Dnevne priprave 3 razred Umetnostna besedila

Shared by: HC120229142518

Tags

Stats

views:: 220
posted:: 2/29/2012
language:: Slovenian
pages:: 161

Public Domain

Document Sample

DNEVNA PRIPRAVA ZA POUK
SLOVENŠČINE
V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

DELO Z UMETNOSTNIMI BESEDILI

BERILO 3
Kdo bo z nami šel v gozdiček?
S SLIKANICO NA RAMI 3, delovni zvezek za književnost

Šolsko leto ________________

Šola: _________________________
PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO

Učitelj/ica: Št. ur: Datum:

Predmet: SLOVENŠČINA – umetnostna besedila
BRANJE V NADALJEVANJIH Razred: 3.
Učna tema: Branje v nadaljevanjih

Priporočamo tudi družinsko branje, ki pri otrocih spodbuja učenje branja in odločilno vpliva k
njihovi kasnejši dobro razviti bralni pismenosti. Otroci, ki jim starši berejo, se lažje učijo ne le
branja, ampak imajo v šoli na splošno boljši učni uspeh. Njihov besedni zaklad je bogatejši in so
razgledani po različnih področjih znanja. Družinsko branje jim utrjuje izkušnje, da je branje prijetno
in nudi užitek, da je koristno in nujno potrebno. Obenem pa poglablja tudi čustvene vezi med otroki
in odraslimi, ki jim berejo. Odrasli družinski člani, ki berejo, so otrokom za vzpodbudo in v vzgled,
da je branje povezano z življenjem (ne le s šolo!).

Učna enota: Astrid Lindgren BRATEC IN KLJUKEC S STREHE Berilo str. 65-74
DZ str.

Prvi odlomek:
KLJUKEC S STREHE

V čisto navadni hiši in v čisto navadni ulici našega mesta stanuje čisto navadna družina, ki se
imenuje Stanonikova. Družina šteje čisto navadnega očeta in čisto navadno mamo in tri čisto
navadne otroke: Boštjana, Barbaro in Bratca.
Tako v prvem odlomku spoznajo Stanonik.

Drugi odlomek:
KLJUKEC SE IGRA ŠOTOR

Bratec bi rad videl novega sestrinega fanta, toda obljubil ji je, da se med njegovim obiskom ne bo
prikazal v dnevni sobi. Kljukec pa je potegnil pregrinjalo z Bratčeve postelje in oba sta se pokrila z
njim, pa še žepno svetilko sta prižgala.
 Vas zanima, kaj se je zgodilo, ko je prišel Bratec v roke sestri Barbari?
 Najbrž vas zanima še kakšna vragolija Bratca in Kljukca s strehe. Prosite učitelja ali
starše, da vam v nadaljevanjih berejo knjigo. Še bolje, če jo preberete sami.

Tretji odlomek:
KLJUKEC SE IGRA STRAHOVE

V prejšnjem poglavju sta jo Bratec in Kljukec ubrala čez strehe hiš. Njune norčije so se končale
tako, da so Bratca rešili s strehe gasilci, medtem ko se je Kljukec pravočasno skril in proisl Bratca,
naj jim ne pove zanj. Doma so bili vsi veseli, da se Bratcu ni nič zgodilo, mama mu je zatrdila, da
ga nočejo izgubiti za vse na svetu, »niti za sto tisoč milijonov ne«, kot je preveril Bratec.

 Kaj pa se je zgodilo po kosilu? In v naslednjih poglavjih?
 Veliko užitkov pri branju oz. poslušanju v nadaljevanjih!
CILJI in potek branja na daljši rok:

 Spoznajo pisateljico Astrid Lingren. Spomnimo jih na Piko Nogavičko, ki jo poznajo
že iz 2. razreda.
 Učitelj spodbuja raznolikost pri branju in individualni pristop (branje z odraslim,
branje v dvojicah, branje v skupinah, branje za lahko noč…).
 Učenci naj imajo dostop do več različnih izvodov iste knjige (kotiček v razredu).
 Učitelj spodbuja učence in jih usmerja v izbiro branja.
 Pripravi zanimive naloge za poustvarjalnost, da že v naprej spodbuja učence za
obojestranska literarnoestetska doživetja.
 Med procesom branja spodbuja učence z odlomki v berilu in zanimivimi komentarji,
ki učence še bolj motivirajo za branje.
 Vseskozi skrbi za vzpostavljanje pozitivnega odnosa do branja (individualno) in
poskuša pri učencih z odporom do branja vzpostaviti stik tudi z domačimi in skupno
poiskati strategijo in motivacijo za branje.
 Med procesom branja na daljši rok poskrbi za vmesne igrive motivacijske naloge, ki
se navezujejo na omenjeno delo. Tako še dodatno spodbuja bralčevo pričakovanje.
 Dogovorimo se za datum prebranega dela.

 Učenci se identificirajo z glavnimi književnimi osebami.
 Berejo v nadaljevanjih; predvsem spodbujamo družinsko branje.

Struktura učne ure; dejavnosti in didaktično-metodična priporočila

Strokovni izrazi in pojmi: družinsko branje

Motivacija za branje na daljši rok

- Označijo glavne književne osebe (miselni vzorec).
- Opišejo najbolj zanimivo vragollijo.
- Opišejo svoje lastne vragolije.

Sredstva in pripomočki:
Berilo, str. .........., Delovni zvezek str. …….

Literatura:

LINDGREN, Astrid: Bratec in Kljukec s strehe. Prev. Kristina Brenkova. Ilustr.
Marlenka Stupica. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2002. (Andersenovi nagrajenci)

Opombe in analiza:
PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO

Učitelj/ica: Št. ur: Datum:

Predmet: SLOVENŠČINA – umetnostna besedila Razred: 3
Učna tema: Obravnava proze
Učna enota: Alan Alexander Milne MEDVED PU Berilo str. 138 DZ str.
Cilji:
Učenci berejo odlomek iz besedila, ki ga (morda že) poznajo iz predšolskega obdobja.
So motivirani za branje v nadaljevanjih.
Dramatizirajo odlomek s preprostimi lutkami.

Struktura učne ure; dejavnosti in didaktično-metodična priporočila

Strokovni izrazi in pojmi:

/poglavje ima v knjigi naslov: Christopher Robin vodi eksmedicijo na severni pol/

Motivacija
Učitelj vpraša učence, če poznajo Medvedka Puja. Kaj vedo o njem? Na odlomek jih pripravi tako,
da jim razloži tujke, ki so delale težave medvedku Puju. V tem odlomku se bo s svojim
gospodarjem Christopherjem Robinom in drugimi živalmi odpravil na ... medvek pravi eksmedicijo.
Razmišljajo, zakaj medvedek pravi ekpediciji (odpravi) tako? (Ker ima red med).
S seboj bodo vzeli nekakšne pro-reči, da jih bodo jedli. Tudi te tujke si ni zapomnil: proviant
(popotnica, hrana, ki jo vzamemo s seboj). Nekaj bodo odkrili. Cristopher Robin ni nič omenil, da
bi bilo kaj divjega. Rekel je samo, da je tujka. Gre za severni pol. Odkrili bomo nekakšen pol ali
nekaj takega. Ali pa mogoče kakšen gol?

Napoved vzgojnoizobraževalnega cilja:

Branje in literarnoestetsko doživetje
Prvi stik z besedilom; pripovedovanje
Učitelj prebere odlomek. Berejo ga tudi učenci.

Čustveni odmor: Doživetja se usedejo in vtisi poglobijo.

Izjava po čustvenem premoru:

Drugi stik z besedilom; interpretativno branje /poslušanje
Vprašanja za razvijanje razumevanja besedila

Učitelj jih povpraša, če še katere besede ne razumejo in jim jih razloži.
Vodi razgovor o tem, kaj se dogaja v odlomku: Kam se odpravljajo živali s Christopherjem
Robinom? Kako so se obvestili med seboj? Kaj bodo odkrili? Kaj bodo vzeli s seboj? Kako zgleda
odprava?
Učenci povzamejo vsebino odlomka.

Interpretacija ter individualno delo učencev
Razdelijo si vloge in odlomek odigrajo (preprosta dramatizacija).
Izdelajo preproste lutke in odlomek uprizorijo.

Naloge za poglabljanje doživetja
V delovni zvezek narišejo, kako so se Cristopher Robin, medvedek Pu in druge živali odpravile na
eksmedicijo. Opišejo medvedka Puja in poščejo nekaj njegovih značilnih lastnosti.
Še sami si izmišljujejo besede po vzorcu iz odlomka: ekspedicija –eksmedicija.

DIDAKTIČNO-METODIČNI PREDLOGI
Učitelj bere učencem Medvedka Puja v nadaljevanjih.

Sredstva in pripomočki:
Berilo, str. .........., Delovni zvezek str. …….

Literatura:
Milne, A. A. 1991: Medved Pu in Hiša na Pujevem oglu. Prev. Majda Stanonik.
Ilustr. Ernest H. Shepard. Ljubljana: Mladinska knjiga. (Zlata knjiga).

Opombe in analiza:
PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO

Učitelj/ica: Št. ur: Datum:

Predmet: SLOVENŠČINA – umetnostna besedila Razred: 3
Učna tema: Obravnava p
Učna enota: Josip Vandot, prir. Andrej Rozman Roza KEKEC IN PEHTA
Berilo str. 42 DZ str.
Cilji:
Utrdijo poznavanje "ponarodelega" književnega junaka, Kekca.
Prepoznajo književne osebe iz zgodb o Kekcu.
Dramatizirajo odlomek.
S Kečevimi zgodbami se srečajo v knjigah, na slušnih in video kasetah.

Struktura učne ure; dejavnosti in didaktično-metodična priporočila

Strokovni izrazi in pojmi: “ponarodelost”

Motivacija
Učenci na učiteljevo vprašanje, ali poznajo Kekca, pripovedovali o tem, da so jim brali Kekčeve
zgodbe, da so videli filme, morda znajo zapeti katero od Kekčevih pesmi. So obiskali Kekčevo
deželo v Kranjski gori?
Morda si ogledajo na video posnetku enega od filmov: starejšega Kekec, v katerem je zgodba o
Kekcu in Bedancu in Kekec poje pesem Frana Milčinskega Kaj mi poje ptičica, ... ali pa novejšega
Srečno, Kekec!, v katerem je zgodba o Kekcu in Pehti, Kekec pa poje pesem Kajetana Koviča Kdor
vesele pesmi poje, ..

Napoved vzgojnoizobraževalnega cilja:

Branje in literarnoestetsko doživetje
Prvi stik z besedilom; pripovedovanje
Učitelj na kratko povzame dogajanje odlomka v berilu in ga prebere.
Odlomek berejo učenci. Pazijo na lepo izgovorjavo pri glasnem branju.

Čustveni odmor: Doživetja se usedejo in vtisi poglobijo.

Izjava po čustvenem premoru:

Drugi stik z besedilom; interpretativno branje /poslušanje
Vprašanja za razvijanje razumevanja besedila
Učitelj vodi pogovor: Kaj se je zgodilo v tem odlomku? Učencem podrobno pove, kako je Kekec
zvedel, katero zdravilo je za oči in kako mu je uspelo pridobiti Volka. Zakaj je bila Pehta žalostna,
ko sta Kekec inVvolk odhajala? Kaj je zavpila za njima? Je bila Pehta v resnici hudobna?
Odlomek iz berila dramatizirajo po skupinah.

Interpretacija ter individualno delo učencev

Učitelj spodbuja učence, da preberejo slikanico Kekec in Pehta v celoti. Morda jo bo kdo predstavil
za bralno značko.
(Založba Mladinska knjiga pripravlja podobno slikanico še z zgodbo o Kekcu in Bedancu.)

Naloge za poglabljanje doživetja
V knjižnici si ogledajo vse knjige in drugo knjižnično gradivo s Kekčevimi zgodbami. Po želji si
kaj izposodijo, berejo, poslušajo in gledajo.
Uporabijo spodbude v Dnevniku branja 2.
JAMNIK, Tilka: Dnevnik branja 2. Ilustr. Alenka Sottler. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2000. (Moljeva knjižnica).

DIDAKTIČNO-METODIČNI PREDLOGI
 Ogledajo si enega izmed filmov o Kekcu.
 Narišejo najljubšega književnega junakaiz Kekčevih zgodb.

Sredstva in pripomočki:
Berilo, str. .........., Delovni zvezek str. …….

Literatura:
1995: Dobra volja je najbolja. Ljubljana: Helidon, Maribor: Obzorja. Zvočni posnetek.
1996: Srečno, Kekec! Ljubljana: Andromeda. Videokaseta.
1996: Kekec. Ljubljana: Andromeda. Videokaseta.
1993: Kekec na hudi poti. Ljubljana: Helidon, Maribor: Obzorja. Zvočni posnetek.
Vandot, J. 1989: Kekec in Bedanec. Prir. Ivo Zorman. Ilustr. Matjaž Schmidt. Ljubljana: Mladinska knjiga. (Cicibanov
vrtiljak).
Vandot, J. 2000: Kekec in Pehta. Prir. Andrej Rozman Roza. Ilustr. Zvonko Čoh. Ljubljana: Mladinska knjiga.
(Cicibanov vrtiljak). (Velike slikanice).

Integralna besedila, primerna predvsem, da jih učitelj bere v nadaljevanjih:

Vandot, J. 1997: Kekec na hudi poti. Ilustr. Uroš Hrovat. Ljubljana: Karantanija. (Lastovka).
Vandot, J. 1997: Kekec na volčji sledi. Ilustr. Uroš Hrovat. Ljubljana: Karantanija. (Lastovka).
Vandot, J. 1997: Kekec nad samotnim breznom. Ilustr. Uroš Hrovat. Ljubljana: Karantanija. (Lastovka).

Opombe in analiza:
PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO

Učitelj/ica: Št. ur: Datum:

Predmet: SLOVENŠČINA – umetnostna besedila Razred: 3
Učna tema: Obravnava dramatike

Učna enota: Boris A. Novak MALA IN VELIKA LUNA
Berilo str. 179 DZ str.
Cilji:
Učenci samostojno berejo krajše besedilo po vlogah.
Za dramsko osebo poiščejo primeren glas in ga spreminjajo glede na lastnosti oseb.
Razlikujejo navedbo osebe in njen dramski govor.
Uprizorijo dramsko besedilo s preprostimi lutkami na palicah.

Struktura učne ure; dejavnosti in didaktično-metodična priporočila

Strokovni izrazi in pojmi:

Motivacija
Učitelj naveže obravnavo odlomka na pesmico Lena luna Barbare Gregorič, kjer se luna počasi
kotali preko neba.

Napoved vzgojnoizobraževalnega cilja:
Toda Luna je včasih tudi razposajena in se hoče igrati, kot na primer v dramskem besedilu Borisa
A. Novaka o Mali in veliki Luni. Učitelj napove odlomek.
Branje in literarnoestetsko doživetje
Prvi stik z besedilom; pripovedovanje
Učitelj razdeli vlogi in učenca bereta odlomek.

Čustveni odmor: Doživetja se usedejo in vtisi poglobijo.

Izjava po čustvenem premoru:

Drugi stik z besedilom; interpretativno branje /poslušanje
Vprašanja za razvijanje razumevanja besedila
Pogovarjajo se o tem, kaj se v odlomku dogaja: Kdo nastopa v dramskem odlomku? Kaj je
Severnica? Kakšna je majhna in kakšna je velika Luna? Kaj se igrata Severnica in Luna? Kako
najprej šteje Severnica in zakaj? Kaj pa potem, ko da častno zvezdno besedo?
Interpretacija ter individualno delo učencev
Učenci vedo, da je to dramsko besedilo. Razlikujejo navedbo osebe in dramski govor ter povedo,
kaj to pomeni za uprizoritev odlomka.
Učenci dramski odlomek uprizorijo. Iz kartona izrežejo zvezdo in luno, ju pobarvajo in prilepijo na
palici.
Se tudi učenci kdaj skrivajo? Kaj vse bi se lahko še igrali Severnica in Luna?

Naloge za poglabljanje doživetja

V delovni zvezek eno teh možnih iger na na kratko opišejo v obliki dvogovora med njima. Zapisan
prizor zaigrajo s preprostimimlutkami, ki jih izdelajo.
Išejo v skrite besedev besedah.

DIDAKTIČNO-METODIČNI PREDLOGI

Učitelj razdeli vlogi in učenca bereta odlomek.
Pogovarjajo se o tem, kaj se v odlomku dogaja: Kdo nastopa v dramskem odlomku? Kaj je
Severnica? Kakšna je majhna in kakšna je velika Luna? Kaj se igrata Severnica in Luna? Kako
najprej šteje Severnica in zakaj? Kaj pa potem, ko da častno zvezdno besedo?
Učenci vedo, da je to dramsko besedilo. Razlikujejo navedbo osebe in dramski govor ter povedo,
kaj to pomeni za uprizoritev odlomka.
Učenci dramski odlomek uprizorijo. Iz kartona izrežejo zvezdo in luno, ju pobarvajo in prilepijo na
palici.
Se tudi učenci kdaj skrivajo? Kaj vse bi se lahko še igrali Severnica in Luna?
V delovni zvezek eno teh možnih iger na na kratko opišejo v obliki dvogovora med njima. Zapisan
prizor zaigrajo s preprostimimlutkami, ki jih izdelajo.
Išejo v skrite besedev besedah.

Sredstva in pripomočki:
Berilo, str. .........., Delovni zvezek str. …….

Literatura:
Novak, B. A. 1984: Mala in velika Luna. Igra za male in velike otroke. Ljubljana: Mladinska

knjiga.(Mladi oder).

Opombe in analiza:
PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO

Učitelj/ica: Št. ur: Datum:

Predmet: SLOVENŠČINA – umetnostna besedila Razred: 3
Učna tema: Obravnava pesmi
Učna enota: Bina Štampe-Žmavc OPRAVIČILO
Berilo str. 103 DZ str.
Cilji:
 Razumejo motive za ravnanje književne osebe.
 Razumevanje teme izrazijo s strnjenim povzemanjem sporočilnosti.
 Oblikujejo svoje stališče do ravnanja književne osebe in ga utemeljijo.

Struktura učne ure; dejavnosti in didaktično-metodična priporočila

Strokovni izrazi in pojmi:

Motivacija
MOTIVACIJA Z IGRO BESED

Pred interpretativnim branjem lahko pripravimo več različnih motivacij. Motivacija z igro besed
lahko temelji na: a) krajšanju besed b) daljšanju besed c) nepričakovanem sestavljanju zlogov d)
nepričakovanem sestavljanju besed e) glasovnem preoblikovanju besed.
Učenec v besedno igro vstopi na temelju določene spodbude. Razen besedne igre, ki je utemeljena
na tvorbi besed, se lahko organizirajo tudi igre, v katerih je potrebno besede razlagati.

Primer 1: imamo besedo VOLAN, ki je sestavljena iz dveh zlogov. Posamostalite vsak zlog in
dobili boste dve besedi: prva označuje žival, druga pa rastlino.

Primer 2: na kartonček napišemo besedo in en del besede nato »odrežemo«. Ta odrezani del nato
prilepimo na drugo, nepričakovano besedo, ki se pojavlja v igri. Učenci lahko osvezujejo besede
oz. zloge, ki se v vsakdanji govorni komunikaciji ne morejo povezovati: npr. velesejem,
veleblagovnica – besedi razdelimo, da bo na več kartončkih zapisano vele-, na drugih pa
blagovnica, sejem, smešno, veselo, tiho, glasno, spomladansko itd.

Lahko izberemo drugo zelo učinkovito motivacijo:
 Z igro vlog zaigrajo več različnih situacij za opravičilo:
-ne da se mi v šolo ker…
- nimam domače naloge…
-razbil sem mamino najljubšo vazo…
-brez vprašanja sem si sposodil sestrino…

Napoved vzgojnoizobraževalnega cilja:

Branje in literarnoestetsko doživetje
Prvi stik z besedilom; pripovedovanje
Učitelj doživeto prebere pesem Berejo jo tudi učenci.
Čustveni odmor: Doživetja se usedejo in vtisi poglobijo.

Izjava po čustvenem premoru:

Drugi stik z besedilom; interpretativno branje /poslušanje
Vprašanja za razvijanje razumevanja besedila

 Sledi pogovor o opravičevanju: Kdaj se opravičimo? Zakaj? Komu? Se je kdaj težko
opravičiti?
 Učitelj doživeto prebere pesem.
 Učencem razloži, kdo so tovarišice in tovariši v pesmi.
 Pesem tiho in glasno doživeto berejo tudi učenci.

Interpretacija ter individualno delo učencev

Učitelj vodi razgovor za vsako kitico posebej: Preberi prvo kitico in pojasni, kaj je opravičilo.
Preberi drugo kitico in povej, kakšno je pravo opravičilo. Povej, kaj Gaj narekuje očku v tretji
kitici. Kam želi Gaj povabiti svojo učiteljico v četrti kitici? Kako bi ti napisal opravičilo učiteljici?

Naloge za poglabljanje doživetja
 V DZ opravičilo iz tretje kitice spremenijo v klasično opravičilo.

DIDAKTIČNO-METODIČNI PREDLOGI
 Napiši zabavno opravičilo.
 Napišejo doživljajski spis: Kdaj sem se najtežje opravičil?

Sredstva in pripomočki:
Berilo, str. .........., Delovni zvezek str. …….

Literatura:
ŠTAMPE-Žmavc, Bina: Čaroznanke. Ilustr. Marjan Manček. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1990. (Pisanice).
Opombe in analiza:
PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO

Učitelj/ica: Št. ur: Datum:

Predmet: SLOVENŠČINA – umetnostna besedila Razred: 3
Učna tema: Obravnava pravljce
Učna enota:
Bina Štampe Žmavc POPRAVLJALNICA IGRAČ
Berilo str. 49 DZ str.
Cilji:
Učenci zaznavajo tiste motive za ravnanje književnih oseb, ki jih poznajo iz lastne izkušnje.
Ločijo stvarni svet od nestvarnega in ju hkrati povezujejo.
Spoznajo ustvarjalnost Bine Štampe Žmavc.

Struktura učne ure; dejavnosti in didaktično-metodična priporočila

Strokovni izrazi in pojmi:

Motivacija
Učitelj vodi razgovor: Kam odnesemo pokvrjane stvari? Naštejejo nekaj poklicev, ki se ukvarjajo s
popravljanjem: avtomehanik, čevljar…Kaj pa vaše pokvarjene igrače? Komu bi jih odnesli v
popravilo? Ali obstaja taka delavnica?
V Velikem mestu je bilo vse mogoče, tudi Popravljalnica igrač…

Napoved vzgojnoizobraževalnega cilja:
Obravnavo besedila učitelj poveže s prejšnjim (Čas je velika smetanova torta); v tem odlomku se je
namreč zgodilo, da je Veliko mesto postalo edino mesto na svetu, kjer imajo starši veliko časa za
svoje otroke in celo čas, da se z njimi igrajo.
Kako je to mogoče?

Branje in literarnoestetsko doživetje
Prvi stik z besedilom; pripovedovanje
Učitelj prebere odlomek iz berila, preberejo ga tudi učenci.

Čustveni odmor: Doživetja se usedejo in vtisi poglobijo.

Izjava po čustvenem premoru:

Drugi stik z besedilom; interpretativno branje /poslušanje
Vprašanja za razvijanje razumevanja besedila

Učitelj vodi razgovor o besedilu:
Kam so otoci odnesli piokvarjene igrače?Kako so otroci pomagali dedku? Kje so se najraje
zadrževali in zakaj?
Ali se starši igrajo z vami? Kako preživljate skupni čas? Kaj tedaj počnete? Si želite, da bi se starši
več igrali z vami?
Kakšen pa je vaš kraj? Prijeten, poln sprehajalnih poti, klopc in cvetja? Imate park, igrišče in
slaščičarno? Kakšno imenitno trgovinico z darili, igračami, knjigami, rožami ipd., v katero radi
zavijete, tudi če nič ne kupujete?
Popravljalnica je bila v paviljonu: Ali veš kaj je to? Izdelaj napis za na vrata popravljalnice igrač (v
delovnem zvezku).

Interpretacija ter individualno delo učencev

V delovni zvezek napišejo tudi to, kako skrbijo za svoje igrače in sestavijo pravljico, v katero
pridejo v popravljalnico igrač še druga pravljična bitja.
Razložijo dedkove besede: Če delaš z ljubeznijo je ob tebi vedno dobra čarovnija.

Naloge za poglabljanje doživetja
Dedek je postal prava mestna znamenitost. Učitelj vraša učence: Kaj je to? Ali je tudi v vašem kraju
kakšna znamenitost? Oglej si jo.
Napišejo kakšno lepo misel o ljubezni.

DIDAKTIČNO-METODIČNI PREDLOGI
V knjižnici si izposodijo slikanico Popravljalnica igrač in jo preberejo.
Izposodijo si tudi slikanico Muc Mehkošapek iste avtorice, ki ima podobno sporočilo: samo hitenje
nima smisla, vzeti si moramo za muco časa.
Slikanici učenci tudi samostojno berejo in poročajo za bralno značko.
Katera besedila Bine Štampe Žmavc so v berilu? Ugotovijo, da piše pesmi, prozna in dramska
besedila. V knjižnici si izposodijo njene knjige, razstavijo jih v razrednem knjižnem kotičku,
prebirajo jih, pripovedujejo o njih. Pripravijo literarno matinejo z deli Bine Štampe Žmavc.

Sredstva in pripomočki:
Berilo, str. .........., Delovni zvezek str. …….

Literatura:
Štampe Žmavc, B. 1994: Popravljalnica igrač. Ilustr. Mojca Cerjak. Ljubljana: Mladinska knjiga.
(Cicibanov vrtiljak). (Velike slikanice).

Opombe in analiza:
PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO

Učitelj/ica: Št. ur: Datum:

Predmet: SLOVENŠČINA – umetnostna besedila Razred: 3
Učna tema: Obravnava pesmi
Učna enota: Boris A. Novak
Vogali besede HIŠA in ELIPSA Feri Lainšček KRIŽIŠČE

Berilo str. 149,150 DZ str.
Cilji:
Učenci zaznavajo likovno oblikovanost besedila.
Likovno oblikujejo besede v tematski besedni asociogram (slikajo z besedami).
Pesmi ponazorijo z gibanjem.

Struktura učne ure; dejavnosti in didaktično-metodična priporočila

Strokovni izrazi in pojmi: tematski besedi asociogram

Motivacija
Ste že kdaj risali z besedami? Kako to izgleda?
Učenci rišejo z besedami na velikih listih papirja, tako kot si oni to predstavljajo. Izdelke razstavijo,
da si jih vsi ogledajo. Kdor želi, lahko risbo opiše.

Napoved vzgojnoizobraževalnega cilja:
Učitelj napove likovni pesmi Borisa A. Novaka: Poglejmo, kako pa pesnik riše z besedami in išče
rime kar istočasno.

Branje in literarnoestetsko doživetje
Prvi stik z besedilom; pripovedovanje
Učenci si pesmi si najprej ogledajo, natojih bere učitelj. Preberejo jih še učenci.

Čustveni odmor: Doživetja se usedejo in vtisi poglobijo.

Izjava po čustvenem premoru:

Drugi stik z besedilom; interpretativno branje /poslušanje
Vprašanja za razvijanje razumevanja besedila
Učitekj spodbuja učence, da uvidijo v besedah njihove likovne upodobitve.
Vogali besede HIŠA: Koliko vogalov ima hiša? Koliko črk ima beseda hiša?
ELIPSA: Učenci povedo, kaj je elipsa. Pokažejo jo s prstom po zraku, nato jo obkrožijo s prstom
tudi v berilu.
KRIŽIŠČE: Se ti zdi pesmica kot cestno križišče? Zakaj? Narišejo križišče na tablo.
Poiščejo rimo na križišče, cestišče ...

Ali bi lahko te pesmi pokazali tudi z gibi? Učenci se lahko razdelijo v tri skupine in vsaka predstavi
z gibi eno od treh likovnih pesmi. Lahko jo ponazorijo tudi statično.

Interpretacija ter individualno delo učencev

Vsak učenec likovno upodobi besedo (lahko tudi več), ki mu jo izbere sošolec, učenci torej delajo v
dvojicah; pri tem naj uporabljajo tudi barvne svinčnike, izdelke razstavijo.
V delovnem zvezku so naloge za likovno oblikovanje pesmi:
Po zgledu besede hiša učenec likovno napiše GRAD (tu najbrž ne bo vogalov?),
po zgledu pesmi Elipsa likovno napiše KROG, KVADRAT, TRIKOTNIK ...
po zgledu pesmi Križišče likovno zapiše npr. Ovinkasto cesto, Dirkalno stezo ... ali karkoli drugega.

