilo pripoved ali opis? Zakaj?
               Koliko odstavkov ima besedilo?
               O čem govori četrti odstavek?
               Podčrtajo povedi, ki so zložene iz več stavkov in posamezne dele loči vejica.
               Kateri veznik povezuje večstavčne povedi?
             Sestavi nekaj podobnih povedi, 4. naloga.
             Poiščejo zanimivo besedilo o nedeljskih izletih v revijah in časopisih, 5. naloga.
             Pripravijo govorni nastop o vzpetini, ki so jo obiskali v tej pomladi, 6. naloga.
             Sestavijo več vprašanj o Matajurju in jih zastavijo sošolcu, 7. naloga.

   III.
           Obnovijo besedilo s svojimi besedami in obnovo zapišejo v zvezek, 8. naloga.
           Napišejo novico o izletu na Matajur, 9. naloga
           Poiščejo v Enciklopediji Slovenije opis gore Matajur. Primerjajo ga z besedilom. Ugotovijo podobnosti in
            razlike, 10. naloga.
                                                  UČNA PRIPRAVA

Učitelj/ica:
Razred:        Predmet:        Teden:             Tema: Sporočanje:
  6.              SLO          Ura:
                                                  Enota: Opis rastline
                                                         Tisa
                                                         Dobra misel
                                                  Moja slovenščina 6, 2. del, str. 93

   Cilji:
              Učenci berejo krajše neumetnostno besedilo,
              odgovarjajo na vprašanja in si pomagajo z miselnim vzorcem, razložijo pomen besed in besednih zvez,
              poiščejo protipomenke,
              samostojno opišejo rastlino,
              berejo neumetnostno besedilo in ga razčlenjujejo,
              v besedilu poiščejo osebni zaimek in nanašalnico zanj.

   Metode: razlaga, pripovedovanje, opis, poročanje, pogovor, delo s teksti, delo s tabelami, didaktična igra
   Oblike dela: skupinska, frontalna, individualna, dvojice
   Učna sredstva: delovni zvezek, grafoskop, CD predvajalnik
   Literatura: Moja slovenščina 6, Priročnik za učitelje, Slovar slovenskega knjižnega jezik.


                                                       Potek učne ure
   I.
              Učitelj prinese v razred spomladansko rožo.
              Učenci jo opišejo.
              Na tablo napišejo miselni vzorec, na kaj so pozorni pri opisu rastline.
              V čem bi se opis razlikoval od pripovedi?

   II.
              Učenci preberejo besedilo: Tisa.
              Razmislijo, 2. naloga.
               Kdo od sogovornikov, je vedel, da je tisa strupena?
               Ali je Rokova trditev povsem resnična?
               Kje v naravi raste tisa?
               Kdaj dozorijo njeni plodovi?
               Kje se lahko posladkamo z njimi?
               Na kaj moramo biti zelo pozorni, ko jemo plodove?
               Zakaj je tisovina cenjen les?
               Koliko odstavkov ima besedilo?
               V katerem odstavku izvemo, da je tisa v celoti strupena?
               V katerem odstavku izvemo, da tisina semena raznašajo ptice?
               Poišči najdaljšo večstavčno poved in jo razčleni na več samostojnih krajših povedi.

          Na tablo napišejo miselni vzorec preden opišejo tiso.
          Razložijo besede: grajski prigrizek, strma grapa, trdoživo drevo, rdeči semenski ovoj, samonikli posladek,
           nasajeni posladek, presenetljiva strmina, skalna polica.
          Zamenjajo pridevnik pred samostalnikom z drugim podobnim, 4. naloga.
          Poiščejo protipomenke za te izraze, 5. naloga.
          Razmislijo, kako bi opisali svojo rastlino in se o tem pogovorijo s sošolcem, 6. naloga.
          Opišejo rastlino s pomočjo miselnega vzorca, kjer si zapišejo, na kaj moraš biti pozoren, ko opisuješ
           rastlino, 7. naloga.
          Preberejo besedilo: Dobra misel.
          Razmislijo in odgovorijo na vprašanja, 9. naloga.
          V zadnjem odstavku poiščejo osebni zaimek. Ugotovijo, na katero besedo se nanaša, 10. naloga.
          Zapišejo vprašanja in jih postavijo sošolcu o prebranem besedilu, 11. naloga.

III.
        Družabne igre.
        V razred prinesejo rastline ali slike. Postavljajo vprašanja o njih in poskušajo ugotoviti imena, 12. in 13.
         naloga.
                                                  UČNA PRIPRAVA

Učitelj/ica:
Razred:        Predmet:        Teden:            Tema: Sporočanje:
  6.              SLO          Ura:
                                                 Enota: Mali oglasi
                                                 Moja slovenščina 6, 2. del, str. 97

   Cilji:
              Učenci berejo krajše neumetnostno besedilo in sicer mali oglas,
              povedo, kdo je sporočevalec,
              v besedilu prepoznajo tiste prvine, po katerih so ga prepoznali,
              povedo, komu je besedilo namenjeno,
              samostojno oblikujejo podobno besedilo.