Naloge za poglabljanje doživetja
Učenec likovno oblikuje pesmico Borisa A. Novaka z naslovom Čudež.
ČUDEŽ
Čudež,
dež,
dež!

Iščejo asociacije ob besedi križišče, hiša, in elipsa.

Sredstva in pripomočki:
Berilo, str. .........., Delovni zvezek str. …….

Literatura:

Novak, B. A. 1999: Čarovnije sveta. Ilustr. Marjan Manček. Ljubljana: Mladinska knjiga. (Deteljica).
Novak, B. A. 1984: Domišljija je povsod doma. Ilustr. Tomaž Kržišnik. Ljubljana: Partizanska knjiga.
(Matjaževa knjižnica).

Opombe in analiza:
PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO

Učitelj/ica: Št. ur: Datum:

Predmet: SLOVENŠČINA – umetnostna besedila Razred: 3
Učna tema: Obravnava pesmi
Učna enota: Boris A. Novak
LJUBEZENSKA ZA DEČKE , LJUBEZENSKA ZA DEKLICE
Berilo str. 94, 95 DZ str.
Cilji:
 Razumejo sporočilnost pesmi – zaljubljenost v sošolca ali sošolko.
Zaznajo in opazujejo likovno oblikovanost pesmi.
Napišejo ljubezensko pesem po vzorcu.

Struktura učne ure; dejavnosti in didaktično-metodična priporočila

Strokovni izrazi in pojmi: likovna oblikovanost pesmi

Motivacija
Učenci na liste dopolnjujejo nedokončane stavke: Če bi bil zaljubljen/a bi…
Razredni poštar to pobere in nalepi na steno, vsi si preberejo izjave sošolcev.
Igrajo se z besedami: moškim oblikam imen poiščejo žensko.
Primer: Tino – Tina…

Napoved vzgojnoizobraževalnega cilja:
Poglejmo kako je z imeni v pesmi B.A. Novaka.
Branje in literarnoestetsko doživetje
Prvi stik z besedilom; pripovedovanje
Ogledajo si zapis obeh pesmi v Učbeniku. Učitelj usmeri pozornost na zapis pesmi ter razliko in
podobnost med obema pesmima.
Učitelj jih nato doživeto prebere.

Čustveni odmor: Doživetja se usedejo in vtisi poglobijo.

Izjava po čustvenem premoru: . Kako je pesem napisana? Zakaj sta napisani obe skupaj? Kako
so zapisana imena? Kaj opaziš? Primerjaj imena v obeh pesmih! Primerjaj naslova! Kako bi dal ti
naslov pesmima?

Drugi stik z besedilom; interpretativno branje /poslušanje
Vprašanja za razvijanje razumevanja besedila
Pesem doživeto preberejo.
Usmerimo pozornost na sporočilnost pesmi: O čem govori pesem? Kdaj jo je pesnik napisal? Kako
se je počutil takrat? Si že kaj podobnega doživel? Kako si se počutil? Si morda takrat tudi ti kaj
napisal?
Razložijo, kaj pomeni: »Vame« jih je bilo kar deset.
V delovni zvezek napišejo pesem po istem vzorcu. Pazijo na likovno oblikovanost pesmi (lahko je
zapisana v obliki srca).

Interpretacija ter individualno delo učencev
Veliko pesmi in besedil pripoveduje o ljubezni. Poznaš katero?
Kako bi narisal ljubezen?

Naloge za poglabljanje doživetja
Nadaljujejo stavke po vzoru: Zaljubljen je kot...

Sredstva in pripomočki:
Berilo, str. .........., Delovni zvezek str. …….

Literatura:
Novak, B. A. 1981: Prebesedimo besede. Ilustr. Tomaž Kržišnik. Ljubljana: Partizanska knjiga. (Matjaževa knjižnica).

Opombe in analiza:
PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO

Učitelj/ica: Št. ur: Datum:

Predmet: SLOVENŠČINA – umetnostna besedila Razred: 3
Učna tema: Obravnava dramskega besedila
Učna enota: Brata Grimm BREMENSKI MESTNI GODCI Berilo str. 224 DZ str.
Cilji:
 Učenci v obliki stripa prestavijo nastopajoče živali.
 Prepoznajo kraj in čas dramskega dogajanja.
 Ustvarijo lastno gledališko resničnost, tako da ob preprosti sceni, kostumi in nekaterimi
drugimi gledališkimi znaki zaigrajo prizora.

Struktura učne ure; dejavnosti in didaktično-metodična priporočila

Strokovni izrazi in pojmi: pantomima

Motivacija
Učenci s pantomime prikazujejo živali, sošolci ugibajo, za katero žival gre. Če sošolci ne
uganejo živali, ji lahko doda še glas.
S pantomime prikažejo tudi igranje na različne inštrumente.
Napoved vzgojnoizobraževalnega cilja:

Branje in literarnoestetsko doživetje
Prvi stik z besedilom; pripovedovanje
Učitelj doživeto bere besedilo.
Čustveni odmor: Doživetja se usedejo in vtisi poglobijo.

Izjava po čustvenem premoru:

Drugi stik z besedilom; interpretativno branje /poslušanje
Vprašanja za razvijanje razumevanja besedila
Učenci besedilo berejo pšo vlogah.
Ustrezno se govorno vživijo v nastopajoče živali.

Interpretacija ter individualno delo učencev
Učenci po skupinah pripravljajo uprizoritev
Pri vaji so pozorni tudi na kraj dogajanja v obeh prizorih (gozd, roparska hiša)in na čas dogajanja (noč).
Vadijo po skupinah. Ker besedilo ni zahtevno, se ga lahko kar spontano naučijo na pamet. Lahko pa ga
povedo tudi nekoliko po svoje.
Naloge za poglabljanje doživetja
Narišejo costume za nastopajoče živali.

Sredstva in pripomočki:
Berilo, str. .........., Delovni zvezek str. …….

Literatura:
Brata GRIMM: Bremenski mestni godci: zgodba, pravljica, senčno gledališče. Prir. Laszló
Vavasovsky. Prev. Slavko Šerc. Šentilj: Aristej, 2000. (Lutkovni oder)

Opombe in analiza:
PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO

Učitelj/ica: Št. ur: Datum:

Predmet: SLOVENŠČINA – umetnostna besedila Razred: 3
Učna tema: Obravnava proze
Učna enota: Christine Nöstlinger MINI RAZREŠI KRIMINALNI PRIMER
Berilo str. 111 DZ str.
Cilji:
Identificirajo se s književnimi osebami v odlomku.
Zaznajo lastnosti književnih oseb.
Zaznajo problem, ki ga opisuje odlomek in si ustvarijo lastno mnenje o tem.

Struktura učne ure; dejavnosti in didaktično-metodična priporočila

Strokovni izrazi in pojmi:

Motivacija
Motivacijo usmerimo v intuitivno zaznavanje problema. Izberemo igro vlog. Dva učenca uprizorita
tatvino. Tretji, ki je vse to videl pa razreši primer.

Napoved vzgojnoizobraževalnega cilja:
Sledi pogovor o tatvinah, o tem, kako se nekdo počuti, če ga po krivem obtožimo, komu povemo,
če nam v šoli kaj zmanjka …

Branje in literarnoestetsko doživetje
Prvi stik z besedilom; pripovedovanje
Najprej bere učitelj.
Čustveni odmor: Doživetja se usedejo in vtisi poglobijo.

Izjava po čustvenem premoru:

Drugi stik z besedilom; interpretativno branje /poslušanje
Vprašanja za razvijanje razumevanja besedila

Po čustvenem odmoru potihem vsak zase preberejo še učenci.
Sledi interpretacija besedila: Kaj se je zgodilo Mininemu bratu? Kako se je zgodba zapletla? Kako
se je razpletla?
Obravnava besedila bo učinkovitejša, če bodo najprej obravnavali prvi odlomek in si sami
predstavljali njegovo rešitev, nato pa jo primerjajo z Minijino rešitvijo.
Kakšna je bila Mini? Opiši jo.
Kako se je počutila, ko je pomagala bratu? Utemelji!
Se ti je že kaj podobnega zgodilo? Si ti komu pomagal iz zagate?
Ali bi bil rad podoben Mini? Zakaj?

Naloge za poglabljanje doživetja
V delovnem zvezku opišejo Mini.
Razrešijo detektivski primer, ki si ga sami izmislijo.

DIDAKTIČNO-METODIČNI PREDLOGI

Dramatizirajo odlomek.
Preberejo knjigo v nadaljevanjih.

Sredstva in pripomočki:
Berilo, str. .........., Delovni zvezek str. …….

Literatura:
VIR
Nöstlinger, C. 1998: Mini razreši kriminalni primer. Prev. Milena Žnideršič. Ilustr. Christine
Nöstlinger, ml. Ljubljana: Slovenska knjiga. (Mini)

Opombe in analiza:
PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO

Učitelj/ica: Št. ur: Datum:

Predmet: SLOVENŠČINA – umetnostna besedila Razred: 3
Učna tema: Obravnava za moto razdelka
Učna enota: Denis Poniž NAJLEPŠA BESEDA
Berilo str. 141 DZ str.
Cilji:
Z Najlepšo besedo naredimo "objem": na začetku košček besedila kot moto, na koncu sklopa pa
večji košček, ki razreši, pojasni, povabi v neskončno možnost "najlepših besed". Moto torej prvič
obravnavamo kot pravi moto sklopu besedil, drugič pa kot motivacijo za obravnavo daljšega
odlomka/konca besedila.

Struktura učne ure; dejavnosti in didaktično-metodična priporočila

Strokovni izrazi in pojmi:

Motivacija
Pripovedujejo “lepe” besede.

Branje in literarnoestetsko doživetje
Učitelj prebere odlomek.Učenci pripovedujejejo besede, ki se njim zdijo najlepše. Morda se
razdelijo v skupine in vsaka skupina pripravi svoj plakat z najlepšimi besedami; skupine si jih
predstavijo, pojasnijo, dopolnijo.
Kdo bi nam lahko povedal, katera je najlepša beseda? Kdo bi to lahko povedal otrokom Ani, Miki,
Blažu in Juretu? Učenci ugibajo, naštevajo ...

Srečanje z motom naj izzveni kot motivacija za branje besedil v tretjem sklopu.

Sredstva in pripomočki:
Berilo, str. .........., Delovni zvezek str. …….

Literatura:
Poniž, D. 1984: Najlepša beseda. Ljubljana: DDU Univerzum. (Pojdimo se gladališče).
Opombe in analiza:

PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO

Učitelj/ica: Št. ur: Datum:

Predmet: SLOVENŠČINA – umetnostna besedila Razred: 3
Učna tema: Obravnava p
Učna enota: Dim Zupan KATEREGA SMO DANES?
Berilo str. 118 DZ str.
Cilji:
Učenci zaznajo šaljivost besedila.
Identificirajo se s književno osebo, ki doživlja dogodivšine, kot jih doživljajo tudi sami.
Opredelijo dogajalni čas.

Struktura učne ure; dejavnosti in didaktično-metodična priporočila

Strokovni izrazi in pojmi: dogajalni čas

Motivacija
Učitelj naj besedilo obravnava 1. aprila.

Napoved vzgojnoizobraževalnega cilja:
Lahko učence “povleče za nos”.
Branje in literarnoestetsko doživetje
Prvi stik z besedilom; pripovedovanje
Učitelj prebere odlomek, nato ga berejo učenci.

Čustveni odmor: Doživetja se usedejo in vtisi poglobijo.

Izjava po čustvenem premoru:

Drugi stik z besedilom; interpretativno branje /poslušanje
Vprašanja za razvijanje razumevanja besedila
Učenci povedo, kaj se je zgodilo:
Kdo se je oglasil pri Mihi in Tinetu? Kje je bil in kaj jima je prišel povedat? Kako je to izvedel? Se
je Miha razveselil novice?
Kaj pa je tedaj naredil Rudi? Ali se tudi ti 1. aprila rad pošališ?

Interpretacija ter individualno delo učencev

Učenci opredelijo dogajalni čas.
Ali bi znali določiti, kdaj se dogaja zgodba? Kje se dogaja?
Kdo so glavni junaki v zgodbi? Opiši jih. Odgovore zapišejo v Delovni zvezek.
Učenci si v skupinah izmislijo in odigrajo prvoaprilske šale.

Naloge za poglabljanje doživetja
V delovni zvezek učenec opiše eno prvoaprilsko šalo. Napiše, kje se dogaja zgoba in kdo so glavni
junaki.

Sredstva in pripomočki:
Berilo, str. .........., Delovni zvezek str. …….

Literatura:
Zupan, D. 1997: Maščevanje strašne juhice. Ilustr. Uroš Hrovat. Ljubljana: Karantanija. (Krtek)
Opombe in analiza:
PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO

Učitelj/ica: Št. ur: Datum:

Predmet: SLOVENŠČINA – umetnostna besedila Razred: 3
Učna tema: Obravnava proze
Učna enota: Ela Peroci JURČEK IN PIKA V NOVOLETNI NOČI
Berilo str. 63 DZ str.
Cilji:
Učenci vstopajo v ustvarjalni dialog z umetnostnim besedilom, se identificirajo in literarni svet
povezujejo s svojim izkušenjskim in čustvenim svetom (doživljajo besedilo na podlagi svojih
pričakovanj novega leta).

Struktura učne ure; dejavnosti in didaktično-metodična priporočila

Strokovni izrazi in pojmi:

Obravnavo prednovoletnih in novoletnih besedil vgradimo v siceršnje praznovanje na šoli in v razredu, besedila naj bi
podoživeli z lastnim doživljanjem pričakovanja novega leta. Hkrati pa bodo prispevala k čarobnosti doživetij!

Motivacija
Ob branju učenci doživijo čar novoletnega vzdušja: Pripovedujejo svoje občutke in želje.
Tega besedila ne obravnavamo s posebnim did. instrumentarijem.

Branje in literarnoestetsko doživetje
Opišejo Jurčkovo in Pikino silvestrovanje.
V delovnem zvezku iz delčka besedila izpišejo igro, ki so se jo igrali. Napišejo kaj se najraje igrajo
pri njih doma in kako igra poteka. V zadnji nalogi prečrtajo družabne igre, ki jih ne poznajo.

Igrajo se igro Človek ne jezi se.
Narišejo novoletno jelko z okraski.
Sredstva in pripomočki:
Berilo, str. .........., Delovni zvezek str. …….

Literatura:
Peroci, E. 1998: Povestice tik tak. Ilustr. Jelka Godec Schmidt. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Opombe in analiza:
PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO

Učitelj/ica: Št. ur: Datum:

Predmet: SLOVENŠČINA – umetnostna besedila Razred: 3
Učna tema: Obravnava pesmi
Učna enota: Fran Mičinski Ježek: KEKČEVA PESEM Berilo str. 45 DZ str.
Cilji:
 Učenci se ustrezno odzovejo na čustvene sestavine besedila (vesela, žalostna pesem),
 Spoznavajo slovensko kulturno izročilo.
 Razlagajo besede in besedne zveze.
 Zaznavajo zvočnost in ritem v pesmi.
 Razvijajo asociativne sposobnosti.

Struktura učne ure; dejavnosti in didaktično-metodična priporočila

Strokovni izrazi in pojmi: kitica, ritem pesmi

Motivacija
 Na katere besede pomislimo, ko slišimo besedo SREČA? Zapisujejo jih na tablo v obliki
miselnega vzorca.

Napoved vzgojnoizobraževalnega cilja:
 Nato učitelj predvaja uglasbeno Kekčevo pesem. Kakšna se zdi učencem? (Vesela, ker je
vesela glasba). Najbrž je tudi besedilo pesmi veselo.

Branje in literarnoestetsko doživetje
Prvi stik z besedilom; pripovedovanje
 Prebere pesem, berejo jo učenci.

Čustveni odmor: Doživetja se usedejo in vtisi poglobijo.

Izjava po čustvenem premoru:
Drugi stik z besedilom; interpretativno branje /poslušanje
Vprašanja za razvijanje razumevanja besedila
 Pesem opazujejo od vrstice do vrstice in išečjo »vesele« besede in situacije: ptičica poje,
korak odmeva, potok žubori, dobra volja je najbolja, smej se, vriskaj, pesmi piskaj, hej,
juhej ...

Interpretacija ter individualno delo učencev
 Kaj pomenijo izrazi: to si zapiši za uho, mile jere, kisle cmere ..?
 Razložimo manj znane besede: vštric…
 Kaj je torej najbolje, kako ujamemo srečo, kaj je zaklad?
 Učenci se na pamet naučijo besedilo pesmi in melodijo (povezava z glasbenim poukom).
Vključijo jo v program razredne ali šolske proslave, praznovanja.

Naloge za poglabljanje doživetja
 Pesem v razredu lahko predstavijo kot koračnico. Določijo tudi kapelnika.
V DZ napišejo kratek spis z naslovom Dobra volja je najbolja.

DIDAKTIČNO-METODIČNI PREDLOGI
 Učitelj obravnavo pesmi gradi na tem, kar učenci že poznajo o Kekcu in nadgrajuje.
Poveže oz. nadgradi z branjem integralnih besedil o Kekcu, priredb Andreja Rozmana Roze
v slikaniških izdajah z ilsutracijami Zvonka Čoha, z ogledom filmov o Kekcu (Kkekc in
Srečno, Kekec), s poslušanjem uglasbenih pesmi iz obeh filmov ... morda celo z obiskom
Kekčeve dežele v Kranjski gori. (Medpredmetne povezave, projekt »vse o kekcu).


Sredstva in pripomočki:
Berilo, str. .........., Delovni zvezek str. …….

Literatura:
MILČINSKI, Frane: Preprosta ljubezen : pesmi. Ljubljana : Sanje, 2008.
NAJLEPŠE pesmi za otroke. 1 [Zvočni posnetek]. RTV Slovenija, Založba kaset
in plošč, 1995.

Opombe in analiza:
PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO

Učitelj/ica: Št. ur: Datum:

Predmet: SLOVENŠČINA – umetnostna besedila Razred: 3
Učna tema: Obravnava p
Učna enota: Franček Rudolf MARSOVČKI HOČEJO NA ZEMLJO
Berilo str. 216 DZ str.
Cilji:
- Učenci berejo dramsko besedilo po vlogah.
- V skupini dramatizirajo prozno besedilo.
Spremembo razpoloženja izražajo s spremembo glasu in gibom.
- Pišejo prizore po strukturi dramskega besedila (oseba, odrsko navodilo, govor).

Struktura učne ure; dejavnosti in didaktično-metodična priporočila

Strokovni izrazi in pojmi:

Motivacija
- Učitelj v razred prinese žarnico in termometer. Učenci jih »oživijo« in z njimi sestavljajo
kratke dvogovore.

Napoved vzgojnoizobraževalnega cilja:

Branje in literarnoestetsko doživetje
Prvi stik z besedilom; pripovedovanje
- Učitelj spodbuja učence, da opazujejo besedilo: ugotovijo, da gre za dramsko besedilo.
- Med učence razdeli vloge in berejo po vlogah..

Čustveni odmor: Doživetja se usedejo in vtisi poglobijo.

Izjava po čustvenem premoru:

Drugi stik z besedilom; interpretativno branje /poslušanje
Vprašanja za razvijanje razumevanja besedila
- Učitelj s vprašanji pomaga učencem k razumevanju besedila:
- Katera dva predmeta se pogovarjata v sobi? Kaj je za njiju značilno? Kaj počneta?/Kaj je
njuno delo?
- Kaj nato pristane v sobi? Kaj mislijo trije marsovčki ob pogledu na termometer in
žarnico?Ali marsovčki opazijo, da se »zemljana« prepirata?
- Ali se ti zdi, da se tudi marsovčki nestrpni med seboj?
- Kako se počutijo v primerjavi z »zemljanoma«?
Kako učenci občutijo prizor med žarnico, termometrom in tremi marsovčki? Humoren? Se
jim zdi smešno, ker imajo žarnico in termometer za zemljana? Morda so jim smešna tudi
imena treh marsovčkov?
- Učitelj in učenci se pogovorijo o potrebi po medsebojni strpnosti, sprejemanju drugih in
tujcev, morda na podlagi tega stavka: bitja s tujih planetov je treba vsaj poslušati, če jih že
ne razumemo!

Naloge za poglabljanje doživetja
- Učenci besedilo večkrat preberejo, da se spontano naučijo vsak svoje vloge. Odlomek
odigrajo!
- Z osebami iz odlomka v DZ sestavijo kratke prizore in jih zapišejo v obliki dramskega
zapisa.

DIDAKTIČNO-METODIČNI PREDLOGI

- Povezava z likovnim poukom: izdelajo zelo preproste lutke in predmete: tri marsovčke,
vesoljsko ladjo, termometer in žarnico; odlomek odigrajo z lutkami.
- Morda izdelajo tudi sceno, si omislijo luč, pripravijo glasbeno spremljavo ...
Učitelj gradi na izkušnjah učencev o lutkovni predstavi, ki si si jo ogledali. (Zagotovoje že
vsak učenec videl kakšno lčutkovno predstavo. Vsaj ena je gostovala na šoli; učitelj naj
spomni učence vsaj na tisto.)

Sredstva in pripomočki:
Berilo, str. .........., Delovni zvezek str. …….

Literatura:
Franček Rudolf. Vrabček Živžav najde prijatelja: tri igrice za mlajše otroke. Ljubljana: Dopisna
delavska univerza Univerzum, 1984.

Opombe in analiza:
PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO

Učitelj/ica: Št. ur: Datum:

Predmet: SLOVENŠČINA – umetnostna besedila Razred: 3
Učna tema: Obravnava dramatike
Učna enota: Frane puntar A Berilo str. 200 DZ str.
Cilji:
Glasno interpretativno berejo po vlogah, pazijo na govor vsake posamezne črke.
Izdelajo črke iz papirja in pripravijo dramatizacijo odlomka.
Po skupinah pripravijo odrsko uprizoritev (kostumi, scena, glasba, luč, zvočni efekti…).

Struktura učne ure; dejavnosti in didaktično-metodična priporočila

Strokovni izrazi in pojmi:

Motivacija
Motivacija: ČRKE OŽIVIJO
Vsak učenec iz kartona izreže zaželjeno črko. V dvojicah, nato pa v četvorkah se črke med sabo
pogovarjajo. Vsaki črki poiščejo barvao glasu.

Napoved vzgojnoizobraževalnega cilja:
No pa poslušajmo odlomek radijske igre.
Branje in literarnoestetsko doživetje
Prvi stik z besedilom; pripovedovanje

Učitelj prebere odlomek.

Čustveni odmor: Doživetja se usedejo in vtisi poglobijo.

Izjava po čustvenem premoru:

Drugi stik z besedilom; interpretativno branje /poslušanje
Vprašanja za razvijanje razumevanja besedila
Berejo ga učenci, najprej tiho, nato pa glasno iterpretativno po vlogah.
Oblikujejo glas za vsako črko tako, da si pomagajo z navodili v oklepaju.
Učenci govorno povzamejo vsebino odlomka.
Kje so stanovale črke? Kako je deklica skrbela zanje? Kaj so delale skupaj z deklico, kadar jim je
bilo lepo? Vsako črko poskusi izgovarjati tako, kot ti pomagajo navodila v oklepaju.

Interpretacija ter individualno delo učencev
Učenci po skupinah naredijo načrt za pravo gledališče, nato se razdelijo v skupine. Skupina pripravi
oder, kostume, lutke, glasbo…, določi režiserja. Izrežejo črke iz kartona in jih z vrvico obesijo
okrog vratu.
Vsaka skupina vadi v svojem kotu razreda, nato Uprizorijo igro, kot so si zamislili.
Pri tem jim pustimo čim več svobode in ustvarjalnosti.

Naloge za poglabljanje doživetja
V delovni zvezek napišejo nadaljevanje (pogovor črk, ki so deklici pobegnile) v obliki dramskega
govora.
Zapošejo vse osebe, ki nastopajo v odlomku.

DIDAKTIČNO-METODIČNI PREDLOGI
Učenci pri razredni uprizoritvi improvizirajo nadaljevanje.
Igrico lahko zaigrajo tudi drugim razredom na šoli, ki jih povabijo na predstavo.

Sredstva in pripomočki:
Berilo, str. .........., Delovni zvezek str. …….

Literatura:
Puntar, F. 1993: Hojladrija in druge radijske igre za otroke. Ilustr. Dunja Kofler. Ljubljana: Mladinska knjiga. (Mladi
oder).

Opombe in analiza:
PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO

Učitelj/ica: Št. ur: Datum:

Predmet: SLOVENŠČINA – umetnostna besedila Razred: 3
Učna tema: Obravnava pravljice
Učna enota: G. Strniša JEDCA MESCA Berilo str. 170 DZ str.
Cilji:
 Razlikujejo pravljični in realistični dogajalni prostor.
 Sledijo zaporednemu toku dogodkov.
 Tvorijo govorna besedila z različnimi pripovedovalci.

Struktura učne ure; dejavnosti in didaktično-metodična priporočila

Strokovni izrazi in pojmi: pravljični in realistični dogajalni prostor

Motivacija
 Učitelj sprašuje učence, kaj si zaželijo ob pogledu na Mesec? Kakšen se jim zdi?

Napoved vzgojnoizobraževalnega cilja:
Bi želeli poletei nanj, se ga dotakniti ali vsaj okusiti?
Branje in literarnoestetsko doživetje
Prvi stik z besedilom; pripovedovanje
 Na kratko povzame pravljico v celoti, prebere odlomka iz Berila.

Čustveni odmor: Doživetja se usedejo in vtisi poglobijo.

Izjava po čustvenem premoru:
Sestra ni tako rada brala. Raje je pela in zraven plesala.
Drugi stik z besedilom; interpretativno branje /poslušanje
Vprašanja za razvijanje razumevanja besedila
Nato odlomka berejo učenci.
 Razložijo manj znane besede:kosmata kučma, slak,kamra, je odprte glave…
 Učitelj sprašuje učence: Kje in kdaj se pravljica začne? Kakšen se zdi Mesec starejšemu
bratu in kakšen mlajši sestri? Kaj je rad počel brat in kaj sestra?
 Učence gotovo zanima, kaj je postal brat, ki je vedno rad bral in kaj je postala sestra, ko je
odrasla. Zato celo pravljico prebere v slikanici z ilustracijami Kostja Gatnika.
 Učitelj spodbuja učence k razmišljanju: gre za tipično pravljico? So v njej elementi realne
pripovedi? Gre bolj za poetično pripoved kot pa pravljico.


Interpretacija ter individualno delo učencev

 Učenci pripovedujejo odlomka iz Berila, kot da je pripovedovalec brat in kot da je
pripovedovalka sestra.
 V govornih nastopih pripovedujejo, kaj Mesec pomeni njim in kaj bi se jim lahko zgodilo,
če bi ga okusili.

Naloge za poglabljanje doživetja
V DZ napišejo kratko pripoved o tem, kako so pokusili Mesec in kaj se je potem zgodilo.

DIDAKTIČNO-METODIČNI PREDLOGI
 Učenci spontano odigrajo pogovor med bratom in sestro, ki pokušata Mesec.
Sredstva in pripomočki:
Berilo, str. .........., Delovni zvezek str. …….

Literatura:
STRNIŠA, Gregor: Jedca Mesca. Ilustr. Kostja Gatnik. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1988. (Velike
slikanice)

Opombe in analiza:
PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO

Učitelj/ica: Št. ur: Datum:

Predmet: SLOVENŠČINA – umetnostna besedila Razred: 3
Učna tema: Obravnava proze

Učna enota: Grigor Popovski ROKE
Berilo str. 144 DZ str.
Cilji:
Učenci razvijajo asociativne sposobnosti.
Dojamejo sporočilo besedila in razumejo motive za ravnanje književnih oseb.
Oblikujejo lastno stališče do ravnanja književnih oseb in ga znajo utemeljiti.

Struktura učne ure; dejavnosti in didaktično-metodična priporočila

Strokovni izrazi in pojmi:

Motivacija
Učenci pripovedujejo, kaj jim pride na misel ob besedi roke.
Ogledajo si roke: svoje, sošolčeve, učiteljeve. Pripovedujejo, kakšne se jim zdijo, kakšne so razlike
med njimi.

Napoved vzgojnoizobraževalnega cilja:
Sedijo v krogu in vsak pove eno poved o tem, kaj vse lahko delajo roke. Nato učitelj prebere
zgodbo.

Branje in literarnoestetsko doživetje
Prvi stik z besedilom; pripovedovanje
Učitelj prebere besedilo. Preberejo ga tudi učenci.

Čustveni odmor: Doživetja se usedejo in vtisi poglobijo.
Izjava po čustvenem premoru:
Čigave roke so torej najlepše?
Drugi stik z besedilom; interpretativno branje /poslušanje
Vprašanja za razvijanje razumevanja besedila
Učitelj vodi pogovor, da bi dojeli sporočilo besedila:
Kdo je prišel, da popravi v hiši vodovodno pipo? Je bil to res stric? Sta ga Malinka in Zlatko
poznala? Kakšen je bil na pogled? Kakšne so bile njegove roke? Kaj je rekel, ko je sedel na
dvorišču? Kako sta tedaj otroka pogledala rože? Kaj sta rekla Malinka in Zlatko o njegovih rokah?
Kaj jima je odgovoril na to? Rekel je "čudno"; ali je z njo izrazil jezo, veselje, razočaranje,
presenečenje, začudenje ali nejevoljo? Kaj jima je še pojasnil? Kaj sta tedaj spoznala otroka? Kaj
je naredila Malinka? Zakaj so se sinu Vanču njegove roke zdele najlepše?
Učitelj vodi razgovor (lahko pripravijo okroglo mizo) o tem, kako se nam lahko zdi nekdo na prvi
pogled celo neprivlačen, toda ko ga spoznamo, nam je dragocen in ljub. Ali je videz sploh
pomemben? Bodimo previdni in spoznajmo človeka. Ko človeka spoznamo, tudi njegovo zunanjost
sprejemamo drugače. To pa še ne pomeni, da naj ne skrbimo za svoj videz. V resnici je videz odsev
človekove notranjosti ... in s tem tudi odnosa do sebe.

Interpretacija ter individualno delo učencev

Obravnavo sklenejo z ugotovitvijo, da je videz varljiv, nepomemben glede na bistvo oz. da
dojemamo videz v povezavi z bistvom, kadar ga poznamo, sicer pa se lahko zelo zmotimo v svoji
sodbi. Zelo moramo biti previdni s svojimi izjavami, sicer lahko koga užalimo.

Naloge za poglabljanje doživetja
V delovni zvezek učenec na obris roke zapisuje, kaj vse lahko naredijo pridne roke. Opiše tudi roke
enega od članov njegove družine.

DIDAKTIČNO-METODIČNI PREDLOGI
Iščejo pregovore o rokah in jih zapišejo.
Napišejo kratko pesem o rokah.

Sredstva in pripomočki:
Berilo, str. .........., Delovni zvezek str. …….

Literatura:

Opombe in analiza:
PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO

Učitelj/ica: Št. ur: Datum:

Predmet: SLOVENŠČINA – umetnostna besedila Razred: 3
Učna tema: Obravnava pravljice
Učna enota: H. C. Andersen CESARJEVA NOVA OBLAČILA Berilo str. 11 DZ str.
Cilji:
 Učenci razlagajo motive za ravnanje književne osebe.
 Privzemajo vlogo književne osebe.
 Obnavljajo pravljico na različne načine..
 Zaznavajo motive za ravnanje književne osebe, ki jo poznajo tudi iz lastne izkušnje
(vztrajanje v svoji zmoti).
 Likovno in pisno izrazijo domišljijsko čutno predstavo književne osebe.

Struktura učne ure; dejavnosti in didaktično-metodična priporočila

Strokovni izrazi in pojmi: motiv za ravnanje književne osebe

Motivacija
 Učitelj spomni učence na drugi dve Andersenovi pravljici v Berilu 3 (Kraljična na zrnu
graha, Grdi raček).
 Učenci z igro pantomime (ustvarjalni gib) prikažejo modno revijo. Prisotni opisujejo
obleko, ki jo je posamezni maneken prikazal. Ta jo potem čim bolj doživeto opiše (model,
barva, material, dodatki…). Nekaj oblek lahko nato po opisu poskušajo tudi narisati. Tisti, ki
je obleko »nosil«, pa pove, katera skica se je najbolj približala njegovi predstavi.

Napoved vzgojnoizobraževalnega cilja:

Branje in literarnoestetsko doživetje
Prvi stik z besedilom; pripovedovanje
Učitelj pripoveduje in prebere pravljico.
Čustveni odmor: Doživetja se usedejo in vtisi poglobijo.

Izjava po čustvenem premoru:
Jejžeš, pa saj nima ničesar na sebi, je vzkliknil otrok. Ljudje so se nato zdrznili.
Drugi stik z besedilom; interpretativno branje /poslušanje
Vprašanja za razvijanje razumevanja besedila

 Učitelj učencem postavlja vprašanja, da bi razumeli pravljico: Kakšen je bil cesar? Kaj je
oboževal? Kaj sta nekoč cesarju predlagala dva sleparja, ki sta prišla v mesto? Zakaj se je
cesar odločil, da sprejme njuno ponudbo? Zakaj nihče ni priznal, da ne vidi blaga? Kdo je
nazadnje vendarle vzkliknil: »Pa saj nima ničesar na sebi!« Kako misliš, da se je cesar takrat
počutil? Kako bi se ti počutil na njegovem mestu? Si se že kdaj podobno počutil, da si
vztrajal pri svoji zmoti za vsako ceno? Pripoveduj, kako se je dogodek končal.

Interpretacija ter individualno delo učencev

 Učitelj spodbuja učence, da povedo svoje mnenje, kakšen je bil cesar. Spodbuja jih, da se
poskušajo čim bolje vživeti v njegovo vlogo in opisujejo občutke ob takem sprevodu.
 Kako bi se pa počutil med opazovalci sprevoda? Pripoveduj.

Naloge za poglabljanje doživetja
 Najprej obnovijo pravljico, kot so jo slišali in brali.
 Nato učenci izberejo pripoved na različne načine (sami izberejo možnost, ki jim najbolj
odgovarja):
- likovno
- s pantomimo
- v obliki stripa
- s plesom
- v prvi osebi (kot cesar, komornik, opazovalec sprevoda)…
Predstavijo se ostalim sošolcem.

 V DZ povežejo naslove Andersenovih pravljic s pravimi stavki iz njih. Po želji jih tudi
ilustrirajo.

DIDAKTIČNO-METODIČNI PREDLOGI

 V (šolski) knjižnici pregledamo različne slovenske izdaje Cesarjevih novih oblačil. Pravljico
je ilustriralo več ilustratorjev.
 Obravnavo te pravljice povežemo z drugima dvema v Berilu in s praznovanjem 2. aprila –
mednarodnega dneva knjig za otroke – ki ga praznujemo na rojstni dan velikega danskega
pravljičarja. Organiziramo praznično »pravljično matinejo« tudi z drugimi Andersenovimi
pravljicami, ki jih imamo v (šolski) knjižnici ali jih učenci poznajo kako drugače (npr.
Disneyeve risanke).
 Sestavijo novo pravljico iz ključnih besed treh pravljic: RAČEK, CESAR, KRALJIČNA,
NOVA OBLAČILA, ZRNO GRAHA.
Sredstva in pripomočki:
Berilo, str. .........., Delovni zvezek str. …….

Literatura:
ANDERSEN, Hans Christian: Cesarjeva nova oblačila. Ilustr. Suzana Bricelj. Prev. Silvana Orel
Kos. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2003. (Velike slikanice)

Opombe in analiza:

PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO

Učitelj/ica: Št. ur: Datum:

Predmet: SLOVENŠČINA – umetnostna besedila Razred: 3
Učna tema: Obravnava pravljice
Učna enota: Hans Christian Andersen GRDI RAČEK
Berilo str. 204 DZ str.
Cilji:
Učenci dojamejo sporočilo besedila in ga povezujejo z lastnimi doživetji in izkušnjami.
Najdejo razlago za ravnanje književnih oseb.
Oblikujejo svoje stališče do problema v besedilu.

Struktura učne ure; dejavnosti in didaktično-metodična priporočila

Strokovni izrazi in pojmi:

Motivacija
Učitelj spodbuja učence, da se spomnijo pravljic danskega pravljičarja Hansa Christiana Andersena,
kralja pravljic: npr. Kraljična na zrnu graha, Palčica, Cesarski slavec, Cesarjeva nova oblačila,
Mala morska deklica, Snežna kraljica in mnoge druge. Katero od teh poznajo?

Napoved vzgojnoizobraževalnega cilja:

Branje in literarnoestetsko doživetje
Prvi stik z besedilom; pripovedovanje
Učitelj na kratko pove pravljico o Grdem račku do izbranega odlomka in odlomek prebere, potem
ga berejo učenci.

Čustveni odmor: Doživetja se usedejo in vtisi poglobijo.
Izjava po čustvenem premoru:

Drugi stik z besedilom; interpretativno branje /poslušanje
Vprašanja za razvijanje razumevanja besedila
Učitelj z vprašanji pomaga učencem do razumevanja odlomka: Kaj vse je moral pretrpeti grdi raček
in zakaj? Kaj pa se je zgodilo spomladi? Belega laboda so vsi občudovali. Se je raček kaj prevzel
ob tem?
Vpraša jih, kaj je po njihovem sporočilo pravljice. Kaj pomeni: Nič ne škodi, če se rodiš v račniku,
važno je le to, da si ležal v labodjem jajcu.
Spodbuja učence, da pripovedujejo o svojih stiskah: Si se kdaj počutil kot grdi raček? Zakaj? Račka
so sodili le po zunanjosti: Kako pa delamo mi?

Naloge za poglabljanje doživetja
Kakšen je bil grdi raček? Poiščejo čim več lastnosti zanj in jih napišejo v delovni zvezek.
Kaj bi svetovali nekemu otroku, ki se počuti kot grdi raček? Kako bi ga potolažili in ga opogumili,
da bi ne bil žalosten.
Ali poznaš koga, ki je zaradi drugačnosti doživel kaj hudega? V čem je njegova drugačnost? Kako
bi mu pomagal? Pripoveduj.

DIDAKTIČNO-METODIČNI PREDLOGI

Razložijo pregovor: Obleka še ne naredi človeka. Kako bi pregovor povezali s pravljico?

Hans Christian Andersen se je rodil 2. aprila 1805 in umrl 4. avgusta 1875. 2. april praznujemo kot
Mednarodni dan knjig za otroke. Učitelj organizira ta dan pravljično uro ali celo dopoldne; samo z
Andersenovimi pravljicami ali pravljicami nasploh. Morda pripravijo pravljično dopoldne učenci
pod učiteljivim vodstvom sami, tudi sami sestavljajo pravljice ipd.
Učenci si v knjižnici ogledajo in izposodijo Andersenove pravljice v slikaniških izdajah. Učenci jih
berejo in morda tudi poročajo za bralno značko.

Sredstva in pripomočki:
Berilo, str. .........., Delovni zvezek str. …….

Literatura:
Andersen, H. C. 1993: Grdi raček. Prev. Franc Burgar. Ilustr. Marlenka Stupica. Ljubljana: Mladinska
knjiga. (Cicibanov vrtiljak).
Andersen, H. C. 1998: Pravljice. Prev. Silvana Orel Kos. Ilustr. Marija Lucija Stupica. Ljubljana:
Mladinska knjiga. (Veliki pravljičarji).

Opombe in analiza:
PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO

Učitelj/ica: Št. ur: Datum:

Predmet: SLOVENŠČINA – umetnostna besedila Razred: 3
Učna tema: Obravnava pravljice
Učna enota: H.C. Andrsen KRALJIČNA NA ZRNU GRAHA Berilo str. 213 DZ str.
Cilji:
 Učenci prepoznajo značilno pravljično dogajanje s tipičnim začetkom in koncem ter z
značilno preizkušnjo pravljične osebe.

Struktura učne ure; dejavnosti in didaktično-metodična priporočila

Strokovni izrazi in pojmi:

Motivacija
Učitelj z učenci izdela zasnovo pravljičnega plakata, ki ga bodo ob branju pravljic
dopolnjevali. Izhodišče plakata sorazlične opredelitve pravljice, ki so jo napisali učenci.
Njihove zapisane opredelitve prilepi učtelj na plakat. V začetni fazi nastajanja plakata učitelj
zapiše naslove in avtorje pravljic, ki se jih učenci spomnijo.
Na osnovi obujenih pravljic učenci navajajo, kako so se pravljice začele in kako so se
končale.
Napoved vzgojnoizobraževalnega cilja:
Katere težke preizkušnje pa bi vi zastavili pravljičnim osebam?
Branje in literarnoestetsko doživetje
Prvi stik z besedilom; pripovedovanje
Prebere besedilo v berilu.
Čustveni odmor: Doživetja se usedejo in vtisi poglobijo.
Izjava po čustvenem premoru:

Drugi stik z besedilom; interpretativno branje /poslušanje
Vprašanja za razvijanje razumevanja besedila
Berejo tudi učenci.
Učitelj z vprašanji preveri razumevanje prebranega besedila (vprašanja v berilu).
Učence spodbudi, naj pripovedujejo dogajanje, kako je kraljična sama tavala v mrzli in viharni noči.

Interpretacija ter individualno delo učencev

Nato zastavi vprašanje: Od kod je kraljična prišla?

Naloge za poglabljanje doživetja
Utrdijo rabo besed iz pravljice: pernica, žimnica, posteljnjak;

Na kratko pisno odgovorijo na vprašanje, kako bi sami preizkusili kraljično, če je res prava kraljična?

Sredstva in pripomočki:
Berilo, str. .........., Delovni zvezek str. …….

Literatura:

Opombe in analiza:
PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO

Učitelj/ica: Št. ur: Datum:

Predmet: SLOVENŠČINA – umetnostna besedila Razred: 3
Učna tema: Obravnava pravljice
Učna enota: H. C. Andresen PALČICA Berilo str. 80 DZ str.
Cilji:
 Učenci razvijajo razumevanje vzročno-posledičnega zaporedja literarnih motivov.
 Iščejo asociacije na besedo palček, palčica.
Ustvarjalno dograjujejo pravljico.
Struktura učne ure; dejavnosti in didaktično-metodična priporočila

Strokovni izrazi in pojmi:
• Večinoma so pravljice ljudske, torej so nastalev preteklosti med ljudmi in avtor ni znan.
Če avtorja poznamo, pravimo takemu deluumetno književno delo, torej je ta pravljica
umetna pravljica.

Motivacija
Ali poznajo palčke iz pravljic? Katerih? Opišite jih? Kaj pa palčice?
Napoved vzgojnoizobraževalnega cilja:
Tudi palčice lahko nastopajo v pravljicah. Pa poslušajmo.
Branje in literarnoestetsko doživetje
Prvi stik z besedilom; pripovedovanje
Učitelj doživeto pripoveduje pravljico, nato prebere odlomek.
Čustveni odmor: Doživetja se usedejo in vtisi poglobijo.

Izjava po čustvenem premoru:
............................................................................................
Drugi stik z besedilom; interpretativno branje /poslušanje
Vprašanja za razvijanje razumevanja besedila
 Učenci berejo odlomek, nato jim učitelj ob slikanici prebere pravljico v celoti.
 Učitekj vodi učence z vprašanji:
Zakaj jim Palčica ni bila všeč? So tebi všečhrošč, hroščevke in njihovo ravnanje
Lahko jo seveda v celoti preberejo tudi učenci sami.

Interpretacija ter individualno delo učencev
 Če zgodbo poznaš,bi lahko sošolcem povedal/-a, kako se pravljica nadaljuje in konča.

Naloge za poglabljanje doživetja

• Razdelite se v skupine. V vsaki skupini naj bopet učencev. Zapišite odlomek o hrošču in
Palčici v obliki dramskega prizora.
S kakšnim glasom govori hrošč in s kakšnim glasom Palčica?

DIDAKTIČNO-METODIČNI PREDLOGI
 Pravljico uprizorute z ustvarjalnim gibom.

Sredstva in pripomočki:
Berilo, str. .........., Delovni zvezek str. …….

Literatura:

Opombe in analiza:
PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO

Učitelj/ica: Št. ur: Datum:

Predmet: SLOVENŠČINA – umetnostna besedila Razred: 3
Učna tema: Obravnava ugank
Učna enota: Ivan Cimerman, Vera Albreht: UGANKA Berilo str. 33 DZ str.
Cilji:
 Uganke pri učencih spodbujajo igrivost in humor.
 Sami sestavljajo preproste uganke.
Struktura učne ure; dejavnosti in didaktično-metodična priporočila

Strokovni izrazi in pojmi:
UGANKA je poučna ali didaktična književna vrsta. Uganka stoji na meji poezije in velja za
pesniško vrsto le, če ne bistri samo razuma ampak vzbuja tudi domišljijo in bogati predstave.
Motivacija
Poslušajo uglabene uganke.
Napoved vzgojnoizobraževalnega cilja:

Branje in literarnoestetsko doživetje

Poslušajo izštevanke in uganke Učitelj jih prebere.
Sami berejo uganki in jih rešijo.
Pripovedujejo in berejo uganke.
Interpretacija ter individualno delo učencev

Uganke prikazujejo s pantomimo.
Zapisujejo svoje uganke.
Naloge za poglabljanje doživetja
Rešitve ugank likovno upodobijo.

DIDAKTIČNO-METODIČNI PREDLOGI
Uganke iz različnih knjig berejo v dvojicah (eden bere, drugi rešuje). Vlogi si seveda menjata.
Poiščejo jih tudi v reviji CICINBAN.
Lahko izdelajo razredno knjižico ugank.

Sredstva in pripomočki:
Berilo, str. .........., Delovni zvezek str. …….

Literatura:

Opombe in analiza:
PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO

Učitelj/ica: Št. ur: Datum:

Predmet: SLOVENŠČINA – umetnostna besedila Razred: 3
Učna tema: Obravnava p
Učna enota: Ivan Kalaš ČIGAV JE HRAST?
Berilo str. 108 DZ str.
Cilji:
Učenci zaznajo sporočilo odlomka: Vse, (kar raste v gozdu), mora namreč nekdo imeti rad.
Oblikujejo lastno stališče do ravnanja književnih oseb (zlasti palčka) in ga znajo utemeljiti.
Odlomek dramatizirajo in uprizorijo.

Besedilo razčlenijo na uvod, jedro in zaključek.

Struktura učne ure; dejavnosti in didaktično-metodična priporočila

Strokovni izrazi in pojmi:

Motivacija
Učitelj vpraša učence, če poznajo palčke. Kje so že slišali zanje? Kakšni so? Kaj delajo?
Učence spomni na mitske/mitološke čase, ko so bila na svetu prisotna razna pravljična bitja (vile,
povodni možje, palčki ipd.). Vsako živo bitje je imelo svojega angela varuha. Zdaj živimo v manj
harmoničnem času (svet je bolj umeten, vsi hitimo ipd.), potreba po ljubezni in varnosti pa je pri
živih bitjih zato morda samo še večja.

Napoved vzgojnoizobraževalnega cilja:
Vse, (kar raste v gozdu), mora namreč nekdo imeti rad. Tako sporoča odlomek iz berila, ki
pripoveduje o tem, kako za veliki košati hrast skrbijo drevesni palčki - gozdni pomočniki.
Branje in literarnoestetsko doživetje
Prvi stik z besedilom; pripovedovanje
Učitelj prebere besedilo.
Nato ga berejo učenci.

Čustveni odmor: Doživetja se usedejo in vtisi poglobijo.

Izjava po čustvenem premoru:

Drugi stik z besedilom; interpretativno branje /poslušanje
Vprašanja za razvijanje razumevanja besedila

Učitelj vodi razgovor:
Kje rase hrast in kako živi? Zakaj pa so v gozdu drevesni palčki - gozdni pomočniki; kaj delajo?
Kakšna neprijetnost se je zgodila? Kaj je naredil krtek Vrtek? Kaj pa drevesni palček Samko?
Kakšno se vam zdi življenje v tem gozdu? Primerjajte ga z življenjem ljudi ...
Učenci odlomek dramatizirajo in uprizorijo.
Besedilo razčlenijo na uvod, jedro in zaključek.

Interpretacija ter individualno delo učencev
Učenci berejo vsak del posebej, nato učitelj vpraša in daje navodila za delo: Kaj zvemo v uvodu?
Kaj v jedru? Kaj v zaključku? Kateri del je najobsežnejši? Vsakemu delu daj svoj naslov.
V delovnem zvezku dajo vsakemu delu naslov, obnovo postavijo v pravi vrstni red in jo prepišejo.

Naloge za poglabljanje doživetja
Napišejo obnovo tako, da upoštevajo uvod, jedro in zaključek.
Pripovedujejo zgodbo, kot bi jo pripovedoval palček.

DIDAKTIČNO-METODIČNI PREDLOGI

Zamislijo si, da so na palčkovem mestu. Kateri rastlini bi pomagali in kako?
Učitelj v nadaljevanjih učencem prebere vso Drevesno tovarišijo.

Sredstva in pripomočki:
Berilo, str. .........., Delovni zvezek str. …….

Literatura:
Kalaš, I. 1988: Drevesna tovarišija. Prev. Bilka Mate. Ilustr. František Blaško. Ljubljana: Mladinska knjiga. (Velike
slikanice).

Opombe in analiza:
PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO

Učitelj/ica: Št. ur: Datum:

Predmet: SLOVENŠČINA – umetnostna besedila
BRANJE V NADALJEVANJIH Razred: 3.
Učna tema: Branje v nadaljevanjih
Učna enota: James M. Barrie PETER PAN Berilo str.184-190

Peter Pan je lik, ki ga je ustvaril škotski novelist in dramatik J.M. Barrie (1860-1937). Prebrisan
fantič s sposobnostjo letenja zavrača idejo o odraščanju in svoje večno otroštvo, polno dogodivščin,
preživlja v deželi Nije, kjer je vodja svoje druščine Izgubljenih fantov. V življenju se srečuje z
morskimi deklicami, pirati, indijanci in vilami, od časa do časa pa spozna tudi otroke iz resničnega
sveta.
Peter Pan se je prvič pojavil v Barriejevem delu The Little White Bird, ki je bilo leta 1902 napisano
za odrasle bralce. Po zelo pozitivnem odzivu na igro o Petru Panu, se je založba odločila podaljšati
tista poglavja knjige The Little White Bird, v katerih je nastopal Peter Pan, in jih ponovno izdati,
tokrat pod noslovom Peter Pan in Kensington Gardens. Leta 1911 je knjiga kot novela izšla pod
naslovom Peter and Wendy, kasneje kot Peter Pan and Wendy in nazadnje preprosto kot Peter Pan.
Peter Pan se je pojavil v številnih televizijskih priredbah, filmih ter nadaljevankah, med drugim tudi
v vsesplošno znanem animiranem Disneyevem filmu Peter Pan ter kar nekaj mjuziklih. (Vir:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Peter_Pan)

Prvi odlomek:
Učitelj pove, kaj se je dogajalo pred prvim odlomkom.

Ko sta gospod in gospa Darling odšla, so njuni trije otroci Vendi, Jan in Mihael zaspali v otroški
sobi. Zapihal je veter in odprl okno, da je Peter Pan lahko skočil v sobo, da bi našel svojo senco.
Našel jo je v predalniku, toda ni mu je uspelo prilepiti, zato je sedel na tla in zajokal.

Učitelj prebere odlomek.
- Ne le Vendi, tudi učenci imate ob srečanju s Petrom Panom zagotovo vse polno vparšanj!
- Ali bi želeli vedeti, ali so tudi Vendi, Jan in Mihael zapustili svoj dom?
Učitelj se nato loti branja naslednjega odlomka.

Drugi odlomek:
Poslušajmo, kam so vsi skupaj odleteli v drugem odlomku.
- Torej so odleteli.
- Kaj vse so doživeli? So srečali morske deklice in morske razbojnike?
Učitelj prebere najprej le naslednji odlomek v berilu,nato tudi vsa vmesna poglavja v knjigi
Peter Pan.

Tretji odlomek:
- Po tretjem odlomku sledi opis zadnjih trenutkov kapitana Jaka Kljuka.
- Vas zanimajo? In to še ni konec zgodbe!

 Učitelj naj knjigo v razredu bere v nadaljevanjih.

CILJI in potek branja na daljši rok:

 Učitelj spodbuja raznolikost pri branju in individualni pristop (branje z odraslim,
branje v dvojicah, branje v skupinah, branje za lahko noč…).
 Učenci naj imajo dostop do več različnih izvodov iste knjige (kotiček v razredu).
 Učitelj spodbuja učence in jih usmerja v izbiro branja.
 Pripravi zanimive naloge za poustvarjalnost, da že v naprej spodbuja učence za
obojestranska literarnoestetska doživetja.
 Med procesom branja spodbuja učence z odlomki v berilu in zanimivimi komentarji,
ki učence še bolj motivirajo za branje.
 Vseskozi skrbi za vzpostavljanje pozitivnega odnosa do branja (individualno) in
poskuša pri učencih z odporom do branja vzpostaviti stik tudi z domačimi in skupno
poiskati strategijo in motivacijo za branje.
 Med procesom branja na daljši rok poskrbi za vmesne igrive motivacijske naloge, ki
se navezujejo na omenjeno delo. Tako še dodatno spodbuja bralčevo pričakovanje.
 Dogovorimo se za datum prebranega dela.

Struktura učne ure; dejavnosti in didaktično-metodična priporočila
Oblike: frontalna, individualna, dvojice, skupinska, diferencirano delo, sodelovalno učenje,
projektno delo, celostni pouk
Metode: razgovor, opisovanje, demonstracija, pogovor, primerjanje, razlaga, pripovedovanje,
dramatizacija, branje, delo z besedilom, pisni literarni izdelki, igra vlog,

Strokovni izrazi in pojmi: družinsko branje

Motivacija za branje na daljši rok

 Odlomke učitelj obravnava ločeno. Spodbuja učence, naj sami berejo zgodbe, oz. prosijo starše,
da jim berejo doma (starši, starejši brat ali sestra, kdo drug od odraslih družinskih članov).
Učenci poročajo v razredu in se tako med seboj spodbujajo za branje posamezne knjige o
kosovirjih v celoti.

- Označijo glavne književne osebe (miselni vzorec).

 Lahko zgodbo berejo kot projekt “5minut za branje”. Vsak dan na začetku pouka in nato še
5 minut pred koncem pouka, neglede na predmet berejo knjigo v nadaljevanjih.

Sredstva in pripomočki:
Berilo, str. .........., Delovni zvezek str. …….

Literatura:
J. M. Barrie: Peter Pan. Prev. Janko Moder. Ilustr. Marlenka Stupica. Ljubljana: Mladinska knjiga,
2008. (Pisanice).

Opombe in analiza:
PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO

Učitelj/ica: Št. ur: Datum:

Predmet: SLOVENŠČINA – umetnostna besedila Razred: 3
Učna tema: Obravnava pesmi
Učna enota: Josip Stritar: ŽABJA SVATBA Berilo str. 106 DZ str.
Cilji:
 Učenci zvok besede in zvočno slikanje (onomatopoijo/podobnoglasje) povezujejo s
podobami, ki jih vzbuja pesem.
 Zaznajo razpoloženje pesmi (igrivost in razposajenost).
 Najdejo naslov pesmi in ga povežejo z besedilom (prepoznajo naslov kot del besedila).
 Iščejo vzporednice med svetovoma živali in ljudi.

Struktura učne ure; dejavnosti in didaktično-metodična priporočila

Strokovni izrazi in pojmi: refren ali pripev

Motivacija
 Se učenci spomnijo v Berilu 3 pesmi Mete Rainer Žabeceda? Kaj se v njej dogaja?

Napoved vzgojnoizobraževalnega cilja:
 Učitelj napove, da jim bo tokrat prebral pesem o žabah Josipa Stritarja, v kateri ap se dogaja
čisto nekaj drugega.
Branje in literarnoestetsko doživetje
Prvi stik z besedilom; pripovedovanje
Iinterpretativno prebere pesem, da bi učenci občutili njen ritem in zvočno slikanje.
Čustveni odmor: Doživetja se usedejo in vtisi poglobijo.

Izjava po čustvenem premoru:
Rega reg, kvak, kvak! Učenci kar spontano ponovijo pripev.
Drugi stik z besedilom; interpretativno branje /poslušanje
Vprašanja za razvijanje razumevanja besedila

 Gibalno in glasovno predstavijo žabe. Lahko si izdelajo preprosto naprstno lutko iz papirja.
 Učitelj interpretativno prebere pesem.
 Pesem berejo učenci.
 Berejo jo tako, da nekdo bere pesem, vsi pa ponavljajo refren v zadnjem verzu vsake kitice.
 Kaj se dogaja v pesmi? Učenci pripovedujejo. (Nevesta in ženin sta žabi; poskočna pesem
pripoveduje o žabji poroki/svatbi, zato je tako vesela in poskočna.) Učitelj potrdi, in
poudari, da je tudi naslov pesmi Žabja svatba.
 .