   Metode: razlaga, pripovedovanje, opis, poročanje, pogovor, delo s teksti, delo s tabelami, didaktična igra
   Oblike dela: skupinska, frontalna, individualna, dvojice
   Učna sredstva: delovni zvezek, grafoskop, CD predvajalnik
   Literatura: Moja slovenščina 6, Priročnik za učitelje, Slovar slovenskega knjižnega jezika



                                                      Potek učne ure
   I.
              Učitelj prinese v razred več revij in časopisov.
              Učenci berejo male oglase.
              Obnovijo, o čem govorijo mali oglasi.

   II.
          o    Razmislijo:
               Kaj sporoča mali oglas?
               Kje so objavljeni mali oglasi?
               Koga vabijo na avdicijo?
               Razložijo pomen besede avdicija.
               Ogledajo si male oglase v časopisu in jih razvrstijo gleda na to, kaj oglašujejo.

   III.
           Sestavljanje malih oglasov:

    prodam, kupim, zamenjam, vabim, pozivam, obveščam ...
           Oblikovanje plakata: Mali oglasi.
                                                 UČNA PRIPRAVA

Učitelj/ica:
Razred:        Predmet:        Teden:           Tema: Sporočanje
  6.              SLO          Ura:
                                                Enota:
                                                Zmaj na klavirju,
                                                Pozabljeni zaklad
                                                Moja slovenščina 6, 2. del, str.98

   Cilji:
            Učenci berejo krajše umetnostno besedilo,
            povedo, o čem govori besedilo,
            ovrednotijo ravnanje oseb, nadaljujejo besedilo,
            samostojno tvorijo podobno pripoved o tem, kaj so razburljivega doživeli,
            berejo predstavitev filma,
            primerjajo obe besedili.

   Metode: razlaga, pripovedovanje, opis, poročanje, pogovor, delo s teksti, delo s tabelami, didaktična igra
   Oblike dela: skupinska, frontalna, individualna, dvojice
   Učna sredstva: delovni zvezek, grafoskop, CD predvajalnik
   Literatura: Moja slovenščina 6, Priročnik za učitelje, Slovar slovenskega knjižnega jezika, Tatjana Kokalj:
               Zmaj na klavirju


   Potek učne ure
   I.
              Učitelj opiše znanega filmskega junaka. Učenci ugibajo, kdo to je.
              Učenci poslušajo učitelja in poskušajo ugotoviti, za katerega filmskega junaka gre.
              Učitelj prinese v razred nekaj slik znanih igralcev iz časopisov ali revij.
              Učenci si ogledajo slike znanih filmskih igralcev.
              Eden od učencev gleda sliko znane osebe, drugi v razredu pa mu zastavljajo vprašanja o tem, kdo je ta
               oseba. Učenec odgovarja le z da ali ne.

   II.
              Učenci tiho preberejo odlomek iz knjige Tatjane Kokalj Zmaj na klavirju. V njem podčrtajo manj znane
               besede. Razložijo pogovorne izraze.
              Poskušajo poiskati čimveč besed, ki označujejo dogajanje v dvorani.
              Razmislijo, 5. naloga:
               O čem govori odlomek?
               Kdo pripoveduje dogodke v dvorani?
               Koliko odstavkov ima odlomek?
               Ovrednotijo ravnanje junakov?
               Preberejo knjigo v celoti, izvedeli bodo, kako se je nevarna avantura končala.
               Napišejo pripoved o svojem razburljivem dogodku v kinu.
              Preberejo besedilo Pozabljeni zaklad.
              Odgovorijo, 7. naloga:
               V čem se odlomek iz knjige Zmaj na klavirju in članek Pozabljeni zaklad razlikujeta?
               Čeprav oba govorita o filmu, govorita na drugačen način. Razložijo.
               V katerem besedilu izvemo več o čustvenem razpoloženju gledalcev?
               V katerem besedilu izvemo mnogo zanimivosti iz zgodovine slovenskega filma?
               V čem se umetnostno besedilo razlikuje od neumetnostnega?
          Obnovijo odlomek povesti Zmaj na klavirju.
          Nadaljujejo pripoved ali preberejo odlomek do konca.
          Sestavijo vprašanja o članku Pozabljeni zaklad.
          Razložijo pojme: režiser, scenarist, distributer, žanr, premiera.
          Pogledajo v časopis, o katerih filmskih žanrih še govorijo.
          Pogledajo, kdaj bo premiera novega filma.
          Pogovorijo se s sošolci o filmih, ki so jih gledali.
          Napišejo oceno filma.

III.
        Pripravijo počitniški filmski maraton. V kinoteki si izposodijo več mladinskih filmov in si jih s sošolci
         skupaj oglejte. Pogovorite se o vsebini in o igralcih.
                                                 UČNA PRIPRAVA

Učitelj/ica:
Razred:        Predmet:        Teden:            Tema: Sporočanje
  6.              SLO          Ura:              Enota: Počitnice in Počitnice so tu

   Cilji:
              Učenci poslušajo pogovor in ga razčlenjujejo,
              berejo pogovor in ga razčlenjujejo,
              berejo anketni vprašalnik in grafično predstavitev rezultatov, povedo, kdo je anketiral koga,
              sami pripravijo podobno anketo.