Interpretacija ter individualno delo učencev
 Kako so pesem občutili učenci? Bi lahko ob njej kar zaplesali? S kakšnimi pesniškimi
prvinami je dosegel pesnik ritem in zvočno slikanje? Iščejo rime, ugotovijo, da se ponavlja
refren »rega rega reg, kvak, kvak!«

Naloge za poglabljanje doživetja
 Po večkratnem ponavljanju se pesem spontano naučijo in jo deklamirajo.
 Učenci v DZ napišejo po nekaj vrstic iz pesmi Žabeceda in Žabja svatba pod pravi ilustraciji

DIDAKTIČNO-METODIČNI PREDLOGI

 Morda poslušajo tudi uglasbeno pesem. (Povezava z glasbenim poukom).
 Oponašajo žabe. Izmišljujejo si kratke dvogovore v žabjem jeziku.
 Nariši strip z naslovom Žabja svatba.
 Spomnijo se, da je zvočno slikanje uporabil tudi pesnik Niko Grafenauer v pesmi
Kokosenzacija.

Sredstva in pripomočki:
Berilo, str. .........., Delovni zvezek str. …….

Literatura:
PRIMI pesmico za rep: mali cvetnik slovenske mladinske poezije. Ilustr. Marjan Manček. Maribor:
Obzorja, 1995. (Mlada Obzorja).

Sonce čez hribček gre [Zvočni posnetek]: slovenske ljudske pesmi za otroke
[Kranj]: Panika records, [2000]

Opombe in analiza:

PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO

Učitelj/ica: Št. ur: Datum:

Predmet: SLOVENŠČINA – umetnostna besedila Razred: 3
Učna tema: Obravnava p
Učna enota: Kajetan kovič PAJACEK IN PUNČKA Berilo str. 167 DZ str.
Cilji:
- Odgovarjajo na vprašanja kot zakaj se je kaj zgodilo in kakšne posledice je imelo kako dejanje.
- Upovedujejo čustva in razpoloženja književnih oseb, ugotovitve utemeljujejo s podatki iz besedila.
- Zaznavajo in doživljajo posamezne dogodke v književnem besedilu kot zaokrožene celote.
- Pripovedujejo obnovo književnega dogajanja.

Struktura učne ure; dejavnosti in didaktično-metodična priporočila

Strokovni izrazi in pojmi:

Motivacija
- Učitelj sprašuje učence, ali si lahko predstavljajo, da bi živeli čisto sami? Kaj bi tedaj
delali? S čim bi si zapolnili čas? Ugotavljajo tudi prednosti in pomanjkljivosti takega
življenja.
Lahko jih vpisujejo v pripravljeno tabelo na tabli.
Napoved vzgojnoizobraževalnega cilja:
Napove odlomek.
Branje in literarnoestetsko doživetje
Prvi stik z besedilom; pripovedovanje
- Učenci preberejo tiho odlomek iz berila.

Čustveni odmor: Doživetja se usedejo in vtisi poglobijo.

Izjava po čustvenem premoru:

Drugi stik z besedilom; interpretativno branje /poslušanje
Vprašanja za razvijanje razumevanja besedila
- Učitelj nato občuteno prebere odlomek tudi glasno, nato z vprašanji učencem pomaga do
globljega občutenja/razumevanja odlomka:
- : Kako je nekoč živela punčka? Kaj je delala? Zakaj si je sama izmišljala zgodbe?
- Kakšni so bili pajacki?
- Kako se je počutila punčka na deževen dan? Kaj se ji je takrat zgodilo? Česa/kaj si je
močno zaželela? Ali se ji je uresničila želja?
- Kako se je počutil oživljeni pajacek?

Interpretacija ter individualno delo učencev

- Pogovarjajo se, kako učenci občutijo npr. »zakaj nisi živ? Zbodla te bom, da bo tudi tebe
bolelo.« »... Naj te skeli, naj te boli! Samo da si živ!« Je človekovo življenje (Vedno)
povezano z bolečino? Tega pogovora ni treba razvijati za vsako ceno; toda učenci naj
občutijo skrivnost življenja ... doumeli je itak ne bodo niti kot odrasli ... ... doumeti jo pa
ni nikoli preprosto.
-
- Kaj učence boli in skeli v njihovem življenju? Pripovedujejo, primerjajo izpovedi med
seboj.
- Tema se mi zdi zelo občutljiva nazadnje tudi zato, ker bi se učenci lahko začeli med
seboj zbadati, si »zabadati iglice drug v drugega« - no, saj to žal na različne načine že
počnejo!), toda – če učitelj tako presodi – lahko učence sprašuje, kaj mislijo, kaj je
naredila punčka, da so pajacki oživeli? Kaj so pajacki nato počeli? Je bila punčka potem
srečna? Pripovedujejo (*lahko tudi napišejo) možna nadaljevanja zgodbe.

Naloge za poglabljanje doživetja
- Nato učitelj prebere zgodbo iz slikanice v celoti.
- V DZ zapišejo (skrčeno) obnovo odlomka samostojno ali pa jo le dopolnijo. Možno je
tudi, da naslovijo odstavke, tako da dopišejo manjkajoče naslove.

DIDAKTIČNO-METODIČNI PREDLOGI
- Skupaj opazujejo ilustracije v slikanici: kakšne se jim zdijo? (Morda ilsutracije omilijo
kruti sporočilo besedila.) Ali besedilo in ilustracija podajata isto sporočilo?
- Učitelj spomni učence, da poznajo tudi druga besedila Kajetana Koviča. Katera? Morda
bi stopili v (šolsko) knjižnico in jih poiskali.
- Zgodbo dramatizirajo s preprostimi naprstnimi lutkami.
Sredstva in pripomočki:
Berilo, str. .........., Delovni zvezek str. …….

Literatura:
Kajetan Kovič: Pajacek in punčka. Ilustr. Jelka Reichman. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1996.
(Cicibanov vrtiljak.) (Velike slikanice).

Opombe in analiza:

PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO

Učitelj/ica: Št. ur: Datum:

Predmet: SLOVENŠČINA – umetnostna besedila Razred: 3
Učna tema: Obravnava pesmi
Učna enota: Kajetan Kovič ZDRAVILO
Berilo str. 119 DZ str.
Cilji:
Zaznajo humorno razpoloženje pesmi.
Pesem doživeto recitirajo.
Lastnosti živali primerjajo s človeškimi.
Poiščejo čim več lastnosti, ki jih pripisujemo vrani.

Struktura učne ure; dejavnosti in didaktično-metodična priporočila

Strokovni izrazi in pojmi:

Motivacija
Učenci pripovedujejo, kako doma zdravijo gripo.
Napoved vzgojnoizobraževalnega cilja:
Nato pa učitelj napove zpesem, ki pripoveduje o vrani, ki se odpravi k zdravniku s hudo gripo…
Branje in literarnoestetsko doživetje
Prvi stik z besedilom; pripovedovanje
Učitelj doživeto prebere ali deklamira pesem.
Berejo jo učenci (tiho in glasno). Doživeto berejo po vlogah tako, da se čuti humornost v
recitiranju.

Čustveni odmor: Doživetja se usedejo in vtisi poglobijo.

Izjava po čustvenem premoru:

Drugi stik z besedilom; interpretativno branje /poslušanje
Vprašanja za razvijanje razumevanja besedila
S pomočjo vprašanj v Učbeniku povzamejo vsebino pesmi. Razložijo manj znane besede:štrk,
latinščina…
Učenci opazujejo zunanjo zgradbo pesmi: kitice, verze v kitici, iščejo rimane dvojice besed.
Pripovedujejo o tem, ali res lahko verjamemo vsem nasvetom. Komu verjamemo, komu ne? Kaj se
lahko zgodi, če smo preveč naivni?

Naloge za poglabljanje doživetja
V delovni zvezek napišejo čim več lastnosti, ki jih pripisujemo vranam in pripravijo deklamacijo
pesmi.

DIDAKTIČNO-METODIČNI PREDLOGI

Učenci prizor uprizorijo s preprostimi lutkami na palicah.

Sredstva in pripomočki:
Berilo, str. .........., Delovni zvezek str. …….

Literatura:
Kovič, K. 1980: Zlata ladja. Ilustr. Lidija Osterc. Ljubljana: Mladinska knjiga. (Zlata knjiga).

Opombe in analiza:
PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO

Učitelj/ica: Št. ur: Datum:

Predmet: SLOVENŠČINA – umetnostna besedila Razred: 3
Učna tema: Obravnava pesmi
Učna enota: Kajetan Kovič ZLATA LADJA Berilo str. 8 DZ str.
Cilji:
 Učenci zaznajo in doživijo motive pesmi. (pesemske slike po kiticah).
 Razumejo in pojasnjujejo preproste primere (kakor v sanjah) in okrasne pridevke (zlata
ladja).
Struktura učne ure; dejavnosti in didaktično-metodična priporočila

Strokovni izrazi in pojmi:

Motivacija
Učitelj učence popelje v pravljično deželo. Vsak otrok lahko vzame s seboj tisto ali kogar
najbolj želi. V pravljični deželi se dogajajo pravi čudeži. Učenci pripovedujejo svoje
pravljične zamisli.
Napoved vzgojnoizobraževalnega cilja:
S čim bi se najraje popeljali v pravljično deželo? Predloge zapisujejo na tablo.
Branje in literarnoestetsko doživetje
Prvi stik z besedilom; pripovedovanje
Učitelj interpretativno prebere (deklamira pesem).
Čustveni odmor: Doživetja se usedejo in vtisi poglobijo.

Izjava po čustvenem premoru:
Usmeri učence na opazovenje ilustracije Lidije Osterc.
Drugi stik z besedilom; interpretativno branje /poslušanje
Vprašanja za razvijanje razumevanja besedila
Poslušajo interpretativno branje. Glasno berejo pesem po kiticah.
Skupaj iščejo pesemske slike po kiticah.
Učitelj učence usmeri v vidne in slušmne zaznave pesemskih slik: Kaj zagledamo na začetku
pesmi? Koga vidimo na ladji v drugi in tretji kitici? Kaj slišimo na koncu pesmi?
Na kaj vas spominja ladja, ki pluje? Lahko dokončajo povedi kot primere: LADJA , KI PLUJE JE
KOT...
Izmišljajo si svoja domišljijska prevozna sredstva. Vsak učenes predlaga svojo primerjavo. Tako
izrazi svojo jezikovno in pesniško zmožnost. Tako učence spodbujamo na pesniški način izražanja.
Interpretacija ter individualno delo učencev

Iščejo pesemske slike po kiticah ob vprašanjih.

Naloge za poglabljanje doživetja
Poiščejo in tvorijo nove primere v besedilu.
Ilustrirajo zlato ladjo.

Sredstva in pripomočki:
Berilo, str. .........., Delovni zvezek str. …….

Literatura:
KOVIČ, K.: Zlata ladja. Ilustr. Jelka Reichman. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2003. (Velike
slikanice)

Opombe in analiza:
PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO

Učitelj/ica: Št. ur: Datum:

Predmet: SLOVENŠČINA – umetnostna besedila Razred: 3
Učna tema: Obravnava p
Učna enota: Korejska ljudska BISTROUMNI DEČEK Berilo str. 52 DZ str.
Cilji:
 Spoznajo značilnosti ljudske pravljice (formalni začetek in konec, deček z bistroumnostjo
reši uganko).
 Prepozajo značajske lastnosti oseb (predvsem bistroumnost in iznajdljivost dečka).

Struktura učne ure; dejavnosti in didaktično-metodična priporočila

Strokovni izrazi in pojmi:

PRAVLJICA je pripoved, večidel v prozi, o realnih pripetljaji, povezanih s čudežnimi,
fantastičnimi, neverjetnimi dogodki, močno prežeta z domišljijo. Pravljica je prvotno ljudska zvrst.

Motivacija
Pred učence postavimo nalogo (motivacija s pridobivanjem problema): Kako bi lahko zvezali tigra
s slike? Učitelj jim pokaže poljubno sliko, na kateri je tiger. Rešitve iščejo v skupinah in jih nato
predstavijo.

Napoved vzgojnoizobraževalnega cilja:
Pa poglejmo, kako je tako nalogo rešil deček v korejski ljudski pravljici…

Branje in literarnoestetsko doživetje
Prvi stik z besedilom; pripovedovanje
Pravljico učitelj najprej pripoveduje, nato jo prebere. Učenci ugibajo naslov. Tisti, ki je pravilno
uganil ga zapiše na tablo.

Čustveni odmor: Doživetja se usedejo in vtisi poglobijo.

Izjava po čustvenem premoru:

Drugi stik z besedilom; interpretativno branje /poslušanje
Vprašanja za razvijanje razumevanja besedila
Opišejo, v čem se je pokazala dečkova bistroumnost. Ali je kaj povezana z bogastvom? Poznaš še
kakšno pravljico, v kateri je kdo s svojo bistroumnostjo rešil zapleteno uganko ali nalogo?
Ali je to pravljica? Kako se začne? Kako se konča?
Katere pravljične elemente prepoznaš v njej, da lahko rečeš, da je to res pravljica?

Naloge za poglabljanje doživetja
V delovni zvezek odgovorijo na vprašanja iz značilnosti ljudske pravljice. Opišejo dečka iz
pravljice in odgovorijo na vprašanje.

DIDAKTIČNO-METODIČNI PREDLOGI
V ljudskih pravljicah zaplet pogosto rešijo osebe, od katerih tega ne pričakujemo. Se spomnite
afriške pravljice Kaj je najboljše? Primerjaj jo s pravljico Bistroumni deček! V čem sta si podobni
in v čem sta si različni?

Sredstva in pripomočki:
Berilo, str. .........., Delovni zvezek str. …….

Literatura:

Opombe in analiza:
PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO

Učitelj/ica: Št. ur: Datum:

Predmet: SLOVENŠČINA – umetnostna besedila
BRANJE V NADALJEVANJIH Razred: 3.
Učna tema: Branje v nadaljevanjih

Učna enota: Kornej Čukovski DOKTOR JOJBOLI Berilo str. 120 - 126 DZ str.

Prvi odlomek:
Odprta je bolnišnica
za ptice in zveri.
Živalim, ki bolehajo,
tam zdravje se deli.

Te zanima, kdo je živalim delil zdravje?
Te zanima, kako je je delal doktor Jojboli?
Preberi naslednje zgodbe v knjigi in tudi tole.
Drugi odlomek:
KROKODIL

Doktor Jojboli se je v spremstvu svojih živali odpravil v Afriko, da bi pomagal bolnim opicam.
Zagotovo te zanimajo njihove številne dogodivščine na morju in na črni celini.

Tretji odlomek:
SAME NESREČE
Kakšna žival je naprejnazaj?
Zvedel boš, če boš v knjigi prebral nekaj poglavij pred tem.
Ali se je zgodilo kaj od tega, kar so napovedali razbojniki?

Najbolje bo, da prebereš vso knjigo!

CILJI in potek branja na daljši rok:
Zaznajo mejo med realnim in domišljijskim svetom.
Prepoznavajo glavne in stranske književne osebe.
So motivirani za (poslušanje) branja v nadaljevanjih.
So ustvarjalni (igre z besedami).

 Učenci se identificirajo z glavnimi književnimi osebami.
 Berejo v nadaljevanjih; predvsem spodbujamo družinsko branje.

Struktura učne ure; dejavnosti in didaktično-metodična priporočila

Oblike: frontalna, individualna, dvojice, skupinska, diferencirano delo, sodelovalno učenje,
projektno delo, celostni pouk
Metode: razgovor, opisovanje, demonstracija, pogovor, primerjanje, razlaga, pripovedovanje,
dramatizacija, branje, delo z besedilom, pisni literarni izdelki, igra vlog,
Strokovni izrazi in pojmi: družinsko branje

Motivacija za branje na daljši rok
 Motivacija (domišljijska domneva): Kaj bi se zgodilo, če bi naenkrat lahko razumel živalsko
govorico?

 Izmišljajo si živalske jezike. Napišejo kratek slovar za eno izmed živalskih govoric in se
pogovarjajo v svojem jeziku (po skupinah).

 Uprizorijo pogovor med živalmi v sobi doktorja Jojboli; vsaka žival govori v “svojem”
jeziku.

Sredstva in pripomočki:
Berilo, str. .........., Delovni zvezek str. …….

Literatura:

 ČUKOVSKIJ, K.: Doktor Jojboli. Prev. Mile Klopčič. Ilustr. Jelka Reichman. Ljubljana:
Mladinska knjiga, 1986. (Zlata knjiga)

Opombe in analiza:
PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO

Učitelj/ica: Št. ur: Datum:

Predmet: SLOVENŠČINA – umetnostna besedila Razred: 3
Učna tema: Obravnava proze
Učna enota: Kristina Brenkova DEKLICA DELFINA IN LISICA ZVITOREPKA
Berilo str. 181 DZ str.
Cilji:
Učenci prepoznavajo za pravljico značilni pripovedni ton.
Prepoznavajo formalni konec pravljice.
Razvijajo sposobnost fantazijskega mišljenja (odplavati v bleščečo svetlobo).

Struktura učne ure; dejavnosti in didaktično-metodična priporočila

Strokovni izrazi in pojmi:

Motivacija
Učitelj na kratko povzame pravljico do odlomka v berilu (učencem pripoveduje).

Napoved vzgojnoizobraževalnega cilja:

Branje in literarnoestetsko doživetje
Prvi stik z besedilom; pripovedovanje
Odlomek prebere učitelj, nato ga berejo še učenci.

Čustveni odmor: Doživetja se usedejo in vtisi poglobijo.

Izjava po čustvenem premoru:

Drugi stik z besedilom; interpretativno branje /poslušanje
Vprašanja za razvijanje razumevanja besedila
Učitelj jih z vprašanji jih spodbuja, da razumejo odlomek:
Kam je prispela Delfina, ko je prehodila vseh sedem poti?
Zakaj jo je lisica Zvitorepka zapustila? Kaj je storila Delfina?
Po čem sklepaš, da je to pravljica?
Po čem sklepate, da je odlomek s konca pravljice?

Naloge za poglabljanje doživetja
Naloge v delovnem zvezku: Katere osebe nastopajo v odlomku? Kje se dogaja pravljica? Kaj
mislite, kaj se je zgodilo, ko je Delfina zaplavala v bleščečo neznano svetlobo?
S čim vse se lahko vozimo v pravljicah?

DIDAKTIČNO-METODIČNI PREDLOGI

V nadaljevanjih jim učitelj prebere celo knjigo; morda vsak dan v tednu po eno zgodbo.
Zgodbe v knjigi razdeli med sedem učencev (ki se sami javijo), da jih preberejo in nato poročajo v
razredu o dogodkih na vseh sedmih poteh.

Sredstva in pripomočki:
Berilo, str. .........., Delovni zvezek str. …….

Literatura:
Brenkova, K. 1991: Deklica Delfina in lisica Zvitorepka. Ilustr. Marlenka Stupica. Ljubljana:
Mladinska knjiga. (Deteljica).

Opombe in analiza:
PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO

Učitelj/ica: Št. ur: Datum:

Predmet: SLOVENŠČINA – umetnostna besedila Razred: 3
Učna tema: Obravnava pesmi
Učna enota: Ljudmila Prunk Utva KAJ JE VIDEL MIŽEK FIGA
Berilo str. 116 DZ str.
Cilji:
Učenci razvijajo asociativne sposobnosti: nizajo svoje asociacije ob besedi "narobe svet".
Uživajo v humornosti pesmi.
Napišejo verze po vzorcu pesmi.

Struktura učne ure; dejavnosti in didaktično-metodična priporočila

Strokovni izrazi in pojmi: asociacija

Motivacija
Si kdaj izmišljate narobe stavke? Poznate kakšne smešne izštevanke z narobe besedami?
Igrajmo se igro »narobe svet«. Npr. kozarec me nese na mizo.

Napoved vzgojnoizobraževalnega cilja:
Tudi pesniki se radi igrajo z narobe besedami in se zabavajo. Taka je tudi pesem Kaj je videl Mižek
Figa.

Branje in literarnoestetsko doživetje
Prvi stik z besedilom; pripovedovanje
Učitelj interpretativno prebere pesem, preberejo jo tudi učenci.
Čustveni odmor: Doživetja se usedejo in vtisi poglobijo.

Izjava po čustvenem premoru:

Drugi stik z besedilom; interpretativno branje /poslušanje
Vprašanja za razvijanje razumevanja besedila

Učenci opišejo, kako si predstavljajo otok Niga. Kakšno se jim zdi ime Mižek Figa?
Kaj se ti zdi najbolj smešno v pesmi?
Iščejo dvojice besed, ki se rimajo: kraj - nazaj, snedla - predla, podili - postrelili itd.
Pesem berejo od verza do verza in ugotavljajo, kaj je "narobe", preoblikujejo jih tako, da zopet
nastane »pravi svet«. Uživajo v humornosti besedila in se zabavajo.
Sproti razložijo še besede: gonjači, vbogajme, kvartati…

Interpretacija ter individualno delo učencev

Učenci se razdelijo v skupine po 3-4 in si izmišljujejo še druge podobne primere, kaj vse bi Mižek
Figa lahko videl na otoku Niga: vsaka skupina predstavi svoje rešitve. Rešitve naj bodo v verzih po
vzoru pesmi.
Vsaka skupina si izmisli svoj "narobe svet", ki ga predstavi.
Narobe svet lahko tudi odigrajo.

Naloge za poglabljanje doživetja

V delovnem zvezku dopolnijo smešne ljudske izštevanke (iščejo rime).
Napišejo kratek verz po vzoru iz pesmi in sestavijo izštevanko z nesmiselnimi besedami.
Pripravijo uprizoritev z živalskimi lutkami, ki so jih izdelali.

DIDAKTIČNO-METODIČNI PREDLOGI

Kaj pa če prideš domov in je naenkarat vse obrnjeno na glavo? Napiši spis z naslovom Narobe dom.
V knjižnici si izposodijo knjigo, v kateri najdejo pesem Janeza Menarta z naslovom Mižek Figa gre
po svetu. Le-ta s humorjem predstavi vrsto vozil, s katerimi se Mižek Figa znova odpravlja po
svetu.

Sredstva in pripomočki:
Berilo, str. .........., Delovni zvezek str. …….

Literatura:
Prunk, L. 1992: Kaj je videl Mižek Figa. Ilustr. Alenka Sottler. Ljubljana: Mladinska knjiga. (Pedenjpedov vrtiljak).
1998: Enci benci na kamenci 2: slovensko otroško izročilo. Ured. Roman Gašperin. Ilustr. Zvonko Čoh. Ljubljana:
Mladinska knjiga. (Žlabudron).

Opombe in analiza:

PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO

Učitelj/ica: Št. ur: Datum:

Predmet: SLOVENŠČINA – umetnostna besedila Razred: 3
Učna tema: Obravnava pravljice
Učna enota: Lila Prap ZGODBA O ČISTO PRAVI PRINCESKI Berilo str. 215 DZ str.
Cilji:
 Ob poslušanju dopolnijo besedilo s svojimi domišljijskimi podobami.
 Strpno zagovarjajo svoje mnenje o pravljičnih osebah v današnjem času.
 Napišejo zgodbo, tako da upoštevajo njen začetek, razvijanje teme,in sklepni del.
 Iz delov besedila prepoznajo naslove treh pravljic.
Struktura učne ure; dejavnosti in didaktično-metodična priporočila

Strokovni izrazi in pojmi:

Motivacija
Učitelj postavi provokativno trditev: PRAVLJIC NI VEČ! SEDAJ SO RESNI ČASI.
Učenci se po svoji presoji opredelijo z alai proti. Svojo trditev utemeljijo in jo
zagovarjajo.Učence navajamo na strpen dialog.
Napoved vzgojnoizobraževalnega cilja:
Branje in literarnoestetsko doživetje
Prvi stik z besedilom; pripovedovanje
Učitelj pripovedsuje in prebere kratko zgodbo.
Čustveni odmor: Doživetja se usedejo in vtisi poglobijo.

Izjava po čustvenem premoru:

Drugi stik z besedilom; interpretativno branje /poslušanje
Vprašanja za razvijanje razumevanja besedila
Zgodbo tiho in glasno berejo tudi učenci.

Interpretacija ter individualno delo učencev
Besedilo je izhodišče za oblikovanje stališč do pravljic in domišljijskih svetov.
Po branju pripovedujejo o svojih pravljičnih potovanjih med njihovim branjem in poslušanjem.

Naloge za poglabljanje doživetja
Na osnovi ključnih povedi prepoznajo pravljice Moj dežnik je lahko balon,Bela kača s kronico in Zgodba o
čisto pravi princeski.
DIDAKTIČNO-METODIČNI PREDLOGI
Napišejo kratko domišljijsko zgodbo in ji dajo naslov.

Sredstva in pripomočki:
Berilo, str. .........., Delovni zvezek str. …….

Literatura:
PRAPROTNIK ZUPANČIČ, L.: Zgodbe in nezgodbe. Ilustr. Bori Zupančič. Ljubljana: DZS,
1993. (Zapik)

Opombe in analiza:
PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO

Učitelj/ica: Št. ur: Datum:

Predmet: SLOVENŠČINA – umetnostna besedila Razred: 3
Učna tema: Obravnava pravljice
Učna enota: Lojze Kovačič MOŽIČEK MED DIMNIKI Berilo str. 163 DZ str.
Cilji:
 Učenci prepoznajo glavno književno osebo.
 Oblikujejo si domišljijskočutno predstavo dogajalnega prostora.
 Oblikujejo si lastna stališča in odgovarjajo na vprašanja ob besedilu. Pojasni vzroke, zakaj je
književna oseba nekaj storila.
 Spoznavajo dela slovenskega pisatelja Lojzeta Kovačiča.

Struktura učne ure; dejavnosti in didaktično-metodična priporočila

Strokovni izrazi in pojmi:
 Priporočamo, da učitelj to pravljico obravnava zadnjo, za pravljicama Tejko zida hišo in
Najmočnejši fantek na svetu. Učence spomni na ti dve besedili in pisatelja Lojzeta Kovačiča.
Sprašuje jih, česa se najbolj spomnijo iz njih.

Lojze Kovačič (1928-2004) je po mnenju mnogih eden najboljših pisateljev v zgodovini
slovenske književnosti. Pisal je za odrasle in otroke. Več njegovih zgodb za otroke je zbranih v
knjigi Zgodbe iz mesta Rič-Rač in od drugod (Mladinska knjiga, 1994). Med drugim je bil dolga
leta zaposlen v Pionirskem domu v Ljubljani kot umetnostni pedagog.

Motivacija
 Učitelj predstavi možička z naprstno lutko. Pripoveduje o tem , kje živi, kaj dela, da nima
imena… Učitelj učence poprosi, da mu poiščejo ime. Učenci izbirajo imena za možička.
 Nato odlomek tiho berejo učenci.

Napoved vzgojnoizobraževalnega cilja:
 Nato učencem pove, da v naslednji zgodbi Lojzeta Kovačiča nastopa prav podoben mali
možiček.

Branje in literarnoestetsko doživetje
Prvi stik z besedilom; pripovedovanje
In nato prebere odlomek iz Berila.
Čustveni odmor: Doživetja se usedejo in vtisi poglobijo.

Izjava po čustvenem premoru:

Drugi stik z besedilom; interpretativno branje /poslušanje
Vprašanja za razvijanje razumevanja besedila
 Nato odlomek tiho berejo učenci.
 Razložijo manj znane besede: gomoljast, ponirek, dežnikar…
 Učitelj jih spodbuja, da pripovedujejo, kakšen je možiček, ki živi med dimniki na strehah hiš
v starem mestu. Katere dobre lastnosti ima?
 Pripovedujejo o tem, katere so še dobre lastnosti, ki jih cenimo. Ali smo kdaj podobni
možičku iz zgodbe? Kaj takrat naredimo?
 Spodbuja jih, da si ogledajo ilustracijo in pripovedujejo, kako možiček pomaga meščanom.
 Učitelj spodbudi zanimanje za nadaljevanje zgodbe. Kaj mislite, kako se zgodba nadaljuje?
 Iz slikanice preberejo vse besedilo.
 Ljudje v starem mestu so živeli skromno, a srečno. Pripoveduj, kaj tebi pomeni sreča.
 Čisto drugače so živeli ljudje v novem mestu. Imeli so lepe in velike avtomobile, živeli so v
velikih hišah… Ali so po tvoje ljudje v novem mestu srečnejši od prebivalcev v starem
mestu? Pripoveduj.
 Včasih ne moremo dobiti vsega, kar si želimo. Meščani novega mesta so si želeli prilastiti
možička. Kako bi opisal njihovo dejanje.

Interpretacija ter individualno delo učencev
 Kje bi raje živel: v novem ali starem mestu? Pripoveduj o tem.

Naloge za poglabljanje doživetja
 Učenci v DZ rešijo nalogo: v odlomkih prepoznajo glavne osebe vseh treh besedil Lojzeta
Kovačiča in jih narišejo. Napišejo časopisni oglas za izgubljenega možica.

DIDAKTIČNO-METODIČNI PREDLOGI
 Mogoče živi podoben možiček tudi v tvojem kraju? Pojdi na sprehod in dobro opazuj. Če ga
boš slučajno opazil, ga nariši in opiši.
 Učenci pripovedujejo, pri čem bi možiček lahko pomagal ljudem v njihovem naselju (mestu
ali vasi).
 Na podlagi opisov v pravljici in iz svojih izkušenj naštevajo razlike med starim in novim
mestom, med mestom in vasjo idr. Kako živijo ljudje v mestu in kako na vasi?

Sredstva in pripomočki:
Berilo, str. .........., Delovni zvezek str. …….

Literatura:
KOVAČIČ, Lojze: Možiček med dimniki. Ilustr. Milan Bizovičar. Ljubljana: Mladinska
knjiga, 1974. (Velike slikanice)

Opombe in analiza:

PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO

Učitelj/ica: Št. ur: Datum:

Predmet: SLOVENŠČINA – umetnostna besedila Razred: 3
Učna tema: Obravnava proze
Učna enota: Lojze Kovačič Najmočnejši fantek na svetu Berilo str. 83 DZ str.
Cilji:
 Razumejo sposobnost razumevanja in vrednotenja književnih oseb.
 Razumejo sposobnost razumevanja in vrednotenja dogajalnega prostora in časa..

Struktura učne ure; dejavnosti in didaktično-metodična priporočila

Strokovni izrazi in pojmi:

Motivacija
 Učitelj naveže pogovor na zgodbo o Petru Klepcu. Nato jih povpraša, kaj bi naredili, če bi
lahko imeli za en dan njegovo čudežno moč. Učenci pripovedujejo.
 Nato jim pove da bodo slišali zgodbo o Janiju, ki je bil star le pet let in je kar naenkrat postal
najmočnejši fantek na svetu.
Napoved vzgojnoizobraževalnega cilja:
Učenci »ugibajo« kaj neki vse je počel Jani.
Branje in literarnoestetsko doživetje
Prvi stik z besedilom; pripovedovanje
 Nato jim učitelj prebere odlomek in tako poteši njihovo radovednost.

Čustveni odmor: Doživetja se usedejo in vtisi poglobijo.

Izjava po čustvenem premoru:
 Učitelj jim po čustvenem odmoru pove še enkrat: Janija so premagali mali rdeči bonboni:
Neverjetno!

Drugi stik z besedilom; interpretativno branje /poslušanje
Vprašanja za razvijanje razumevanja besedila

 Učenci nato tiho in glasno berejo odlomek.
 Razložimo manj znane besede: zadenjski, brzojavna žica, odfrčati, moder….

Interpretacija ter individualno delo učencev
 Zgodbo še enkrat glasno berejo nato odgovarjajo na vprašanja ob berilu:
Kako se imenuje glavna književna oseba?Kakšen se ti zdi? Opiši ga. Zakaj je na cesti
povzročil tako zmedo Kaj se je zgodilo, ko so nazadnje poklicali njegovega očka? Kdaj se
zgodba dogaja? Se dogaja v današnjih ali starih časih? Pozorni so na signale: policisti,
vojaki, prometna zmeda z avtomobili…

Naloge za poglabljanje doživetja
 V DZ napišejo kratko zgodbo: POSTAL SEM NAJMOČNEJŠI FANTEK/DEKLICA NA
SVETU.

DIDAKTIČNO-METODIČNI PREDLOGI
 Primerjajo književne junake, ki jih poznajo : Petra Klepca, Piko Nogavičko in Janija.
Pripovedujejo, v čem so si podobni in za kaj so uporabili svojo čudežno moč.
 Lahko sestavijo novo zgodbo v kateri bodo nastopali vsi trije junaki.
 Naštejejo in opisujejo »super junake«, ki jih poznajo iz risank.

Sredstva in pripomočki:
Berilo, str. .........., Delovni zvezek str. …….

Literatura:
Lojze Kovačič: Najmočnejši fantek na svetu. Ilustr. Milan Bizovičar. Ljubljana: Mladinska knjiga,
1977.
Opombe in analiza:

PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO

Učitelj/ica: Št. ur: Datum:

Predmet: SLOVENŠČINA – umetnostna besedila Razred: 3
Učna tema: Obravnava proze
Učna enota: Lojze Kovači TEJKO ZIDA HIŠKO
Berilo str. 46 DZ str.
Cilji:
 Opazijo razliko med pravljico in pripovedjo, v kateri je besedilna stvarnost podobna svetu, v
katerem živijo.
 Sledijo časovnemu zaporedju dogodkov.
 Obnovijo zgodbo.

Struktura učne ure; dejavnosti in didaktično-metodična priporočila

Strokovni izrazi in pojmi:

Motivacija
Okrog nas je vse polno gradbišč. Si jih že kdaj opazoval skozi kakšno špranjo v visoki ograji? Kaj
se je dogajalo za visoko ograjo? Si kdaj videl napise na ograji gradbišča?
Napoved vzgojnoizobraževalnega cilja:
Nekega dne je Tejko pohajkoval po mestu in opazil mnoga gradbišča…
Branje in literarnoestetsko doživetje
Prvi stik z besedilom; pripovedovanje
Učitelj prebere zgodbo, nato jo berejo učenci.

Čustveni odmor: Doživetja se usedejo in vtisi poglobijo.

Izjava po čustvenem premoru:

Drugi stik z besedilom; interpretativno branje /poslušanje
Vprašanja za razvijanje razumevanja besedila

Vodi usmerjen razgovor s pomočjo vprašanj v berilu. Učenci v delovnem zvezku h gradbišču
zapišejo ustrezen napis.

Interpretacija ter individualno delo učencev
Učitelj jih spodbuja, da pripovedujejo o novogradnjah, ki bi jih zgradili, če bi imeli možnost. To
vtudi narišejo.
Obnovijo besedilo in vsakemu odstavku poiščejo ustrezen naslov.

DIDAKTIČNO-METODIČNI PREDLOGI
Učitelj učencem predstavi še kakšno zgodbo iz knjige Zgodbe v mestu Rič-Rač.
Lahko jih berejo tudi za bralno značko.

Sredstva in pripomočki:
Berilo, str. .........., Delovni zvezek str. …….

Literatura:
Kovačič, L. 1994: Zgodbe iz mesta Rič - Rač in od drugod. Ilustr. Milan Bizovičar.
Ljubljana: Mladinska knjiga. (Sončnica).

Opombe in analiza:
PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO

Učitelj/ica: Št. ur: Datum:

Predmet: SLOVENŠČINA – umetnostna besedila Razred: 3
Učna tema: Obravnava dramatike
Učna enota: Lojze Kovačič ZGODBA O LEVIH IN LEVČKU
Berilo str. 206 DZ str.
Cilji:
- Učenci govorno opišejo domišlljijskočutno predstavo glavnih književnih oseb.
- Zaznajo razliko med otroškim in odraslim pogledom na svet, na njihove različne vloge in
naloge.
- Razume vzroke za ravnanje književnih oseb.
- Po branju pripoveduje skrčeno obnovo književnega dogajanja.
- Povedi postavi v pravilni vrstni red in jih prepiše.

Struktura učne ure; dejavnosti in didaktično-metodična priporočila

Strokovni izrazi in pojmi:

Motivacija
Kako bi se počutil, če bi zamudil zadnji avtobus. Kaj bi naredil? Pripoveduj.
Napoved vzgojnoizobraževalnega cilja:
- Pa poglejmo, kako sta tak problem rešila očka Ksaverij in sinko Klavdij.

Branje in literarnoestetsko doživetje
Prvi stik z besedilom; pripovedovanje
- Učitelj prebere besedilo iz Berila; berejo ga tudi učenci, tudi tako, da si razdelijo vloge
(Ksaverij, Klavdij, pripovedovalec).

Čustveni odmor: Doživetja se usedejo in vtisi poglobijo.

Izjava po čustvenem premoru:

Drugi stik z besedilom; interpretativno branje /poslušanje
Vprašanja za razvijanje razumevanja besedila

- Učitej z vprašanji pomaga učencem k razumevanju sporočila: Zakaj je veliki lev tako obupan,
ker sta z levčkom zamudila zadnji avtobus? Kako je poskušal levček potolažiti svojega očka?
Kaj mu je nazadnje rekel? Zakaj sta vendarle pravočasno prišla v mesto in do očkove službe?
Kdo jima je pomagal? Kako se zgodba konča?
- Spodbuja učence, da pripovedujejo svoje izkušnje: Ali so vaši starši kdaj tako zelo v skrbeh
zaradi službe?Ali jih poskušate razvedriti?Kaj takrat narediš?
- Učitelj učencem razloži neznane besede:
o dinarjev – denarja; dinar je bila denarna enota v Jugoslaviji, v vseh jugoslovanskih
republikah, tudi v Sloveniji, pred letom 1991.
o cvenk – denar
 predivasta griva – predivo
 otrpla griva
 izpiti na dušek

Interpretacija ter individualno delo učencev

- Poleg teh besed je še nekaj reči, ob katerih lahko z učenci razmišljamo o razliki med
dogajalnim časom v zgodbi in sodobnim realnim časom učencev.
Najbrž se bo zdela učencem tale trditev nenavadna: Moral bi biti v službi in napisati važno
obvestilo svojemu strogemu ravnatelju, da se je pokvaril pisalni stroj. Ravnatelj bi moral jutri
navsezgodaj dobiti to sporočilo. Zgodba se dogaja v času, ko še ni bilo računalnikov in so
ljudje pisali na pisalne stroje. Učitelj pokaže sliko pisalnega stroja, saj ga učenci gotovo ne
poznajo. Prepoznali pa bodo, da je podoben tipkovnici pri računalniku. Ni bilo še mobilnih
telefonov, da bi Ksaverij poslal kratko sporočilo (sms) in računalnikov, da bi poslal e-mejl.
Edina možnost je bila pustiti sporočilo na listku pri vratarju.
(Morda bodo učenci vprašali: zakaj pa mu ne bi zjutraj telefoniral? Možnosti sta vsaj dve:
morda lev doma sploh nima telefona ali pa še spi, ko pride njegov ravnatelj že v službo.)
- Iz tega pogovora sledi opazovanje besedila: ravno prepletanje teksta in ilustracij ter stripa pa
sta (menda!) sodobnim mladim bralcem bližja! Kaj menijo učenci?

Naloge za poglabljanje doživetja
- V zvezek prvi del zgodbe preoblikujejo v kombinacijo besedilnega in slikovnega.
- Učenci si razdelijo vloge in odigrajo prizor med očkom in sinkom.
- Lahko pripravijo dramatizacijo z gibom (pantomima).

DIDAKTIČNO-METODIČNI PREDLOGI

- Učitelj iz slikanice prebere tudi prvi del zgodbe. Slikanico pusti v bralnem kotičku v
učilnici, da si jo lahko ogledajo (in preberejo) tudi učenci.
- Spomni učence, da že poznajo nekatere zgodbe pisatelja Lojzeta Kovačiča, to so: Zgodbe iz
mesta Rič-Rač, Možiček med dimniki, Najmočnejši fantek na svetu

Sredstva in pripomočki:
Berilo, str. .........., Delovni zvezek str. …….

Literatura:
Lojze Kovačič: Zgodbe o levih in levčku. Ilustr. Matjaž Schmidt. Ljubljana: Mladinska knjiga,
1983. (Velike slikanice).

Opombe in analiza:

PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO

Učitelj/ica: Št. ur: Datum:

Predmet: SLOVENŠČINA – umetnostna besedila Razred: 3
Učna tema: Obravnava proze
Učna enota: Majda Koren TRIJE KUPČKI RAČUNOV Berilo str. 75 DZ str.
Cilji:
 Zaznajo realistično pripoved.
 Razumejo motive za ravnanje književnih oseb.
 Besedilo doživljajo ob lastnih doživljajskih iskušnjah.
 Oblikujejo svoje stališče do problema v besedilu in ga znajo utemeljiti.
 Pripovedujejo o svojih občutkih ob branju besedila.

Struktura učne ure; dejavnosti in didaktično-metodična priporočila

Strokovni izrazi in pojmi:
Motivacija
 Razgovor o hišnih ljubljenčkih in najljubših igračah učitelj vodi previdno in z občutkom.
Tenkočutno jih vodi v razgovoru o tem, kdaj in kako so jim njihove najljubše stvari že
pomagale.


Napoved vzgojnoizobraževalnega cilja:
 Učitelj na kratko predstavi Evo, ki je glavna književna oseba v zgodbi. Pove, da je imela
svojega modrega kozla, ki ji je večkrat pomagal.

Branje in literarnoestetsko doživetje
Prvi stik z besedilom; pripovedovanje
 Prebere zgodbo, nato jo berejo tudi učenci.

Čustveni odmor: Doživetja se usedejo in vtisi poglobijo.

Izjava po čustvenem premoru:

Drugi stik z besedilom; interpretativno branje /poslušanje
Vprašanja za razvijanje razumevanja besedila
 Učitelj in učenci se nato pogovarjajo. Učenci odgovarjajo na vprašanja:
Zakaj je Eva potrebovala kozla? Na kakšen način ji je pomagal? Pred kom ga je skrivala?
Zakaj menite, da ga ni predstavila mami? Kdo je v resnici računal? Imaš tudi ti svojega
modrega kozla? Pripoveduj o njem. Ali tudi ti kdaj ne želiš odgovarjati na vprašanja
staršev? Kaj takrat narediš? Kaj bi svetoval Evi? Pripoveduj.

Interpretacija ter individualno delo učencev
 Učitelj pogovor vodi tenkočutno in pazi, da preveč ne posega v intimo učencev.

Naloge za poglabljanje doživetja
 V DZ narišejo Evinega modrega kozla. Napišejo, pri katerih delih bi ga oni potrebovali.

DIDAKTIČNO-METODIČNI PREDLOGI

Sredstva in pripomočki:
Berilo, str. .........., Delovni zvezek str. …….

Literatura:
Opombe in analiza:

PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO

Učitelj/ica: Št. ur: Datum:

Predmet: SLOVENŠČINA – umetnostna besedila Razred: 3
Učna tema: Obravnava p
Učna enota: Marjan Manček SREČA NE POČIVA Berilo str. 40 DZ str.
Cilji:
Učenci berejo pripoved v obliki stripa.
Spoznajo značilnosti stripa.
Zaznavajo šaljivost pripovedi.

Struktura učne ure; dejavnosti in didaktično-metodična priporočila

Strokovni izrazi in pojmi:
Učitelj pokaže obe knjigi stripov in pove, da je Hribce ustvaril Marjan Manček. (Predstavi jim tudi
njegove ilustracije iz Cicibana.)
So simpatični in zabavni prazgodovinski prebivalci slovenskih gora. Ker so zelo radovedni,
doživljajo mnogo dogodivščin, zgod in nezgod. Zelo so radoživi in težave rešujejo z dobro voljo.
STRIP je slikanica, zgodba z zaporedjem slik brez besed ali z besedilom v “oblačkih” nad glavami
figur.

Motivacija
Učitelj spodbuja učence, da si ogledajo odlomek iz Hribcev v berilu.
Usmerja razgovor: Veste kako se imenuje kombinacija slike in zapisa (v oblačkih)?Poznate še
kakšen strip? Kaj je značilno za strip?

Napoved vzgojnoizobraževalnega cilja:

Branje in literarnoestetsko doživetje
Prvi stik z besedilom; pripovedovanje
 Učenci ga berejo po vlogah v dvojicah oz. trojicah.

Drugi stik z besedilom; interpretativno branje /poslušanje
Vprašanja za razvijanje razumevanja besedila

 Učitelj spodbuja pogovor z vprašanji tako, da učenci zaznajo šaljivost pripovedi:
Kaj reče Dajnomir, ko steče mimo njiju zajec in se razletijo vrabci? Zakaj meni, da se ju vsi bojijo?
Ali učenci poznajo pesem, ki jo poje Miliboža: Majhna sem bila, piške sem pasla ... (piške so
čivkale, jaz sem pa rasla. Mamica moja piške prodal piške so čivkale, jaz pa jokala.); je to lovska
pesem? To pa bi bil lahko kar pregovor oziroma rek: Kdor veselo poje, ta je dobre volje. Spominja
pa tudi na Kekčevo pesem. Kako je Miliboža poskrbela za jajčka? Kaj ji ne visi čez ramo mrtva
kokoš? Kaj pomeni, da je lov padel v vodo? Naj bi bila Miliboža zadovoljna s svojim možem in
sinkom zgolj zato, ker se vendarle nista pustila ujeti?

Interpretacija ter individualno delo učencev

 Za poglobljeno razumevanje besedila:
Kaj je rekla Miliboža možu in sinku, ki nista nič ujela? Jima je dodelila kakšno drugo nalogo? Kaj
so potem jedli? In kaj so počeli po zajtrku?

Naloge za poglabljanje doživetja
 V obliki stripa učenci narišejo in napišejo nadaljevanje odlomka v delovne zvezke.
Poskušajo biti šaljivi.
 Odgovorijo na vprašanja o Hribcih.

DIDAKTIČNO-METODIČNI PREDLOGI
Učenci naj si v knjižnici izposodijo Hribce in druge stripe Marjana Mančka in jih berejo.
Sredstva in pripomočki:
Berilo, str. .........., Delovni zvezek str. …….

Literatura:
Manček, M. 1993: Hribci. Sreča ne počiva. Ljubljana: DZS. (Hribci).
Manček, M. 1993: Hribci. Zgodbe iz pradavnine. Ljubljana: DZS. (Hribci).

Opombe in analiza:

PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO

Učitelj/ica: Št. ur: Datum:

Predmet: SLOVENŠČINA – umetnostna besedila Razred: 3
Učna tema: Obravnava proze
Učna enota: Marko Kravos MOŠKE IGRE IN ČEŠPE S HRASTA Berilo str. 16 DZ str.
Cilji:
- Učenci prepoznavajo realni svet nekoč (spoznavajo spominsko prozo).
- Dogajalni čas in prostor prepoznavajo tudi iz posrednjih besednih signalov (narečne
besede).
- Ravnanje književnih oseb primerjajo z lastnim izkušenjskim svetom..
- Učenci spoznavajo narečja.

Struktura učne ure; dejavnosti in didaktično-metodična priporočila

Strokovni izrazi in pojmi: narečje
Motivacija
- Učitelj na kratko predstavi pisatelja Marka Kravosa (roj. leta 1943), zamejskega Slovenca,
ki živi in ustvarja v Trstu: je pesnik, pisatelj in prevajalec. Piše tudi prozo in poezijo za
otroke in mladino. Pisatelj se je rodil pri Sv. Ivanu in v zbirki z naslovom Trst v žepu obuja
spomine na svoje otroštvo.

Napoved vzgojnoizobraževalnega cilja:
V odlomkih v Berilu bomo spoznali nekaj iger, kakršne so se otroci igrali nekoč.
Branje in literarnoestetsko doživetje
Prvi stik z besedilom; pripovedovanje
- Prebere odlomka; ob drugem branju po potrebi od stavka do stavka razloži tudi narečne
besede: tapin – krovni zamašek, pista – dirkalna steza
češpe – češnje, mule – deklice idr.

Čustveni odmor: Doživetja se usedejo in vtisi poglobijo.

Izjava po čustvenem premoru:

Drugi stik z besedilom; interpretativno branje /poslušanje
Vprašanja za razvijanje razumevanja besedila

- Odlomka (tiho) berejo učenci.
- Učitelj vodi pogovor, da bi učenci razumeli odlomka: Katero igro so se igrali dečki v
pisateljevem otroštvu pri Sv. Ivanu? Katere igre so se igrale deklice? Ali je bilo
primerno, da se je šolar igral z deklicami?
- Učitelj vodi učence: po katerih podrobnostih spoznajo spoznajo, da so se otroci takole
igrali nekoč? Po katerih besedah spoznajo, da je pisatelj odraščal v bližini Trsta, v
zamejski Sloveniji?
Interpretacija ter individualno delo učencev

- Spodbuja jih, da pripovedujejo, kaj se igrajo danes dečki in deklice. Katere igre se igrajo
skupaj? Če se učenci razgovorijo v narečju, jih učitelj lahko opozori, da tudi oni
uporabljajo narečne besede (le-te zapiseš na tablo).

Naloge za poglabljanje doživetja
 V DZ opišejo svojo najljubšo igro s prijatelji. Opisu dodajo tudi ilustracijo.

DIDAKTIČNO-METODIČNI PREDLOGI
- Učenci primerjajo otroške igre nekoč in danes.
- Projekt lahko razširijo s tem, da povprašajo svoje starše in stare starše, kakšne igre so se
igrali oni v svojem otroštvu; v šoli poročajo.
- Izmislijo si svojo igro in zanjo naredijo načrt, ki ga predstavijo sošolcem.

Sredstva in pripomočki:
Berilo, str. .........., Delovni zvezek str. …….
Literatura:
KRAVOS, Marko: Trst v žepu: pogled na zgodovino od popka dol. Ilustr. Klavdij Palčič.
Ljubljana: DZS, 2006. (Zbirka iz mladih dni).

Opombe in analiza:

PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO

Učitelj/ica: Št. ur: Datum:

Predmet: SLOVENŠČINA – umetnostna besedila Razred: 3
Učna tema: Obravnava pesmi
Učna enota: Meta Rainer ŽABECEDA
Berilo str. 10 DZ str.
Cilji:
Pridobijo občutek za zvočnost jezika.
Učenci zaznavajo rimo kot zvočni lik, iščejo rimane dvojice besed.
Gibalni izrazijo ritem pesmi (po žabje).
Razumejo besedilo in različne govore oseb (pripovedovalec, žabec, učitelj, žabji zbor).

Struktura učne ure; dejavnosti in didaktično-metodična priporočila

Strokovni izrazi in pojmi:
Motivacija
Učenci se spomnijo Regarije Ferija Lainščka. Kako regajo in kvakajo žabe v mlaki? Bi to
uprizorili?

Napoved vzgojnoizobraževalnega cilja:
Ko se učenci dobro razživijo, jih učitelj vpraša, kaj mislijo, kako je šele v žabji šoli. Bi uprizorili
tudi to? Podobno kot v naši šoli tudi v žabji šoli disciplina prav odlična ni nikoli.

Branje in literarnoestetsko doživetje
Prvi stik z besedilom; pripovedovanje
Pesem interpretativno prebere najprej učitelj, nato učenci.

Čustveni odmor: Doživetja se usedejo in vtisi poglobijo.

Izjava po čustvenem premoru:

Drugi stik z besedilom; interpretativno branje /poslušanje
Vprašanja za razvijanje razumevanja besedila

Učenci berejo po vlogah (pripovedovalec, učitelj, žabec, žabji zbor). Spremljava: zvok žab z
orehovimi lupininicami, ki jih drgnejo druga ob drugo.
Ob branju se gibajo v žabjem ritmu (gibno ponazarjajo pesem).
Učitelj spodbuja učence, da iščejo rimane dvojice besed. Glasno jih berejo, da začutijo zvočnost
rim. Pripovedujejo o žabji šoli: Kje se pesmica dogaja? Zakaj je učitelj žabec Krak v razredu
siromak?Kaj predlaga mali žabec učitelju? Zakaj je pesmi naslov ŽABECEDA? Ali bi dal pesmi
drugačen naslov?
Žabjo šolo primerjaj s svojo. Primerjajo abecedo z žabecedo.

Naloge za poglabljanje doživetja
V delovni zvezek so vaje iz rimanih besed v »žabecedi« in še drugih živalskih abecedah, ki si jih
izmišljujejo. Sestavljajo povedi v žabecedi.

DIDAKTIČNO-METODIČNI PREDLOGI

Učenci si v knjižnici izposodijo knjige pesmi Mete Rainer in jih berejo.
Ugotovijo, da je pesmica Žabeceda iz zbirke Zajček skakalček.
Napišejo pismo v žabecedi.

Sredstva in pripomočki:
Berilo, str. .........., Delovni zvezek str. …….

Literatura:
Rainer, M. 1978: Fičfirič. Ilustr. Marjan Manček. Ljubljana: Partizanska knjiga. (Matjaževa knjižnica).
Rainer, M. 1990: Hokus pokus. Ilustr. Marjan Manček. Ljubljana: Partizanska knjiga.
(Matjaževa knjižnica).
Rainer, M. 1995: Ježkova frizura. Ilustr. Uroš Hrovat. Ljubljana: Karantanija.
Rainer, M. 1996: Ptičji festival. Ilustr. Katra Štrukelj. Ljubljana: Karantanija. (Škratki).
Rainer, M. 1987: Zajček skakalček. Ilustr. Mojca Cerjak. Ljubljana: Mladinska knjiga. (Mala slikanica).

Opombe in analiza:

PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO

Učitelj/ica: Št. ur: Datum:

Predmet: SLOVENŠČINA – umetnostna besedila Razred: 3
Učna tema: Obravnava pesmi
Učna enota: Miklavž komelj NENAVADNO SREČANJE Berilo str. 102 DZ str.
Cilji:
 Učenci zaznajo motive za ravnanje književnih oseb, ki jih poznajo tudi iz lastne izkušnje.
 Ločijo realni in domišljijski dogajalni prostor.
 Oblikujejo si domišljijsko čutno predstavo dogajalnega prostora, pri tem pa upoštevajo
podatke iz pesmi.

Struktura učne ure; dejavnosti in didaktično-metodična priporočila

Strokovni izrazi in pojmi: asociacija
Motivacija
MOTIVACIJA S PRIMERJANJEM

Primerjanje kot slogovni postopek vzpostavlja svobodne, nepričakovane, neresnične, presenetljive
povezave med predmeti, ki se primerjajo, in slikovitostjo rezultatov.
Motivacija z vzporejanjem ustvarja pogoje za ustvarjalno izražanje, v katerem učenec izkazuje svoj
svet analogije. Ustvarjanje primerjave temelji na vzporejanju dveh pojmov, ki pripadajo različnima
področjem. Spodbujanje učencev na ustvarjanje primerjav se uresničuje tako, da se imenuje prvi
pojem (prvi v primerjavi) ter drugi pojem (drugi v primerjavi), ki ga učenci poiščejo sami. K
prvemu pojmu se doda »čarobna« beseda kot. Ko se izloči prvi člen primerjave, učence spodbudimo
k asociaciji: Na kaj vas spominja npr. črv, s čim vse ga lahko primerjate…? Primerjanje običajno
izražamo tako, da rečemo npr. : Črv je kot… Za besedo kot napišite vse besede, ki označujejo
»tisto, na kar vas spominja črv, čemu je podoben«.

Napoved vzgojnoizobraževalnega cilja:
Vsak učenec oblikuje svojo primerjavo. Z ustvarjanjem primerjav odraža svojo jezikovno in
pesniško zmožnost, podoživlja ustvarjalni trenutek, ki ga približa pesmi oz. ga vpelje v svet pesmi.

Branje in literarnoestetsko doživetje
Prvi stik z besedilom; pripovedovanje
Učitelj doživeto recitira pesem.
Čustveni odmor: Doživetja se usedejo in vtisi poglobijo.

Izjava po čustvenem premoru:
Jaz sem črv, ki potujem po internet.
Drugi stik z besedilom; interpretativno branje /poslušanje
 Učitelj vodi pogovor o tem, katere črve poznajo in kakšni so?
 Nato prebere pesem.
 Pesem berejo učenci.

Vprašanja za razvijanje razumevanja besedila
 Učitelj vodi razgovor:
 Katera dva črva nam pesnik predstavi v pesmi?
V čem sta si podobna? Opiši oba. Kako si ju predstavljaš?
Je tvoj računalnik že kdaj obiskal črv? Kako je bilo? Pripoveduj.
Kako si predstavlja računalniškega črva? Si ga lahko videl?

Interpretacija ter individualno delo učencev
V DZ narišejo oba črva in ju tudi opišejo.

Naloge za poglabljanje doživetja
DIDAKTIČNO-METODIČNI PREDLOGI

 Oblikujejo plakat za antivirusni računalniški program, ki bo zaustavil črve.
Sredstva in pripomočki:
Berilo, str. .........., Delovni zvezek str. …….

Literatura:
KOMELJ, Miklavž: Zverinice. Ilustr. Marjan Manček. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2006.
(Čebelica).