   Metode: razlaga, pripovedovanje, opis, poročanje, pogovor, delo s teksti, delo s tabelami, didaktična igra
   Oblike dela: skupinska, frontalna, individualna, dvojice
   Učna sredstva: delovni zvezek, grafoskop, CD predvajalnik
   Literatura: Moja slovenščina 6, Priročnik za učitelje, Slovar slovenskega knjižnega jezika
                                                      Potek učne ure
   I.
              Učitelj spodbudi učence, da pripovedujejo o svojih počitniških načrtih.

   II.
              Učenci prisluhnejo posnetku na CD-ju.

   Počitnice, Moja slovenščina 6, 2. del, str. 102
   Katarina: Še štirinajst dni in konec bo pouka. Jupi!
   Rok: Letos nismo zmagali na tekmovanju časopisov, zato si moram počitnice sam organizirati. Pa še nobenih
   pravih načrtov nimam.
   Marko: Letos grem na Triglav. Že dva meseca nabiram kondicijo s kolesom, tekom in hojo v gore.
   Urša: Mene zanima samo voda. Morje, toplice, jezera, reke. Če ni drugega, vsaj namakanje nog v čebru. Voda,
   voda, voda.
   Vlado: Dobil sem novo kolo. Z njim bom prekolesaril vse bližnje kraje. Gre kdo z menoj?
   Joško: Sem za. Bova spala na senikih in jedla pri dobrih ljudeh?
   Katarina: Morda se srečamo. Med počitnicami bom pri babici na Pohorju. Če vaju pot prinese v tiste kraje, vaju
   vabim na izvrstno pecivo, ki ga peče moja babica.
   Vlado, Joško: To je beseda, bejba.

         o     Odgovorijo na vprašanja v 9. nalogi.
               V kakšnem jeziku govorijo otroci?
               Katera narečja v Sloveniji še poznaš?
               Kakšne načrte imajo Beltinski otroci?
               Kdo gre na Triglav?
               Na kaj prisega Urša?
               Kdo je dobil novo kolo?
               S kom bo kolesaril Vlado?
               Kam sošolca vabi Katarina?
               Je pogovor uraden ali neuraden?
               Pogovori se s sošolcem v svojem krajevnem narečju o počitniških načrtih?
              Preberejo besedilo Počitnice so tu.
              Odgovorijo na anketna vprašanja, 2. naloga.
              Preberejo rezultate anketnih vprašanj.
              Komentirajo rezultate ankete, 3. naloga.
          Kdo izmed učencev je zajel večje število sošolcev, Marko ali Katarina?
          Kateri rezultati povedo več o počitniških načrtih učencev?
          Zakaj?

          Odgovorijo, 5. naloga.
           Kdo je anketiral učence?
           Kakšno je bilo anketno vprašanje?
           Kakšne načrte imajo učenci?
           Kaj je anketa?
           Kje bodo objavljeni rezultati ankete?

III.
        Poskušajo ugotoviti, kaj menijo o prihajajočih počitnicah njegovi sošolci. Z anketnim vprašalnikom se
         sprehodijo med njimi. Rezultate ankete predstavijo na razredni uri.
        Pripravijo anketna vprašanja o: poletnem druženju s prijatelji ali o bralnih načrtih za poletje ali o najlepših
         poletnih doživetjih ali športu, izletih.
        Razdelijo vprašalnik sošolcem. Rezultate ankete pripravijo tudi grafično. Poskušajo komentirati, kaj so s
         pomočjo ankete izvedeli.
                                                   UČNA PRIPRAVA

Učitelj/ica:
Razred:        Predmet:        Teden:             Tema:
  6.              SLO          Ura:
                               2.uri              Enota: Krajšave
                                                  Moja slovenščina 6, 2. del, str. 105

   Cilji:
             Učenci berejo krajše besedilo,
             ga razčlenijo,
             vadijo pisanje krajšav (okrajšav),
             povedo, kdaj je tako krajšanje primerno in kdaj ne,
             sami tvorijo podobno besedilo.

   Metode: razlaga, pripovedovanje, opis, poročanje, pogovor, delo s teksti, delo s tabelami, didaktična igra
   Oblike dela: skupinska, frontalna, individualna, dvojice
   Učna sredstva: delovni zvezek, grafoskop, CD predvajalnik
   Literatura: Moja slovenščina 6, Priročnik za učitelje, Slovar slovenskega knjižnega jezika


                                                       Potek učne ure
   I.
              Učitelj vodi pogovor o pisanju SMS sporočil. Ali uporabljate pri pisanju krajšave?
              Katere?

   II.
              Učenci preberejo besedilo.
              Podčrtajo krajšane besede.
              Razvežejo te besede.
              Razložijo, zakaj je Barbara besede krajšala.
              Ogledajo si krajšave v Slovenskem pravopisu.

   III.
              Sestavijo šaljivo pismo prijatelju in krajšajo besede.

				
DOCUMENT INFO
Shared By:
Categories:
Tags:
Stats:
views:96
posted:3/2/2012
language:Bosnian
pages:55