Opombe in analiza:

PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO

Učitelj/ica: Št. ur: Datum:

Predmet: SLOVENŠČINA – umetnostna besedila Razred: 3
Učna tema: Obravnava dramskega besedila
Učna enota: Milan Dekleva MAGNETNI DEČEK Berilo str. 96 DZ str.
Cilji:
 Berejo besedilo po vlogah.
 Razlikujejo navedbo osebe in njen dramski govor.
 Učenci doživljajo novo čustvo na podlagi svojih izkušenj: Zdaj bo to čisto nekaj novega!

Struktura učne ure; dejavnosti in didaktično-metodična priporočila

Motivacija
Učenci narišejo, kako si predstavljajo sanjsko rožo. Pripovedujejo, kaj bi z njo počeli.

Napoved vzgojnoizobraževalnega cilja:
Učitelj na kratko povzame, kaj se je dogajalo do devetega prizora.

Branje in literarnoestetsko doživetje
Prvi stik z besedilom; pripovedovanje
Prebere odlomek v berilu.
Čustveni odmor: Doživetja se usedejo in vtisi poglobijo.

Izjava po čustvenem premoru:

Drugi stik z besedilom; interpretativno branje /poslušanje
Vprašanja za razvijanje razumevanja besedila
Po dva učenca bereta odlomek (tiho in glasno).

Interpretacija ter individualno delo učencev

Po dva učenca odigrata dvogovor med Netkom in Ljubico.
Učenci besedilo dopolnjujejo tako, da si zamislijo, kaj vse bi si Netek in Ljubica še lahko rekla,
kam bi lahko še šla, kaj bi delala itd. Napišejo in narišejo tudi v delovni zvezek.

Naloge za poglabljanje doživetja

Pri likovnem pouku izdelajo Sanjsko rožo. Dvogovor uprizorijo.
Kaj bi se zgodilo, če Ljubica ne bi vzljubila Netka? Učitelj spodbuja učence, da pripovedujejo o
tem.

Sredstva in pripomočki:
Berilo, str. .........., Delovni zvezek str. …….

Literatura:
Dekleva, M. 1985: Magnetni deček. Ljubljana: Mladinska knjiga. (Mladi oder).

Opombe in analiza:
PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO

Učitelj/ica: Št. ur: Datum:

Predmet: SLOVENŠČINA – umetnostna besedila Razred: 3
Učna tema: Obravnava pesmi
Učna enota: Neža Maurer TRI LUŽE Berilo str.100 DZ str.
Cilji:
 Učenci ugotavljajo rime.
 Prepoznajo dogajalni čas in kraj,.
 Besedilni svet v pesmi povežejo z lastnim izkušenjskim svetom.

Struktura učne ure; dejavnosti in didaktično-metodična priporočila

Motivacija
 Spodbuja učence k domiselnemu razmišljanju; kaj vse bi lahko počeli v luži, če bi
jim straši to dovolili?
Napoved vzgojnoizobraževalnega cilja:
Pa pogljemo, kaj se da zares početiv luži v pesmi Neže Maurer.
Branje in literarnoestetsko doživetje
Prvi stik z besedilom; pripovedovanje
 Učitelj interpretativno prebere pesem,

Čustveni odmor: Doživetja se usedejo in vtisi poglobijo.

Izjava po čustvenem premoru:
 Povpraša jih, o čem govori pesem; spodbudi jih, da z gibi pokažejo, kaj se dogaja.
Drugi stik z besedilom; interpretativno branje /poslušanje
Vprašanja za razvijanje razumevanja besedila
 Pesem berejo učenci.

Interpretacija ter individualno delo učencev

 Učitelj spodbuja učence, da pripovedujejo, kdo vse bi lahko še bil v prvih dveh lužah; in kdo
vse bi še lahko bil v pesmi, če bi bilo luž več?
 Kaj vse otroci počnejo v lužah? Le kričijo? (Čofotajo,se špricajo, spuščajo ladjice iz papirja
idr.)
 Nadaljujejo oz. v tem smislu sestavijo svojo pesem v DZ.

Naloge za poglabljanje doživetja
DIDAKTIČNO-METODIČNI PREDLOGI
 Pri likovnem pouku s kakšno posebno »mokro« tehniko ilustrirajo dogajanje v pesmici
(sodelovanje z likovnim pedagogom).

Sredstva in pripomočki:
Berilo, str. .........., Delovni zvezek str. …….

Literatura:
Maurer, Neža: Beli muc. Ilustr. Kostja Gatnik. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1981
Maurer, Neža: Kam pa teče voda. Ilustr. Marjanca Jemec-Božič. Ljubljana: Mladinskaknjiga, 1972.

Opombe in analiza:
PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO

Učitelj/ica: Št. ur: Datum:

Predmet: SLOVENŠČINA – umetnostna besedila Razred: 3
Učna tema: Obravnava pesmi
Učna enota:
Neža Maurer: ZLATI COPATI
Berilo str. 100 DZ str.
Cilji:
 Uporabijo ustrezna poimenovanja: pesem, pesnik, naslov, kitica, verz.
 Z ilustriranjem vsebine doživljajo besedilno stvarnost.
 Doživljajo podobe iz narave na domišljijski način.
 Nadgradijo doživljanje pesmi s (po)ustvarjalnem pisanjem in svojo deklamcijo/recitacijo.

Struktura učne ure; dejavnosti in didaktično-metodična priporočila

Strokovni izrazi in pojmi: pesem, pesnik, naslov
Učenci ob poslušanju pesmi razvijejo asociativne sposobnosti. Zaznavajo pesniške podobe,
zvočne/glasovne, besedne in besedilne igre ter prepoznavjo razpoloženje v pesmi.
Vpeljava pesmi
Učitelj spodbudi učence k ustvarjalni rabi jezika v besednih in jezikovnih igrah. Pomembno je,
da učence usmeri v sproščeno, nevsakdanjo rabo jezika, tako da začutijo jezik kot sredstvo za
izražanje novih pomenov.
Besedne in jezikovne igre naj jim omogočijo, da v njih uživajo, se čudijo in tako razvijajo
književni interes za branje in poslušanje lirskih besedil.
Cilj besednih in jezikovnih iger je ustvarjanje nenavadnih in nepredvidljivih novih, izmišljenih
besed in odnosov med njimi ter ritmično oblikovanih kratkih pesmic.

Motivacija
 Učiteljica prinese cekin (kovanec), ga spusti nekajkrat na mizo, da učenci slišijo njegov
zven. Kaj lahko zveni kot cekin. Nizajo asociacije ob besedi cekin.

Napoved vzgojnoizobraževalnega cilja:
No, pa poslušajmo, če copati lahko zvenijo kakor cekini.
Branje in literarnoestetsko doživetje
Prvi stik z besedilom; pripovedovanje
 Učitelj večkrat doživeto prebere pesem, da učenci začutijo razpoloženje pesmi.
 Pesem berejo učenci.

Čustveni odmor: Doživetja se usedejo in vtisi poglobijo.

Izjava po čustvenem premoru:
Zakaj si zajci sezujejo copate?
Drugi stik z besedilom; interpretativno branje /poslušanje
Vprašanja za razvijanje razumevanja besedila

Sledi pogovor: Kdaj začne zajce zebsti v podplate? Kdo jim šiva copate?Preberi drugo kitico.
Kako zvenijo copatki?Si predstavljaš kako zveni cekin?Zakaj zajci sezujejo copate?
Kako bi ti bežal neslišno : bos ali obut?
Kdo je napisal pesem? Kako imenujemo tistega, ki piše pesmi? Kako je pesmi naslov?
Koliko kitic ima pesem. Preštej verze v prvi kitici. Preštej verze v drugi kitici.
Poišči dve besedi ki se rimata v drugi kitici.

Interpretacija ter individualno delo učencev

 Ker je pesem kratka, si jo spontano po večkratnem poslušanju zapomnijo in doživeto
deklamirajo.

Naloge za poglabljanje doživetja
 Pesem po kiticah ponazorijo tudi z gibanjem.
 V DZ ilustrirajo obe kitici in odgovorijo na vprašanja.

DIDAKTIČNO-METODIČNI PREDLOGI

 Iščejo primere za lastnosti, ki jih pripisujemo zajcem.
 Teče kot _________________.
 Boji se kot _______________.
 Ima doga ušesa kot ____________.
 Nadaljujejo zgodbo: Kam je bežal zajec?

Sredstva in pripomočki:
Berilo, str. .........., Delovni zvezek str. …….

Literatura:
Neža Maurer: Velik sončen dan: izbrane pesmi za otroke in mladino. Ilustr. Alenka Sottler. Ljubljana:
Mladinska knjiga, 2000. (Sončnica).
Opombe in analiza:

PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO

Učitelj/ica: Št. ur: Datum:

Predmet: SLOVENŠČINA – umetnostna besedila Razred: 3
Učna tema: Obravnava pesmi
Učna enota: Niko Grafenauer GLAVA Berilo str. 199 DZ str.
Cilji:
 Ob poslušanju pesmi razvijajo asociativne sposobnosti.
 Besedilo na ravni teme primerjajo z že prebranimi besedili.
 Poustvarjajo besedilo na podlagi enake teme.

Struktura učne ure; dejavnosti in didaktično-metodična priporočila

Motivacija
Učitelj spodbudi učence k ustvarjalni rabi jezika v besednih in jezikovnih igrah. Usmeri jih v
sproščeno in nevsakdanjo rabo jezika, tako dag a začutijo kot sredstvo za izražanje novih
pomenov. Odnosi med besedami so tako nenavadni in epredvidljivi in to je cilj take besdne
igre (navodila Priročnik 3 str.157).
Napoved vzgojnoizobraževalnega cilja:
Tudi pesniki imajo radi besedne igre.
Branje in literarnoestetsko doživetje
Prvi stik z besedilom; pripovedovanje
Učitelj intrprtativno bere pesem.
Čustveni odmor: Doživetja se usedejo in vtisi poglobijo.

Izjava po čustvenem premoru:
Ugotovijo, kako je besedna igra vplivala na celovito doživljanje pesmi.
Drugi stik z besedilom; interpretativno branje /poslušanje
Vprašanja za razvijanje razumevanja besedila
Učenci govorno in pisno povzamejo, kaj jim je pesnik sporočil na nenavaden/nevsakdanji način.

Naloge za poglabljanje doživetja
Igrajo se podbobne besedne igre na igriv in duhovit način.

Sredstva in pripomočki:
Berilo, str. .........., Delovni zvezek str. …….

Literatura:
GRAFENAUER, N.: Kadar glava nad oblaki plava. Ilustr. Kostja Gatnik. Ljubljana: Mladinska
knjiga, 2000. (Sončnica)

Opombe in analiza:
PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO

Učitelj/ica: Št. ur: Datum:

Predmet: SLOVENŠČINA – umetnostna besedila Razred: 3
Učna tema: Obravnava pesmi
Učna enota: Niko grafenauer: KOKOSENZACIJA Berilo str.35 DZ str.
Cilji:
 Učenci opazujejo pesem in zaznavajo kitice, vrstice in rime.
 Zvok besede in zvočno slikanje (onomatopoijo/podobnoglasje) povezujejo s podobami, ki
jih vzbuja pesem.
 Prepoznajo glavne in stranske književne osebe.
 Prepoznavajo in posnemajo izrazite vzorce v pesmi.
 Posamezna književna besedila medbesedilno primerjajo in vrednotijo.

Struktura učne ure; dejavnosti in didaktično-metodična priporočila

Strokovni izrazi in pojmi: kitica, rima

Motivacija
 Učitelj vpraša učence, kako se oglašajo kokoši. (Kokoši, kokodakajo.) Kaj menijo, ali je
mogoče napisati pesem, v kateri je uporabljeno kokodakanje oz. onomatopoetske besede
»koko«? (Podobno kot v več pesmih zasledimo npr. »rega rega, kvak kvak.«)
 Vsak učenec si izmisli svojo senzacionalno vest (novico). Najboljše novice zapišejo na
plakat.

Napoved vzgojnoizobraževalnega cilja:
 Učitelj pove, da bodo izvedeli kakšna je bi la kokosenzacija. Vpraša učence: O čem mislite,
da bo pripovedovala pesem?
Napove pesem Kokosenzacija, ki jo je napisal pesnik Niko Grafenauer
Branje in literarnoestetsko doživetje
Prvi stik z besedilom; pripovedovanje
 . Interpretativno jo prebere.

Čustveni odmor: Doživetja se usedejo in vtisi poglobijo.

Izjava po čustvenem premoru:
Kako bi se lahko pesem nadaljevala?
Drugi stik z besedilom; interpretativno branje /poslušanje
Vprašanja za razvijanje razumevanja besedila

 Kakšna se zdi ta pesem učencem? Žalostna?
 Opazujejo pesem: kitice, vrstice, rime ...
 Učenci glasno in tiho berejo pesem.
Interpretacija ter individualno delo učencev

 Sledijo vprašanja za razumevanje besedila: Kdo je kokodakal po dvorišču? S čim se je
hvalila? Na kakšen način se je hvalila? Kaj je naredila kokopolicija? S čim je putka zavedla
kokopolicijo? Kdo je na koncu uredil celo stvar? Kako bi se pesem lahko nadaljevala?
Pripoveduj.
 Iščejo sestavljeke s koko- in ped – (učitelj jih sproti piše na tablo). Z njimi pesnik zvočno
slika. Oponaša oglašanje kokoši in pričara prepirljivo vzdušje v kokošnjaku.
 Kaj se je zgodilo v pesmi? Učenci pripovedujejo. Kakšen se jim zdi dogodek, ki ga opisuje
pesem?

Naloge za poglabljanje doživetja
 Spontano uprizorijo prepir v kokošnjaku. Zraven si spretno izmišljujejo še ostale
kokobesede.
 V DZ napišejo kratko pesem, pogovor med kokošjo in žabo, kjer uporabijo zvočno slikanje.
DIDAKTIČNO-METODIČNI PREDLOGI

 Spomnijo se, da je zvočno slikanje uporabil tudi pesnik Josip Stritar v pesmi Žabja svatba.
Pesnika Nika Grafenauerja učenci poznajo: naštevajo njegove pesmi, jih pripovedujejo in
recitirajo.
 Učenci pesem po skupinah dramatizirajo.
 Pojanjujejo pregovore o kurah:
PIŠEŠ KOT KURA. ŠE SLEPA KURA VČASIH ZRNO NAJDE. ZMEŠAN SI KOT KURA.
OBNAŠAŠ SE KOT PETELIN NA GNOJU. PRI NAS DOMA JE KOT V KURNIKU.

Sredstva in pripomočki:
Berilo, str. .........., Delovni zvezek str. …….

Literatura:
PRIMI pesmico za rep: mali cvetnik slovenske mladinske poezije. Ilustr. Marjan Manček. Maribor:
Obzorja, 1995. (Mlada Obzorja).

Opombe in analiza:

PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO

Učitelj/ica: Št. ur: Datum:

Predmet: SLOVENŠČINA – umetnostna besedila Razred: 3
Učna tema: Obravnava p
Učna enota: Niko Grafenauer PRAVLJICA
Berilo str. 105 DZ str.
Cilji:
Učenci razumejo in pojasnjujejo preprosto primero.
Opazujejo zunanjo obliko pesmi.
V mislih si oblikujejo domišljijskočutno predstavo dogajalnega prostora tako, da se spomnijo, kako
so si ga predstavljali, ko so pesem poslušali.

Po poslušanju in branju zaznajo razpoloženje pesmi (tiha, nežna).

Struktura učne ure; dejavnosti in didaktično-metodična priporočila

Motivacija
Učitelj spodbuja učence k pripovedovanju.
S katerimi prevoznimi sredstvi si že potoval?
S katerimi se lahko voziš v domišljiji?Pripoveduj, zakaj!
Pesnik Niko Grafenauer je napisal pesem o tem, kako se vozi Spanček-pan. Kdoje to? Kaj, misliš,
kakšno vozilo ima?

Napoved vzgojnoizobraževalnega cilja:
Pesnik Niko Grafenauer primerja Spančka s panom; pan pomeni gospod, tudi plemič, plemiški
gospod; je pa tudi del besede zas-pan, s-pan-je ipd. Majhni otroci, ki še ne morejo reči zaspan,
pogosto rečejo samo pan.
Učenci pripovedujejo, kako se pogrezajo v spanje. Jim je prijetno?

Branje in literarnoestetsko doživetje
Prvi stik z besedilom; pripovedovanje
Učitelj interpretativno prebere pesem; berejo jo učenci.

Čustveni odmor: Doživetja se usedejo in vtisi poglobijo.

Izjava po čustvenem premoru:
S čim pesnik primerja Spančka?
Drugi stik z besedilom; interpretativno branje /poslušanje
Vprašanja za razvijanje razumevanja besedila
Učitekj zastavlja vprašanja:
Koliko kitic ima pesem in koliko verzov?
Poišči verz, s katerim se konča vsaka kitica. (pelje se Spanček - pan).
Učenci si gradijo čutnonazorno predstavo Spančka in njegovega potovanja čez nočno nebo. Berejo
od vrstice do vrstice in ugotavljajo, kako ga pesnik opiše, s čim ga primerja: Kakšna je kočija? Kdo
je zaprežen vanjo? Kam in kako (kot kaj) je ugreznjen Spanček? itd. Sami podčratajo besede, ki jih
ne razumejo in jih razložijo z učiteljevo pomočjo.
Kdaj se k tebi pripelje Spanček –pan? Kako ga pričakaš?
Zakaj misliš, da ima pesem tak naslov? Kako bi še drugače dal naslov pesmi?

Naloge za poglabljanje doživetja
V delovni zvezek likovno izrazijo razumevanje metaforičnega mišljenja. Kako si predstavljaš
čarobni pečatnik sanj? Nariši ga!
Kako smo prebrali pesem? Hitro ali počasi? Tiho ali glasno? Obkrožijo pravilen odgovor.
Napišejo, o čem pripoveduje pesmica in narišejo svojo predstavo Spančka.

DIDAKTIČNO-METODIČNI PREDLOGI

Poznate še kakšno pesmico Nika Grafenauerja? (Pedenjped, Sladkosned, Uspavanka itd.) Ponovno
jih preberemo oz. recitiramo.
Z Uspavanko bi lahko celo začeli obravnavo Pravljice, kot medbesedilno motivacijo: uspavanko
zapojem otroku, ki se začne pogrezati v sen ...
Ker dobro poznajo Pedenjpeda, ga povežemo s pesmico Pravljica.
Napišejo pravljico z naslovom Pedenjped na obisku pri Spančku-panu. Pravljica je lahko v obliki
slikopisa.

Sredstva in pripomočki:
Berilo, str. .........., Delovni zvezek str. …….

Literatura:
Grafenauer, N. 1969: Pedenjped. Ilustr. Lidija Osterc. Ljubljana: Mladinska knjiga. (Moja knjižnica).
Opombe in analiza:

PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO

Učitelj/ica: Št. ur: Datum:

Predmet: SLOVENŠČINA – umetnostna besedila Razred: 3
Učna tema: Obravnava p
Učna enota: Oliver Swift: GULIVER MED PRITLIKAVCI Berilo str. 221 DZ str.
Cilji:
 Učenci poznajo razlike med realistično in pustolovsko pripovedjo.
 Pisno tvorijo pustolovsko zgodbo na osnovi ključnih povedi označenih v uvodu, jedru in
zaključku.
Struktura učne ure; dejavnosti in didaktično-metodična priporočila

Strokovni izrazi in pojmi:
Pustolovska pripoved
Motivacija
Učitelj vodi pogovor o svetovnih popotnikih, ki raziskujejo še neznane kraje, njihove
prebivalce in navade. Nenavadne pustolovčine, ki jih doživijo spremljajo večkrat na videz
nepremagljive težave, ki so v pustolovskih pripovedih opisana zelo slikovito. Večkrat so
take pustolovščine posnete na filmu.
Napoved vzgojnoizobraževalnega cilja:
Bi poslušali tako napeto zgodbo?
Branje in literarnoestetsko doživetje
Prvi stik z besedilom; pripovedovanje
Učitelj interpretativno prebere zgodbo (odlomek)
Čustveni odmor: Doživetja se usedejo in vtisi poglobijo.

Izjava po čustvenem premoru:
Kaj zvemo o Guliverju iz odlomka?
Drugi stik z besedilom; interpretativno branje /poslušanje
Vprašanja za razvijanje razumevanja besedila

Pozornost branja učitelj usmeri k slikovitemu opisu brodoloma (tretji odstavek). Povedi so v brilu v
tan amen posebej obarvana.
Interpretacija ter individualno delo učencev
V zadnjem odstavku Guliver misli, da sanja. Pripovedujejo, zakaj je tako mislil.

Naloge za poglabljanje doživetja
S pomočjo ključnih besed za uvod, jedro in zaključek napišejo svojo pustolovsko zgodbo, ki jo tudi ustrezno
naslovijo.
Zgodbe preberejo sošolcem.
DIDAKTIČNO-METODIČNI PREDLOGI

Lahko izbrane pošljejo v šolski časopis.
Sredstva in pripomočki:
Berilo, str. .........., Delovni zvezek str. …….

Literatura:
SWIFT, O.: Guliver med pritlikavci. Po prev. Izidorja Cankarja prir. Dane Zajc. Ilustr. Dušan
Petričić. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987. (Velike slikanice)

Opombe in analiza:
PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO

Učitelj/ica: Št. ur: Datum:

Predmet: SLOVENŠČINA – umetnostna besedila Razred: 3
Učna tema: Obravnava proze

Učna enota: Polonca Kovač KAJA IN NJENA DRUŽINA
Berilo str. 146 DZ str.
Cilji:
Učenci zaznavajo realistično pripoved.
Zaznavajo mejo med domišljijskim in realnim besedilom.

Struktura učne ure; dejavnosti in didaktično-metodična priporočila

Motivacija
Odlomek je treba obravnavati zelo tenkočutno, ker je veliko možnosti, da ima kdo od učencev v
razredu bolečo izkušnjo z ločenima staršema ali staršema, ki se pogosto prepirata. Zelo je treba biti
pazljiv, da ga ne prizadenemo! Hkrati pa je to tako pogost problem, da ga je priporočljivo
obravnavati. Otroci morajo vedeti, da so še naprej njihovi starši, čeprav so ločeni. Predvsem pa
morajo vedeti, da otroci ločenih staršev (vsaj na začetku) zelo trpijo in ni, da bi se jim posmehovali
in jim nagajali. Otroci niso prav nič krivi, če so se njihovi starši ločili. In prav z ničemer ne morejo
prispevati, da bi se ne kregali več in spet živeli skupaj.
Če učitelj misli, da odlomka ni priporočljivo obravnavati v njegovem razredu, potem naj ga ne
obravnava! Lahko pa da se bo zgodilo, da ga bo prav potreboval zaradi stiske katerega od svojih
učencev ali neprimernega obnašanja drugih učencev.

Branje in literarnoestetsko doživetje

Učitelj naj učencev ne motivira vnaprej za besedilo, ampak
odlomek najprej napove in ga prebere. Od odzivov pri učencih pa bo videl, kako daleč in globoko je
treba z doživljanjem odlomka.

Učitelj postavlja vprašanja o odlomku:
Kaj se je zgodilo Kajini mamici in očku?
Kaj pa si želi Kaja? Pripoveduj, kaj se je zgodilo ta torek, ko se je Kaja kot vsak torek po pouku
dobila z očkom? Kateri koščki v besedilu povedo, kako zelo si Kaja želi, da bi mama in očka spet
živela skupaj? Zakaj Kaja zvečer šepeta kamnu o srečnem torku? In česa "neznanskega" se
spomni?

Ker odlomek obravnava tenkočutno temo, ne predlagamo nobene pisne naloge v delovnem zvezku.
Naj si vsak v sebi ustvari vtis o prebranem in ga doživi v svoji notranjosti, ne da mu je to potrebno
razgaliti vsem.

Sredstva in pripomočki:
Berilo, str. .........., Delovni zvezek str. …….

Literatura:
Kovač, P. 1999: Kaja in njena družina. Ilustr. Maja B. Jančič. Ljubljana: Mladinska
knjiga. (Povej mi).

Opombe in analiza:
PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO

Učitelj/ica: Št. ur: Datum:

Predmet: SLOVENŠČINA – umetnostna besedila Razred: 3
Učna tema: Obravnava proze
Učna enota: Primož Suhodolčan MOBI ZAJEC Berilo str. 87 DZ str.
Cilji:
 Učenci obnavljajo besedilo s kombinacijo slike in besede (izdelajo strip).
 Izdelajo reklamna sporočila, kakšen je zajec, kakšna sta želva in želvak, o prednostih
mobilnega telefona idr.
 V razredu dramatizirajo besedilo in ga uprizorijo (književno besedilo dramatizirajo in ga
nadgradijo z gledališkimi izraznimi sredstvi: igra vlog, izdelava lutk, nakazovanja scene,
kostumov).

Struktura učne ure; dejavnosti in didaktično-metodična priporočila

Strokovni izrazi in pojmi: strip

Motivacija
 Učitelj v sproščenem pogovoru sprašuje učence po lastnostih zajca in želve. Kako živimo
danes: smo morda počasni kot želve? Nam k hitremu tempu življenja pripomorejo tudi
sodobni mediji?

Napoved vzgojnoizobraževalnega cilja:
Kaj je značilno za mobilni telefon? (Dostopni smo kjer koli, hitro oz. takoj.) Pa poslušajmo.
Branje in literarnoestetsko doživetje
Prvi stik z besedilom; pripovedovanje
 Interpretativno prebere zgodbo Mobi zajec.

Čustveni odmor: Doživetja se usedejo in vtisi poglobijo.

Izjava po čustvenem premoru:

Drugi stik z besedilom; interpretativno branje /poslušanje
Vprašanja za razvijanje razumevanja besedila
 Ker je besedilo bogato z dvogovori, razdeli vloge (zajec, želvak, želva) med učence, ki že
berejo in sam bere kot povezovalec. (To je obenem priprava za kasnejšo dramatizacijo
besedila.)

Interpretacija ter individualno delo učencev

 Učitelj z vprašanji pomaga učencem k razumevanju besedila: Kakšen je zajec? Kakšna sta
želva in želvak? Kakšno službo opravlja med njima zajec Peter? Kaj se zgodi medtem, ko se
zaljubljenca končno srečata? Kaj ugotovijo vsi trije? (»Ah, kako drvi čas!«).
 Učenci v razredu dramatizirajo besedilo, in ga odigrajo. V povezavi z drugimi predmeti
(likovnim in glasbenim poukom) ga nadgradijo z gledališkimi izraznimi sredstvi in
uprizorijo (izdelava lutk, nakazovanja scene, kostumov, izbira glasbene spremljave).

Naloge za poglabljanje doživetja
 V DZ napišejo dvogovor med želvo in želvakom v obliki kratkih sporočil (sms).
 Dramatizacijo lahko izpeljejo s kombinacijo slike in besede (izdelajo strip).

DIDAKTIČNO-METODIČNI PREDLOGI

 Učitelj in učenci se pogovarjajo tudi na splošno o tem, »kako čas beži«. Kako jim »čas beži«
med poukom, med odmori, čez vikend ali med počitnicami?
 V (šolski) knjižnici si izposodijo vse tri zbirke Živalskih novic in jih prebirajo; za začetek jih
bere tudi učitelj v nadaljevanjih v razredu. Učenci si izberejo vsak po eno zgodbo in
poročajo o njej na govornih nastopih. Učitelj jih lahko upošteva tudi kot opravljeno
»obveznost« za bralno značko.
Sredstva in pripomočki:
Berilo, str. .........., Delovni zvezek str. …….

Literatura:
SUHODOLČAN, Primož: Živalske novice. Ilustr. Uroš Hrovat. Ljubljana: Karantanija, 2007.
(Živalske novice: 2)

Tudi:
SUHODOLČAN, Primož: Živalske novice. Ilustr. Uroš Hrovat. Ljubljana: Karantanija, 2001.
(Živalske novice: 1)
SUHODOLČAN, Primož: Živalske novice. Ilustr. Uroš Hrovat. Ljubljana: Karantanija, 2009.
(Živalske novice: 3)
Opombe in analiza:

PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO

Učitelj/ica: Št. ur: Datum:

Predmet: SLOVENŠČINA – umetnostna besedila Razred: 3
Učna tema: Obravnava pravljice
Učna enota: Rezijanska ljudska DVANAJST UJCEV Berilo str. 60 DZ str.
Cilji:
 Razumejo motive za ravnanje književnih oseb.
 Sledijo zaporednemu toku dogodkov in povezujejo dogajanje s svojimi izkušnjami.
 Z ilustracijo izrazijo razumevanje besedila.
 Opazujejo prvine zapisa ljudske pravljice po živi pripovedi.

Struktura učne ure; dejavnosti in didaktično-metodična priporočila

Motivacija
Učitelj vodi razgovor o družinah nekoč (kakšne so bile, koliko otrok so imeli…).
-Učitelj pravljico pripoveduje. Pred pripovedovanjem razloži besedo ujec (=materin brat, stric (po
materini strani) .
-

-
-
Napoved vzgojnoizobraževalnega cilja:

Branje in literarnoestetsko doživetje
Prvi stik z besedilom; pripovedovanje
- Nato prebere besedilo, razloži še druge manj znane besede (néča , opanke idr.),

Čustveni odmor: Doživetja se usedejo in vtisi poglobijo.

Izjava po čustvenem premoru:
Ali veš, kako se nadaljuje?
Drugi stik z besedilom; interpretativno branje /poslušanje
Vprašanja za razvijanje razumevanja besedila

Z vprašanji spodbuja učence k pogovoru: Kakšna je bila družina dvanajstih otrok z materjo? Kako
je predstavljena njihova revščina? Kaj se je zato odločila mati? Kaj je dobila pri prvem ujcu?
Interpretacija ter individualno delo učencev

- Učitelj gradi na pričakovanjih učencev: Kaj menite, da je dobila pri naslednjih ujcih? Kaj ji
je lahko dal vsak od njih?Kako misliš, da se zgodba nadaljuje? Pripoveduj.
- Ob besedilu se lahko pokažejo razlike med poznavanjem mesecev/letnih časov učencev v
mestnem okolju in učencev na podeželju. Kakšne so vaše izkušnje: Ali so meseci na
podeželju podobni mesecem v mestu?
- Učence spodbuja, da prikličejo pripovedi z oživljeno naravo: Poznaš še kakšno drugo
ljudsko pripoved, kjer je narava oživljena? V berilu je takšna Sonce in mavrica. Kdo govori
v tej pripovedi?
- Zakaj so v pravljici imena mesecev zapisana z veliko začetnico? Kako pa po navadi
zapišemo imena za mesece?

Naloge za poglabljanje doživetja
- Morda se bo razvil tudi pogovor o revščini nekoč in danes. To je zelo občutljiva tema in
učitelj naj jo izpelje tenkočutno glede na razmere svojih učencev. Kako revni so bili nekateri
nekoč? Ali so tudi danes nekateri revni? Pogovor navežemo na poznavanje otrokovih pravic
(poznajo jih že pri predmetu Spoznavanje okolja in razrednih urah.
- Po čem/po katerih prvinah vemo, da gre za zapis ljudske pravljice po živi pripovedi?
(... je sedel na klopi kakor jaz nocoj, ponavljanje, dvogovori idr.)
- Ko učenci pod učiteljivim vodstvom obdelajo odlomek v Berilu, učitelj prebere vso
pravljico.
- Pogovorijo se o razlikah med njihovimi pričakovanji in tem, kar se je zgodilo v
pravljici.

DIDAKTIČNO-METODIČNI PREDLOGI

- Učenci zastavljajo uganke: vsak »ujec« pove, kaj bi lahko dal revni materi, drugi po
darovih uganejo, z kateri mesec gre,
- spontano odigrajo vso pravljico.
- Vsak posamezni mesec-ujec se predstavi tudi gibalno (pantomima).

Sredstva in pripomočki:
Berilo, str. .........., Delovni zvezek str. …….

Literatura:
Rezijanska ljudska pravljica: Dvanajst ujcev. Povedala Tina Vajtova. Zapisal Milko Matičetov.
Ilustr. Ančka Gošnik Godec. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1994. (Čebelica).

Opombe in analiza:

PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO

Učitelj/ica: Št. ur: Datum:

Predmet: SLOVENŠČINA – umetnostna besedila Razred: 3
Učna tema: Obravnava pravljice
Učna enota: Rezijanska ljudska TRI BOTRE LISIČICE Berilo str. 53 DZ str.
Cilji:
 Učenci spoznavajo in opazujejo značilnosti ljudske pravljice, v kateri so prvine sodobnega
realnega sveta. Seznanijo se, da so v Reziji nastajale pravljice še do nedavnega, tj. pred
petdesetimi leti.
 Utemeljujejo, zakaj v rezijski pravljici nastopajo stvari iz sodobnega časa.
 Izražajo in utemeljujejo svoje stališče do problema, ki je obravnavan v pravljici (alkohol,
pitje, vožnja avtomobila…).
 Literarni svet nadgradijo z lastnim domišljijskim svetom, pišejo nadaljevanje pravljice.
 Berejo bogato ilustrirano pravljico v slikanici.

Strokovni izrazi in pojmi: značilnosti ljudske pravljice

Motivacija
 Kako si učenci predstavljajo srečanje treh prijateljev oz. prijateljic, da bi bilo prijetno in
obenem imenitno? Pripovedujejo.

Napoved vzgojnoizobraževalnega cilja:
 No, pša poslušajmo, kako je bilo s tremi lisičicami.
 Učitelj napove srečanja treh boter lisičic, kot jih opisuje rezijanska ljudska pravljica.

Branje in literarnoestetsko doživetje
Prvi stik z besedilom; pripovedovanje
Bile so tri lisičice in so bile vse tri botrice. Vsaka je imela svojo vilo: prva jo je imela na
Brajdi, druga sredi Loga in tretja gori na koncu Loga. Nekega dne je šla tista z Brajde
najprej obiskat svojo botrico v Log in potem sta šli obe skupaj obiskat še botrico na koncu
Loga. To srečanje imamo tudi v Berilu.

Čustveni odmor: Doživetja se usedejo in vtisi poglobijo.

Izjava po čustvenem premoru:
»Zdaj, botrica, zdaj bom morala iti na svoj dom. In tako se bova videli spet kdaj drugič!«

Drugi stik z besedilom; interpretativno branje /poslušanje
Vprašanja za razvijanje razumevanja besedila
 Odlomek najprej prebere učitelj, nato ga (tiho) berejo učenci.

 Učenci glasno berejo odlomek.
 Potem se pogovorijo: Kakšen je dom botre lisičice na koncu Loga? Kako se zabavajo vse tri
lisičice?
 Učitelj spodbuja učence k opazovanju besedila: Katere besede so narečne? (Poiščejo jih v
slovarčku.) Katere besede/kateri elementi nam sporočajo, da je tretja lisičica bogata in
obenem sladkosneda (stene so poslikane s kokošmi, ki se zdijo žive ipd.)? Katere prvine so
značilne za ljudske pravljice (ponavljanje, pomanjševalnice idr.)? Katere prvine so iz
sodobnega realnega sveta? (salon, bife, fotelji , avto idr.). Učence seznani, da so v Reziji
nastajale pravljice še pred petdesetimi leti. Učence spodbudi, da ugotovijo, kakšen je bil
takrat način življenja. Razlikoval se je od načina življenja, ko so nastajale ljudske pravljice v
daljni preteklosti.

Interpretacija ter individualno delo učencev

 Pogovor usmerimo na problem zabav, pitja alkohola, vožnje pod vplivom alkohola….
 Učitelj prebere celo pravljico v slikanici, ki jo je bogato ilustrirala Ančka Gošnik Godec.
Naloge za poglabljanje doživetja
 V DZ dodajo k pojedini in zabavi treh boter lisičic še kakšno malenkost (na kratko napišejo
in ilustrirajo).
 Pišejo nadaljevanje pravljice in jo ilustrirajo.

DIDAKTIČNO-METODIČNI PREDLOGI

 Slikanico nekaj časa pustimo v bralnem kotičku v razredu. Morda jo bo kateri od učencev
tudi sam prebral in poročal za bralno značko.
 Oblikujejo plakat Z GLAVO NA ZABAVO!

Sredstva in pripomočki:
Berilo, str. .........., Delovni zvezek str. …….

Literatura:
Tri botre lisičice: rezijanska ljudska. Ilustr. Ančka Gošnik Godec. Ljubljana: Mladinska knjiga,
1983. (Velike slikanice).

Opombe in analiza:

PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO

Učitelj/ica: Št. ur: Datum:

Predmet: SLOVENŠČINA – umetnostna besedila
BRANJE V NADALJEVANJIH Razred: 3.
Učna tema: Branje v nadaljevanjih

CILJI
Zaznajo formalni začetek pravljice.
Oblikujejo domišljijsko čutne predstave književnih oseb in dogajalnega prostora.
Sledijo zaporednemu toku dogodkov.
Med sabo primerjajo dve književni osebi (doro-hudobno).
Spodbujamo raznolikost pri branju in individualni pristop (branje z odraslim, branje v dvojicah,
branje v skupinah, branje za lahko noč,”5minut za branje”…).

Učna enota: Svetlana Makarovič PEKARNA MIŠMAŠ Berilo str. 130-137

Prvi odlomek:

Učitelj prebere odlomek iz berila - začetek pravljice tako prepričljivo, da učence motivira za
poslušanje cele pravljice.

Odlomek v berilu preberejo učenci.
Kaj se učencem zdi v tem odlomku takšno, da jim je vzbudilo zanimanje za poslušanje cele
pravljice? Mišmaš je bil na vso moč podoben škratu - in čisto lahko, da je to tudi zares bil ...
nikomur ni šlo v glavo, kako je mogoče, da iz tako malo moke napeče toliko dobrega kruha ...
mlinarici Jedrt radovednost ni dala miru ...
Podrobno se pogovarjajo o odlomku - začetku pravljice: Kaj je nekoč stalo na koncu Mišje vasi?
Kako se tedaj začenjal dan? Naštejte in opišite vse vrste kruha!
Kakšen je bil pek Mišmaš? Čemu so se čudili vaščani? Zakaj mlinarici Jedrt radovednost ni dala
miru? Čemu je kuhala zamero?
Kako se začne odlomek in kako konča? (nekoč in na koncu tri pike ..., ki kar kličejo po
nadaljevanju).
Mišmaš je bil dober pek. Primerjajo mlinarico Jedrt in peka Mišmaša. V razpredelnico zapišejo
nekaj njunih značilnosti.

Nato vpraša učence:
 Kako je mogoče, da Mišmaš iz tako malo moke napeče toliko dobrega kruha?
Bere pravljico naprej.

Drugi odlomek:
Učitelj prebere drugi odlomek, ki se konča z besedami Jedrt: DOVOLJ SEM VIDELA!
 Zagotovo te zanima, kaj je potem naredila Jedrt?

Učitelj prebere še tretji odlomek.

Tretji odlomek:
Zacopran kruh kupujete, ljudje! Pa je vaščane začela stvar zanimati in poklicali so župana.
Tako se konča ta odlomek.
 Ojoj, in kako se je tole končalo?!
 Učitelj prebere (ob slikanici) pravljico do kraja.

CILJI in potek branja na daljši rok:

 Spoznajo slovensko pisateljico Svetlano Makarovič in tudi njena ostala dela iz
tretjega berila.
 Naredijo raztavo njenih del v knjižnem kotičku.
 Učitelj spodbuja raznolikost pri branju in individualni pristop (branje z odraslim,
branje v dvojicah, branje v skupinah, branje za lahko noč…).
 Učenci naj imajo dostop do več različnih izvodov iste knjige (kotiček v razredu).
 Učitelj spodbuja učence in jih usmerja v izbiro branja.
 Pripravi zanimive naloge za poustvarjalnost, da že v naprej spodbuja učence za
obojestranska literarnoestetska doživetja.
 Med procesom branja spodbuja učence z odlomki v berilu in zanimivimi komentarji,
ki učence še bolj motivirajo za branje.
 Vseskozi skrbi za vzpostavljanje pozitivnega odnosa do branja (individualno) in
poskuša pri učencih z odporom do branja vzpostaviti stik tudi z domačimi in skupno
poiskati strategijo in motivacijo za branje.
 Med procesom branja na daljši rok poskrbi za vmesne igrive motivacijske naloge, ki
se navezujejo na omenjeno delo. Tako še dodatno spodbuja bralčevo pričakovanje.

 Učenci se identificirajo z glavnimi književnimi osebami.
 Berejo v nadaljevanjih; predvsem spodbujamo družinsko branje.

Struktura učne ure; dejavnosti in didaktično-metodična priporočila

Strokovni izrazi in pojmi: družinsko branje

Motivacija za branje na daljši rok

Naloge za poglabljanje doživetja
DIDAKTIČNO-METODIČNI PREDLOGI
 Individualni pogovori z učenci.
 Pogovori med učenci (manjše skupine).
 Pripovedovanje učencev o že prebranih zgodbah.
 Vmesno branje odlomkov.
 Sestavljajo recepte za okusne rogljiče.
 Nariši vabljivo izložbo pekarne MIŠMAŠ.
 Blok uro učitelj nameni ustvarjalnosti Svetlane Makarovič. V knjižnici si izposodijo knjige
Svetlane Makarovič. Veliko njenih pravljic je v slikaniški izdaji, imenitna je najnovejša
serija Svetlanovčki. Pripravijo razstavo teh knjig, učenci pripovedujejo (za bralno značko)
besedila, ki jih poznajo. Najbrž bodo spontano kakšno tudi ponovno prebrali.

Sredstva in pripomočki:
Berilo, str. .........., Delovni zvezek str. …….

Literatura:
Makarovič, S. 1997: Pekarna Mišmaš. Ilustr. Gorazd Vahen. Ljubljana: Mladinska knjiga.
(Svetlanovčki).

Opombe in analiza:

PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO

Učitelj/ica: Št. ur: Datum:

Predmet: SLOVENŠČINA – umetnostna besedila
BRANJE V NADALJEVANJIH Razred: 3.
Učna tema: Branje v nadaljevanjih

Učna enota: Svetlana Makarovič KOSOVIRJA NA LETEČI ŽLICI Berilo str. 19-30
DZ str.
Uvod:
KOSOVIRSKI UVOD

Prvi odlomek:
ŽE V ZAČETKU STRAŠNO SREČANJE Z OBLAKOM

Drugi odlomek:
GLEJ GA, VRABCA!

Tretji odlomek:
STARA GOSPA KRIČI OD VESELJA

CILJI in potek branja na daljši rok:

 Spoznajo slovensko pisateljico Svetlano Makarovič in njeni deli Kosovirja na leteči
žlici in Kam pa kam, kosovirja?
 Učitelj spodbuja raznolikost pri branju in individualni pristop (branje z odraslim,
branje v dvojicah, branje v skupinah, branje za lahko noč…).
 Učenci naj imajo dostop do več različnih izvodov iste knjige (kotiček v razredu).
 Učitelj spodbuja učence in jih usmerja v izbiro branja.
 Pripravi zanimive naloge za poustvarjalnost, da že v naprej spodbuja učence za
obojestranska literarnoestetska doživetja.
 Med procesom branja spodbuja učence z odlomki v berilu in zanimivimi komentarji,
ki učence še bolj motivirajo za branje.
 Vseskozi skrbi za vzpostavljanje pozitivnega odnosa do branja (individualno) in
poskuša pri učencih z odporom do branja vzpostaviti stik tudi z domačimi in skupno
poiskati strategijo in motivacijo za branje.
 Med procesom branja na daljši rok poskrbi za vmesne igrive motivacijske naloge, ki
se navezujejo na omenjeno delo. Tako še dodatno spodbuja bralčevo pričakovanje.
 Dogovorimo se za datum prebranega dela.

 Učenci se identificirajo z glavnimi književnimi osebami. Doživljajo njihov pogum,
samostojnost , radovednost in iznajdljivost.
 Berejo v nadaljevanjih; predvsem spodbujamo družinsko branje.

Struktura učne ure; dejavnosti in didaktično-metodična priporočila

Strokovni izrazi in pojmi: družinsko branje
Motivacija za branje na daljši rok

Branje in literarnoestetsko doživetje
Uvod:
KOSOVIRSKI UVOD
Učenci spoznajo kosovirje. Lahko izdelajo njihovo osebno izkaznico po vzoru našihosebnih
izkaznic.
Opišejo kosovirjain ga narišejo.

Prvi odlomek:
ŽE V ZAČETKU STRAŠNO SREČANJE Z OBLAKOM
Učenci v odlomku spoznajo, kako je potekalo srečanje z oblakom, ki ni bilo ravno prijetno.
Gotovo bo učence zanimalo, ali sta kosovirja priletela na severojugovzhod in tudi to, kaj vse sta
doživela na poti. Zgodbo preberejo do kraja v knjigi.
LAHKO JO BERE UČITELJ, LAHKO GREDO V KNJIŽNICO, LAHKO JO BEREJO DOMA,
LAHKO JO PO DELIH BEREJO UČENCI.

Drugi odlomek:
GLEJ GA, VRABCA!
Vrabec oba junaka napoti v mesto, kjer si bosta končno lahko ogledala ljudi.
Sta se Glili in Glal znašla? Zvedel boš, če prebereš zgodbo do kraja.

Tretji odlomek:
STARA GOSPA KRIČI OD VESELJA
Zdaj, ko si prebral že tri odlomke iz knjige, boš najbrž prebral kar vso.
Lahko pa prosiš starše, da ti jo oni preberejo na glas. Naj vam bo vsem lepo pri branju!

Naloge za poglabljanje doživetja
DIDAKTIČNO-METODIČNI PREDLOGI
 Izmišljujejo si različna imena za izmišljene dežele: Mačkovirija, Slonarija, Krokodilija….
 Izdelajo kosovirjevo osebno izkaznico
Ime:
Spol:
Vrsta:
Zunanji videz:
Govor:
Hrana:
Prevozno sredstvo:
Prebivališče:
Sorodniki:
 Opisujejo, kako si predstavljajo kosovirje in deželo Kosovirijo.
 Individualni pogovori z učenci.
 Pogovori med učenci (manjše skupine).
 Pripovedovanje učencev o že prebranih zgodbah.
 Vmesno branje odlomkov.
 Naučijo se kosovirsko pesem, ji dajo naslov in jo uglasbijo ter zapojejo.
 Izdelajo osebne izkaznice še za druga izmišljena bitja in njihove dežele po vzoru kosovirjev
in Kosovirije.
 Opisujejo najbolj smešne prigode obeh kosovirjev.
 Identificirajo se s književno osebo (pišejo kosovirski dnevnik, pišejo pismo kosovirju,
dramatizirajo posamezne odlomke).

- Označijo glavne književne osebe (miselni vzorec).
- Učitelj pa lahko zgodbe iz vseh treh knjig razdeli med učence, vsak izbere eno in jo čez
nekaj dni predstavi kot govorni nastop.

- Učenci raziskujejo, kateri ilustratorji so ilustrirali kosovirske knjige Kosovirja na leteči žlici,
Kam pa kam, kosovirja in Mi, kosovirji; čigava upodobitev jim je najbolj všeč in zakaj? Tudi
sami vsak po svoje narišejo kosovirja.

- Učenci v knjižnici raziskujejo, kdaj (katera leta) so izšle te knjige in pri katerih založbah.

Sredstva in pripomočki:
Berilo, str. .........., Delovni zvezek str. …….

Literatura:

MAKAROVIČ, Svetlana: Kosovirja na leteči žlici. Ilustr. Lidija Osterc. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1974, 1978.
MAKAROVIČ, Svetlana: Kosovirja na leteči žlici. Ilustr. Matjaž Schmidt. Ljubljana: DZS, 1994.
MAKAROVIČ, Svetlana: Kosovirja na leteči žlici. Ilustr. Gorazd Vahen. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2001.
MAKAROVIČ, Svetlana: Kosovirja na leteči žlici. Ilustr. Suzi Bricelj. Dob pri Domžalah: Miš, 2008.
MAKAROVIČ, Svetlana: Kam pa kam, kosovirja?. Ilustr. Lidija Osterc. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1975, 1978.
MAKAROVIČ, Svetlana: Kam pa kam, kosovirja?. Ilustr. Matjaž Schmidt. Ljubljana: DZS, 1995.
MAKAROVIČ, Svetlana: Kam pa kam, kosovirja?. Ilustr. Gorazd Vahen. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2002.
MAKAROVIČ, Svetlana: Mi, kosovirji. Ilustr. Suzi Bricelj. Dob pri Domžalah: Miš, 2009.

Opombe in analiza:
PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO

Učitelj/ica: Št. ur: Datum:

Predmet: SLOVENŠČINA – umetnostna besedila Razred: 3
Učna tema: Obravnava proze
Učna enota: Saša Vegri JURE KVAK KVAK
Berilo str. 127 DZ str.
Cilji:
Učenci prepoznavajo formalni začetek in pravljično dogajanje.
Primerjajo več besedil med seboj (medbesedilne izkušnje).
Odlomek dramatizirajo in uprizorijo.

Struktura učne ure; dejavnosti in didaktično-metodična priporočila

Strokovni izrazi in pojmi:

Motivacija
Učitelj na kratko pove pravljico bratov Grimm z naslovom Žabji kralj, kjer se je žaba spremenila v
prelepega kraljeviča.
Napove pravljico o Juretu, petletnem fantiču, ki se je spremenil v žabo. Jure je bil kot ponavadi tudi
ta dan pri kosilu zelo žejen. Vsako žlico zelenjavne juhe je pridno zalival z vodo. Teta Otilija,
njegova prijazna varuška mu je zato rekla: "Saj boš postal še žaba, če se boš tako nalival z vodo." A
Jure je počasi srebal juho, za vsak korenčkov kolobar je napravil še majhen požirek vode, stenska
ura pa je tekla tik tak tik. Počasi so postajala Juretova ušesa zmerom bolj zelena, potem se je zelena
barva razlezla še na obraz in naenkrat so počile kavbojke in iz njih se je prikazal napet zelen
trebušček ...

Napoved vzgojnoizobraževalnega cilja:

Branje in literarnoestetsko doživetje
Prvi stik z besedilom; pripovedovanje
Učitelj pove pravljico do izbranega odlomka v berilu.
Odlomek prebere, berejo ga tudi učenci.

Čustveni odmor: Doživetja se usedejo in vtisi poglobijo.

Izjava po čustvenem premoru:

Drugi stik z besedilom; interpretativno branje /poslušanje
Vprašanja za razvijanje razumevanja besedila

Učitelj vodi pogovor: Kaj se je zgodilo, ker je Jure popil preveč vode? Česa se je spomnila teta
Otilija? Kakšne rešitve se je domislila? Kaj mislijo, da se je zgodilo potem? - Na podlagi njihovega
pričakovanja jim prebere iz slikanice celo pravljico.
Spodbuja učence, da povedo, kateri del pravljice je v berilu? Po čem učenci vedo, da je to odlomek
iz pravljice? Kaj vse je pravljično?

Naloge za poglabljanje doživetja
Učenci se spomnijo različnih dobrih pastiric in njihovih dobrih dejanj iz pravljic.
V delovni zvezek zapišejo pogovor med Otilijo in Juretom v obliki dvogovora:
Kakšna je razlika med dramskim in proznim besedilom?
Učenci uprizorijo dvogovor med teto Otilijo in Juretom začaranim v žabo.

DIDAKTIČNO-METODIČNI PREDLOGI
Učenci samostojno berejo slikanico in če želijo, jo poročajo za bralno značko.
Nadaljujejo spis z naslovom Postal sem zelena žaba…
Sredstva in pripomočki:
Berilo, str. .........., Delovni zvezek str. …….

Literatura:
Vegri, S. 1994: Jure kvak kvak. Ilustr. Kostja Gatnik. Ljubkjana: Mladinska knjiga.

Opombe in analiza:

PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO

Učitelj/ica: Št. ur: Datum:

Predmet: SLOVENŠČINA – umetnostna besedila Razred: 3
Učna tema: Obravnava pesmi
Učna enota: S. Vegri KJE IMAJO LAHKO OTROCI LUKNJE Berilo str. 79 DZ str.
Cilji:
 Identificirajo se s književno osebo.
 Razumejo motive za ravnanje književnih oseb, ki jih poznajo iz lastnega izkušenjskega
sveta.

Struktura učne ure; dejavnosti in didaktično-metodična priporočila

Strokovni izrazi in pojmi:

Motivacija
Pripovedujejo, kako lahko napravijo luknjo na obleki? Kje se to navadno pripeti? Kako to
rešijo?
Napoved vzgojnoizobraževalnega cilja:
Pesnica saša vegri je napisla pesem o tem, kje imajo lahko luknje in kje ne.
Branje in literarnoestetsko doživetje
Prvi stik z besedilom; pripovedovanje
Učitelj deklamira ali recitira pesem.
Čustveni odmor: Doživetja se usedejo in vtisi poglobijo.

Izjava po čustvenem premoru:
Kje ne smejo imeti otroci lukenj?
Drugi stik z besedilom; interpretativno branje /poslušanje
Vprašanja za razvijanje razumevanja besedila

Učenci glasno in tiho berejo pesem.
Interpretacija ter individualno delo učencev

Učitelj učence vodi z vprašanji:
Kje imate lahko luknje?
Kje pa pessnica pravi, da ne smete imeti lukenj?
Kako lahko napravi neumnost luknjo? Kako si to predstavljajo?
Kako pa strel napravi luknjo? Kaj se pri tem lahko zgodi?
Naloge za poglabljanje doživetja
DIDAKTIČNO-METODIČNI PREDLOGI
 V obliki miselnega vzorca nizajo oasociacije ob besedi luknja, npr, mišja luknja, ....

Sredstva in pripomočki:
Berilo, str. .........., Delovni zvezek str. …….

Literatura:

Opombe in analiza:
PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO

Učitelj/ica: Št. ur: Datum:

Predmet: SLOVENŠČINA – umetnostna besedila Razred: 3
Učna tema: Obravnava pesmi
Učna enota: Srečko kosovel SONČEK BOŽA TAČICE Berilo str.101 DZ str.
Cilji:
 Zaznavajo in doživljajo ritem v pesmi.
 Besedilni svet v pesmi povežejo z lastnim izkušenjskim svetom.
 Lastnosti živali primerjajo s človeškimi.

Struktura učne ure; dejavnosti in didaktično-metodična priporočila

Strokovni izrazi in pojmi: ritem v pesmi, personifikacija

Učenci v prvem triletju kažejo posebno naklonjenost za personifikacijo. Njihove ilustracije npr.
sonca ustvarjajo likovno personifikacijo: sonce ima oči in lice, se smeji…
S personifikacijo otrok vstopa v metaforično izražanje. Izražanje s personifikacijo učencem odkriva
pesniški jezik.

Motivacija

 Motivacija pred interpretativnim branjem poteka lahko tako, da najprej izberemo motiv, ki
ga bodo učenci personificirali. To je lahko motiv iz pesmi ali iz drugih vsebin. Ko izberemo
motiv, učence usmerimo v personificiran način izražanja. Običajno usmeritev vsebuje
navodilo »predstavljajte si«:

a) Predstavljajte si dežnik, ki govori, ki sprašuje. Koga bi dežnik lahko nekaj vprašal? Kaj bi lahko
vprašal?

b) Pesnik si je zamislil sonce kot človeka.

Sonce naprej opisujte, kot da je človek.

Naloge s personifikacijo temeljijo na sposobnostih domišljijske predstave. Motivacijske naloge
lahko oblikujemo na različne načine in izpeljemo ustno, pisno in likovno.

Lahko pa motivacija poteka takole:
 S pantomimo posnemajo gibanje mačke. Nato na tablo zapisujejo besede, ki jim pridejo na
misel, ob besedi mačka. Osredotočijo se na njene lastnosti.

Napoved vzgojnoizobraževalnega cilja: Poslušajmo pesem, kako sonček orav zares boža tačice.

Branje in literarnoestetsko doživetje
Prvi stik z besedilom; pripovedovanje
 Učitelj nato doživeto deklamira in še prebere pesem.

Čustveni odmor: Doživetja se usedejo in vtisi poglobijo.

Izjava po čustvenem premoru:
Ali je sončece prav zares pobožalo tačice?
Drugi stik z besedilom; interpretativno branje /poslušanje
Vprašanja za razvijanje razumevanja besedila

 Pesem tiho in glasno berejo učenci.

 Razložijo manj znane besede: kolovrat - lesena priprava za ročno predenje, predica -
ženska, ki prede; lenuška - lena ženska…
 Učitelj vodi razgovor za pojasnitev teme(lenobnost): Ali pesem res govori le o mački, ali
morebiti govori tudi o lastnostih, ki jih imamo tudi ljudje?

Interpretacija ter individualno delo učencev
 S svojimi besedami opisujejo podobnosti.
 V DZ išče pomanjševalnice in jih zapiše.

Naloge za poglabljanje doživetja
 Pesem se naučijo deklamirati.

DIDAKTIČNO-METODIČNI PREDLOGI
 Igrajo se igro KIPAR in GLINA. V dvojicah eden od učencev oblikuje mačko. Učenec se
mu popolnoma prepusti. Opiše svoj kip. Vlogi nato zamenjata.
 Za mačko poiščejo čim več zanimivih pridevnikov in jih zapišejo v obliki miselnega vzorca.

Sredstva in pripomočki:
Berilo, str. .........., Delovni zvezek str. …….

Literatura:
KOSOVEL, Srečko: Medvedki sladkosnedki. Ilustr. Jelka Reichman. Ljubljana: Maldinska knjiga,
2004. (Velike slikanice)

Opombe in analiza:

PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO

Učitelj/ica: Št. ur: Datum:

Predmet: SLOVENŠČINA – umetnostna besedila Razred: 3
Učna tema: “KRIŽEMKRAŽ PO EVROPI” projekt EVROPEJČKI
Učna enota: Francija, Španija, Velik Britanija, Makedonija, Češka
Berilo str. 191-194 DZ str.

Večjezičnost oz. večkulturnost je vse pogostejša situacija tudi v naših razredih. Skoraj v
vsakem razredu je nekaj učencev, ki niso Slovenci ali je vsaj eden od staršev ne-Slovenec; njihov
materni oz. prvi jezik ni slovenščina.
Raziskave in izkušnje v večkulturnih okoljih potrjujejo, da je identifikacija otroka s prvim oz.
maternim jezikom osnovni pogoj za uspešno učenje in branje v učnem jeziku. Identifikacija s svojo
kulturo je eden od pomembnih pogojev za srečno življenje človeka, obenem pa tudi za medkulturni
dialog t. j. spoštovanje drugih jezikov in kultur. V sodobnem globalnem svetu je medkulturno
razumevanje osnova, da ljudje različnih kultur živijo v razumevanju, spoštovanju in sožitju; da je
vsakdo lahko ponosen na svojo kulturo, se bogati z drugimi kulturami in ustvarjalno prispeva v
človeško skupnost.
Učitelj izhajal iz situacije v svojem razredu in obravnava predvsem tista besedila, ki
izvirajo iz književnosti jezikov, ki so prvi jeziki učencev iz drugih kultur. Ali pa bo na podoben način
izbreš besedilo iz jezika, ki je materni jezik učenca iz države, ki je v Berilu nismo predstavili.
Pri vsakem besedili je v Berilu didaktični inštrumentarij, ki prispeva k njegovemu
razumevanju in estetskemu doživetju.
Vsi napotki so seveda samo priporočila in predlogi; lahko jih izbereš, preoblikuješ in dopolnjuješ
po svoje oz. glede na medkulturno situacijo v razredu.

Priporočila za obravnavo:

 Uganko – povedano malo drugače - poznajo tudi v Franciji, zato je napisana
tudi v francoščini.
 Pri španski pesmi vstavi manjkajočo besedo, takoj boš ugotovil, katera je.
 Otroška pesmica je iz Velike Britanije, zato je v angleščini.

 Pisateljica Barbara Hanuš je napisala zgodbico o praznovanju Jakobovega rojstnega
dne v slovenščini, potem pa je bila prevedena v makedonščino in še pet drugih
jezikov, prav z namenom, da bi jo razumeli tudi neslovenski otroci, ki živijo v
Sloveniji.
Makedonsko sicer govorijo v Makedoniji.

 Zgodbice O psičku in muci je napisal češki pisatelj Josef Čapek, nato pa je bila
prevedena tudi v slovenščino.
Prvi odstavek lahko prebereš tudi v češčini.

CILJI:
 Učenci spoznavajo druge jezike; morda je med njimi tudi prvi ali materni jezik katerega od
učencev v razredu.
 Zvedo za prevod iz tujega jezika v slovenščino.
 Razvijajo narodno in državljansko identiteto.

Dejavnosti in didaktično-metodična priporočila

Strokovni izrazi in pojmi: materni jezik, tuji jezik, prevod, državljanstvo

Motivacija
 Spoznavajo tuje jezike in drugačne zapise, ter njihove prevode v slovenski jezik.
 Učitelj na zemljevidu Evrope (lahko tudi na obrisu Evrope v Berilu) pokaže, kje so države
Makedonija, Češka, Albanija, Španija, Francija in Velika Britanija. Poudari, da v teh
državah govorijo makedonsko (makedonščino) v Makedoniji, albansko (albanščino) v
Albaniji, češko (češčino) na Češkem, špansko (španščino) v Španiji, francosko (francoščino)
v Franciji in angleško (angleščino) v Veliki Britaniji.

Branje in literarnoestetsko doživetje
 V Berilu so prevodi koščkov različnih besedil v teh jezikih. Pogovarjajo se o tem, zakaj so
prevodi potrebni. Učenci bodo spoznali, da iz tujih jezikov prevajamo v slovenščino in da iz
slovenščine prevajajo v druge jezike. Spoznali bodo tudi, da je v sodobnem času
(globalizacije) večkulturna in večjezična situacija, ki zahteva nastajanje besedil v več
jezikih.
 Učitelj predvaja CD z odlomki teh besedil.
 V DZ učenci povežejo imena držav in njihovih jezikov. Rešijo še ostale naloge povezane s
sklopom KRIŽEMKRAŽ PO EVROPI.
 Branje in obravnavo teh besedil vključimo v projekt »Evropejčki«.

Naloge za poglabljanje doživetja
 Učitelj izbere državo skupaj z učenci. Ta projekt spoznavanja kulture izbrane države lahko
nevsiljivo poteka preko celega šolskega leta tudi v povezavi z drugimi predmeti. Poiščejo jo
na zemljevidu, ogledajo si knjige in fotografije o njej. Spoznajo značilnosti (življenje, jedi,
kako živijo njihovi vrstniki, tipične značilnosti)…
 Spoznajo njihove ustvarjalce za mladino, njihovo književnost za otroke, ogledajo si kak
mladinski film…
 V slovarju iščejo prevode besed, ki jih pogosto uporabljamo in delajo razredni slovarček
besed.
 Lahko bi poiskali kašno šolo in se dopisovali z vrstniki…

PREDLOG ZA PROJEKT EVROPEJČKI

 Branje in obravnavo teh besedil vključimo v projekt »Evropejčki«.
 Učitelj izbere državo skupaj z učenci. Ta projekt spoznavanja kulture izbrane države lahko
nevsiljivo poteka preko celega šolskega leta tudi v povezavi z drugimi predmeti. Poiščejo jo
na zemljevidu, ogledajo si knjige in fotografije o njej. Spoznajo značilnosti (življenje, jedi,
kako živijo njihovi vrstniki, tipične značilnosti)…
 Spoznajo njihove ustvarjalce za mladino, njihovo književnost za otroke, ogledajo si kak
mladinski film…
 V slovarju iščejo prevode besed, ki jih pogosto uporabljamo in delajo razredni slovarček
besed.
 Lahko bi poiskali kašno šolo in se dopisovali z vrstniki…

CILJI
 Učenci/učenke si oblikujejo pozitivno čustveno in razumsko razmerje do slovenskega jezika ter
se zavedajo pomembne vloge materinščine in slovenščine v svojem osebnem in družbenem
življenju. Tako si oblikujejo jezikovno, narodno in državljansko zavest, ob tem pa tudi
spoštovanje in strpnost do drugih jezikov in narodov ter si krepijo svojo medkulturno in
socialno zmožnost.
 Učenci/učenke sodelujejo v vodenih pogovorih
● o rabi in vlogah jezika,
● o vrstah jezikov,
● o svojem prvem/maternem jeziku ter o svojem odnosu do prvega/maternega jezika, do
slovenščine in do drugih jezikov,
● o posebnem položaju slovenščine v R Sloveniji in o položaju svojega prvega/maternega
jezika v R Sloveniji,
● o rabi knjižnega in neknjižnega jezika,
● o tujih jezikih in o vzrokih za učenje tujih jezikov,
● o spoznavnih, duševnostnih in pragmatičnih prednostih prvega/maternega jezika pred
tujim jezikom.
 Učenci/učenke, katerih prvi/materni jezik ni slovenščina, predstavijo sošolcem svoj prvi jezik
ter povedo, v katerih okoliščinah ga uporabljajo.
 Učitelji lahko glede na vsakoletno situacijo v razredu izvajajo ta sklop v obliki celoletnega
projekta, v katerega lahko spretno vključujejo tudi starše.

DELO Z BERILOM IN DELOVNIM ZVEZKOM

 Učitelj vsako besedilo, ki ga izbere, bere učencem; berejo ga tudi učenci.
 Obravnava ga glede na njegovo vrsto, motiviko idr. literarne tvarine.
 Pri vseh poudarja tudi gornje cilje (pomen maternega jezika, medkulturnost idr.
 V DZ učenci rešujejo naloge povezane z besedili o medkulturnosti..

DIDAKTIČNO-METODIČNI PREDLOGI

 Z obravnavo teh besedil razvijemo projekt »Evropejčki«. Uporabili bomo predvsem tista
besedila, ki so blizu učencem oz. so morda materni jeziki posameznih učencev. Odvisno je
tudi od tega, v katerem delu Slovenije živimo: bližje Italiji ali Avstriji, morda smo celo na
dvojezičnem področju v Prekmurju ipd.
 Učenci, katerih materni jezik ni slovenščina, ga predstavijo sošolcem; pripovedujejo pesmi
in pravljice v svojem maternem jeziku idr.
 K temu projektu vključimo tudi starše. Ob primerni priložnosti (npr. prednovoletno
srečanje) družabno srečanje obarvamo »medkulturno«: otroci skupaj s svojimi starši
predstavijo (novoletne) pesmi v svojih jezikih.
 Projekt povežemo z glasbeno vzgojo, okoljsko vzgojo, kulinariko idr. Izvajamo ga (skozi
vse šolsko leto) pri pouku, v krožkih, pri bralni znački … pa tudi v obliki druženj otrok in
staršev ob različnih priložnostih (npr. v pred novoletnem času).

Priporočena literatura kot pomoč pri izvedbi sklopa »V Evropi sem doma«:

GODEC Schmidt, Jelka in Matjaž Schmidt: V Evropi smo doma: slikanica za otroke o Evropski
uniji in njenih ustanovah s pojasnili za odrasle. Ljubljana: Evropski parlament, Informacijska
pisarna za Slovenijo, 2007.
HEDELIN, Pascale: Moj prvi potep po Evropi. [Kartografsko gradivo]: otroški atlas. Murska
Sobota: Pomurska založba, 2005.

LAMBERT, Nicole: Evropejčki. Prev. Irena Ostrouška. Radovljica: Didakta, 2008. (Potovanje v
otroštvo).

PESEK, Albinca: Pesmi in plesi ljudstev sveta [Zvočni posnetek]. Ljubljana: Mladinska knjiga,
2000. (Murenček).

RIPOLL, Oriol: Najlepše otroške igre sveta : za enega ali več igralcev, za velike in male, mirne
igre, gibalne igre, igre v prostoru in na prostem, igre za urjenje spretnosti : [igramo se in učimo].
Ljubljana : Družina, 2004.

ROBINS, Deri: Otroška svetovna kuharska knjiga. Maribor : Obzorja, 1995. (Mlada Obzorja).

Zbirka (25 knjig) SPOZNAJMO države EU. Radovljica: Didakta, 2006.

SPOZNAJMO Evropsko unijo [Kartografsko gradivo] : [tematski atlas]. Ljubljana: Prešernova
družba, 2004.

ZAPOJMO in zaigrajmo. [Glasbeni tisk]: pesmarica z besedili in notnimi zapisi. Ljubljana:
Mladinska knjiga, 2005.

Sredstva in pripomočki:
Berilo, str. .........., Delovni zvezek str. …….

Literatura:
Barbara Hanuš: O Jakobu in muci Mici. Rojstni dan. = Rođendan = Rodenden = Ulipnaskro dij.
Ilustr. Ana Zavadlav. Dob pri Domžalah: Miš, 2009.

ČAPEK, Josef: O psičku in muci. Prev. Boris Urbančič. Ilustr. avtor. Ljubljana: Mladika, 1994.
(Liščki).
ČAPEK, Josef: Povídání o pejskovi a kočičce: jak spolu hospodařili a ještě o všelijakých jiných
věcech. Praha: Albatros, 1987.

http://www.momes.net/comptines
LAMBERT, Nicole: Evropejčki. Prev. Irena Ostrouška. Radovljica: Didakta, 2008. (Potovanje v
otroštvo).
http://www.kididdles.com/lyrics/t023.html
http://www.youtube.com/watch?v=IOJA_sBPaOA&feature=related
25 favourite lullaby's.Great Britain: Musical Memories, p, cop.2006. CD
http://www.momes.net/comptines
http://www.comptine-enfants.com/comptines-en-espagnol-113.html

Opombe in analiza:
PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO

Učitelj/ica: Št. ur: Datum:

Predmet: SLOVENŠČINA – umetnostna besedila Razred: 3
Učna tema: Obravnava pravljice
Učna enota: Slovenska ljudska BELA KAČA S KRONICO
Berilo str. 202 DZ str.
Cilji:
Spoznajo začilnosti ljudskih pravljic.Učenci zaznavajo čudežno v ljudski pravljici (kdor je dober in
priden, je tudi nagrajen).
Ločijo pravljico od realistične pripovedi.
Ločijo glavne in stranske književne osebe.
Primerjajo več pravljic med seboj.
Pravljico pripovedujejo z zornega kota bele kače.

Struktura učne ure; dejavnosti in didaktično-metodična priporočila

Strokovni izrazi in pojmi: značilnosti ljudske pravljice

Motivacija
Učitelj prinese v razred slikanice že njim znanih pravljic. Opozori jih tudi na pravljice iz lanskega
šolskega leta.
Z njimi se pogovarja, kaj je značilno za ljudske pravljice.
Izbere nekaj pomešanih glavnih junakov iz pravljic: JANČEK JEŽEK, UBOGA PASTORKA,
MOJCA POKRAJCULJA,… Z njimi sestavijo novo pravljico.

Napoved vzgojnoizobraževalnega cilja:
Najavi novo besedilo: Spoznali bomo ljudsko pravljico: Bela kača s kronico.
Branje in literarnoestetsko doživetje
Prvi stik z besedilom; pripovedovanje
Učitelj prebere pravljico, preberejo jo tudi učenci.

Čustveni odmor: Doživetja se usedejo in vtisi poglobijo.

Izjava po čustvenem premoru:

Drugi stik z besedilom; interpretativno branje /poslušanje
Vprašanja za razvijanje razumevanja besedila

Pogovarjajo se:
Kako se začne ta pravljica? S katero besedo se začne?Kdo nastopa v njej? Ali otroci vedo, da je to
kača? Zakaj je ta kača nenavadna? Kaj je nekoč naredila mati? Kaj je tedaj naredila kača? Kakšna
je bila kronica? Kaj se je dogajalo pri hiši zaradi kronice?
Je zgodba resnična? Kateri čudež se je zgodil v tej pravljici?
Kakšen je začetek in kakšen je konec pravljice?
Ali veste, kdaj in kje se dogaja?
Kdo je glavna oseba v pravljici? Katere so stranske književne osebe?
Kam bi lahko še dali kronico in kaj bi se tedaj zgodilo?
Ali bi se v pravljici lahko zgodilo tudi drugače? Kaj če bi bila mati neprijazna s kačo?

Interpretacija ter individualno delo učencev

V delovni zvezek odgovorijo na vprašanja. Pravljico napišejo tako, kot bi jo pripovedovala bela
kača.
Naloge za poglabljanje doživetja
Napiši pravljico z drugačnim koncem, npr. kača je začutila mater, ki se je skrila in zato je ...
Berejo pravljice iz knjige Babica pripoveduje, zbirke slovenskih ljudskih pripovedi.

DIDAKTIČNO-METODIČNI PREDLOGI

Pripravijo uro pravljic in si jih pripovedujejo. Prinesejo slikanice od doma in pokažejo sošolcem
svoje najljubše pravljice.

Sredstva in pripomočki:
Berilo, str. .........., Delovni zvezek str. …….

Literatura:
1998: Babica pripoveduje: slovenske ljudske pripovedi. Ured. Kristina Brenkova. Ilustr. Ančka Gošnik Godec.
Ljubljana: Mladinska knjiga. (Deteljica)

Opombe in analiza:

PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO

Učitelj/ica: Št. ur: Datum:

Predmet: SLOVENŠČINA – umetnostna besedila Razred: 3
Učna tema: Obravnava pesmi
Učna enota: Slovenska ljudska: KAJ SEM PRISLUŽIL Berilo str. 37 DZ str.
Cilji:
 Učenci zaznavajo in doživljajo značilnosti ljudske pesmi (zvočnost, ponavljanje,
pomanjševalnice idr.)
 Zaznavajo humor v ljudski pesmi.
 Spoznajo naraščajočo ljudsko pesem. Opazujejo zunanjo zgradbo pesmi (kitice, verzi).
 Pesem se naučijo na pamet in jo tudi zapojejo.
 *Napišejo svoje pesmi po vzoru.

Struktura učne ure; dejavnosti in didaktično-metodična priporočila

Strokovni izrazi in pojmi: kitica, ritem pesmi, naraščajoča pesem

Motivacija

 Učitelj interpretativno prebere pesem ali morda najprej predvaja uglasbeno pesem.

Napoved vzgojnoizobraževalnega cilja:
Ali bi se radi naučili to pesem?
Branje in literarnoestetsko doživetje
Prvi stik z besedilom; pripovedovanje
 Berejo jo učenci; tudi glasno, vsak eno kitico.

Čustveni odmor: Doživetja se usedejo in vtisi poglobijo.

Izjava po čustvenem premoru:
Ste si vse zapomnili? Lahko ponovite vse živali po vrstnem redu?
Drugi stik z besedilom; interpretativno branje /poslušanje
Vprašanja za razvijanje razumevanja besedila

 Učitelj vodi učence, da opazujejo zunanjo zgradbo (naraščajoča pesem). Koliko KITIC ima
pesem? Ali so vse enako dolge? Preštej VERZE v vsaki kitici? Kaj opaziš? V kateri kitici je
najmanj besed? V kateri pa največ?
 Učenci občutijo prvine otroške ljudske pesmi, pa tudi njeno vedrost in šaljivost.

Interpretacija ter individualno delo učencev

 Pesem se naučijo na pamet. Pesem pojejo in jo nadgradijo z ustvarjalnim gibom
(oponašanje živali). Tako naraščajočo pesem tudi pokažejo, da zares narašča. V vsaki kitici
se skupini pridruži nova žival. Učenci si lahko po skupinah naredijo tablice z nastopajočimi
živalmi, da vsak učenec ve, kdaj se priključi skupini.
 Opazujejo, katere so prvine ljudske pesmi: zvočnost, ponavljanje, pomanjševalnice, število
sedem (sedem let sem služil).

Naloge za poglabljanje doživetja
 V DZ učenci po zgledu nadaljujejo z osmo in deveto kitico in ju tudi ilustrirajo.
Dodajo še dve leti (tudi devet je pravljično število) in nove živali (stvari?), ki »sem jih
prislužil«.
DIDAKTIČNO-METODIČNI PREDLOGI

 Obravnavo pesmi povežemo z glasbenim poukom.
 *Po želji pišejo kratke igrive pesmi.

 *Lahko jih uglasbijo in predstavijo z ustvarjalnim gibom.

 Berejo ljudske pesmi po svoji izbiri.

Sredstva in pripomočki:
Berilo, str. .........., Delovni zvezek str. …….

Literatura:
POJTE, pojte, drobne ptice, preženite vse meglice: slovenske ljudske pesmice za otroke. Ilustr.
Marlenka Stupica. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1992. (Deteljica)
Biba poje, biba --- : [100 otroških pesmi z notami]. Kamnik: Harlekin, 1995.

Opombe in analiza:

PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO

Učitelj/ica: Št. ur: Datum:

Predmet: SLOVENŠČINA – umetnostna besedila Razred: 3
Učna tema: Obravnava pravljice
Učna enota: Slovenska ljudska KRALJ MATJAŽ Berilo str. 58 DZ str.
Cilji:
 Učenci prepoznavajo za ljudsko pravljico značilne književne osebe (dobri kralj),
pretiravanje (naši očaki so ves dan rajali; prišlo je toliko sovražnikov kot gosenic na
repišče), čudeže (odprla se je skala in skrila kralja Matjaža in njegovo vojsko na begu) in
pravljično število (brada se mu bo devetkrat ovila okrog mize).
 Spoznavajo slovenskega ljudskega junaka in različne zapise iste pravljice.
 Napišejo obnovo s pomočjo vprašanj.

Struktura učne ure; dejavnosti in didaktično-metodična priporočila

Strokovni izrazi in pojmi: slovenski ljdski junak
PRIPOVEDKA je pogosto vezana na zgodovinske dogodke ali osebe, preoblikovane v ljudski
domišljiji. S pravljico je pogosto skupno poseganje onostranskih sil (npr. zmajev, velikanov),
vendar ostaja povezana z določenimi kraji, osebami in časom.

Motivacija
Naučijo se izštevanko: Križ-kraž kralj Matjaž…in jo pokažejo z gibi (delajo križe s prstom po mizi).
Učitelj vpraša učence, če so že slišali za kralja Matjaža, ki spi pod Peco. Vpraša jih , če so že slišali
za Alenčico. Poudari, da je v pravljici zaznati zgodovinske (ljudstvo ga je izvolilo na
Gosposvetskem polju) in geografske prvine (skala v Rečicah pod Peco), ter željo Slovencev, da bi
bili svobodni in samostojni (gora bo dala kralja Matjaža nazaj, da bo srečno vladal slovenskemu
rodu).

Napoved vzgojnoizobraževalnega cilja:
Ali Matjaž še vednospi pod Peco? Kdoga je prav zares videl tam?
Branje in literarnoestetsko doživetje
Prvi stik z besedilom; pripovedovanje
Učitelj najprej pripoveduje pravljico.
Učitelj prebere pravljico iz berila.
Berejo jo tudi učenci.

Čustveni odmor: Doživetja se usedejo in vtisi poglobijo.

Izjava po čustvenem premoru:

Drugi stik z besedilom; interpretativno branje /poslušanje
Vprašanja za razvijanje razumevanja besedila
Učitelj razloži manj znane izraze: očaki, rujno vince, bil je naše gore list, oni kraj, kjer sonce
zahaja, repišče, glogov ročnik.
Učenci iščejo elemente ljudske pravljice: značilne književne osebe (dobri kralj), pretiravanje (naši
očaki so ves dan rajali; prišlo je toliko sovražnikov kot gosenic na repišče), čudeže (odprla se je
skala in skrila kralja Matjaža in njegovo vojsko na begu) in pravljično število (brada se mu bo
devetkrat ovila okrog mize).
Učitelj vodi razgovor: Katere besede povedo, da je bil kralj Matjaž dober, bogat in pravičen kralj?
Kako so opisani tedanji zlati časi? Kaj so mu drugi zavidali in kaj se je zgodilo? Zakaj se je kralju
Matjažu na begu odprla skala? Kdaj ga bo gora dala nazaj, da bo srečno vladal slovenskemu rodu?
Učenci govorno na kratko povzamejo dogajanje v pravljici. Pomagajo si z vprašanji v berilu.
Interpretacija ter individualno delo učencev

V pripovedki ločijo uvod, jedro in zaključek.

Naloge za poglabljanje doživetja
V delovnem zvezku zapišejo obnovo s pomočjo danih vprašanj.V pravljici poiščejo in izpišejo
besede, ki jim povedo, da je bil kralj Matjaž dober, in jih izpišejo.

DIDAKTIČNO-METODIČNI PREDLOGI

Napišejo spis z naslovom: Na obisku pri kralju Matjažu.
Učitelj poudari, da je pravljico Kralj Matjaž najti v različnih zapisih in knjigah. Tudi to je ena od
značilnosti ljudskih pravljic. Pokaže jih učencem, kakšno tudi prebere in jih spodbuja, da jih berejo
tudi oni.

Sredstva in pripomočki:
Berilo, str. .........., Delovni zvezek str. …….

Literatura:
1998: Babica pripoveduje: slovenske ljudske pripovedi. Ured. Kristina Brenkova. Ilustr. Ančka

Gošnik Godec. Ljubljana: Mladinska knjiga. (Deteljica).

1969: Slovenska pripovedna pesem. Ured. Tone Partljič. Ljubljana: Mladinska knjiga. (Moja

knjižnica).

Čater, D. 1996: Kralj Matjaž. Ilustr. Iztok Križan. Ljubljana: Littera.

Opombe in analiza:

PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO

Učitelj/ica: Št. ur: Datum:

Predmet: SLOVENŠČINA – umetnostna besedila Razred: 3
Učna tema: Obravnava pravljice
Učna enota: Slovenska ljudska SONCE IN MAVRICA Berilo str. 107 DZ str.
Cilji:
Učenci čutnonazorno predstavo mavrice povezujejo s svojimi doživetji.
Iščejo mavrične besede (barvam mavrice poiščejo besede, ki jih asocirajo na določeno barvo).
Sestavijo enokitično pesem o mavrici.

Strokovni izrazi in pojmi:

Motivacija
Učitelj prebere pesmico Mavrica Bine Štampe Žmavc. Mavrica nastane, če sije sonce, medtem ko
rahlo dežuje. Učenci so zagotovo že videli mavrico. Jim je všeč?
Učenci mavrico narišejo. V barvna polja vpisujejo besede, ki jim pridejo na pamet ob določeni
barvi v mavrici.
Ali je kdo napisal besedo sonce? Na katero barvo?

Napoved vzgojnoizobraževalnega cilja:
Nato učitelj napove slovensko narodno pravljico, v kateri je mavrica zelo ponosna na to, da so jo
imeli za lepšo od sonca.

Branje in literarnoestetsko doživetje
Prvi stik z besedilom; pripovedovanje
Pravljico najprej pripoveduje, nato pa parebere. Kasneje jo berejo učenci.

Čustveni odmor: Doživetja se usedejo in vtisi poglobijo.

Izjava po čustvenem premoru:

Drugi stik z besedilom; interpretativno branje /poslušanje
Vprašanja za razvijanje razumevanja besedila

Sledi pogovor o tem, kaj se je zgodilo nekoč po dežju: Kaj se je pojavilo na nebu?
Zakaj je bila mavrica ponosna; kakšna je bila? Kaj si je mislilo o tem sonce? Kaj je zato storilo?
Učitelj prebere še pesmico Ferija Lainščka, ki pravi, da Mavrica je stezica,
po kateri se v srce pripelja žarek lepega. Spodbuja učence, da povedo svoje občutenje mavrice.

Naloge za poglabljanje doživetja
Učenci v delovnem zvezeku sestavijo enokitično pesmico o mavrici, rešijo uganki.
Na domišljijski način razložijo, kako sta nastala blisk in grom.

DIDAKTIČNO-METODIČNI PREDLOGI

Pri likovnem pouku v akvarelni tehniki naslikajo mavrico.
Izmislijo si svojo pravljico o mavrici in soncu.
Sredstva in pripomočki:
Berilo, str. .........., Delovni zvezek str. …….

Literatura:

Opombe in analiza:

PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO

Učitelj/ica: Št. ur: Datum:

Predmet: SLOVENŠČINA – umetnostna besedila Razred: 3
Učna tema: Obravnava pesmi
Učna enota: Slovenska ljudska: IZŠTEVANKI Berilo str. 9 DZ str.
Cilji:
 Poslušajo različne zvoke, navedejo njihov izvor ter jih gibalno, ritmično, likovno in
glasovno izrazijo.
 Izštevanko tvorijo po vzorcu (govorno in pisno) in vključijo nove tvorjenke (izmišljene
besede).

Struktura učne ure; dejavnosti in didaktično-metodična priporočila

Strokovni izrazi in pojmi:

Motivacija
Pripovedujejo znane izštevanke, ki jih poznajo pri svojih igrah.
Napoved vzgojnoizobraževalnega cilja:

Branje in literarnoestetsko doživetje

Poslušajo ritmično in igrivo branje izštevank.
Učenci določijo, čemu sta obe izštevanki namenjeni.
Zaznavajo ritem izštevank.
Ritmično berejo izštevanke tudi sami. Vadijo tudi zborno ritmično izreko.
Spremljajo jih z ustvarjalnim gibanjem.

Naloge za poglabljanje doživetja
Po vzorcu tvorijo nove izštevanke z novimi nesmiselnimi besedami.
Izsštevanke ilustrirajo.

DIDAKTIČNO-METODIČNI PREDLOGI
Kratke in zabavne izštevanke se hitro naučijo na pamet.
V parih jih ritmično deklamirajo.

Sredstva in pripomočki:
Berilo, str. .........., Delovni zvezek str. …….

Literatura:

Opombe in analiza:
PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO

Učitelj/ica: Št. ur: Datum:

Predmet: SLOVENŠČINA – umetnostna besedila Razred: 3
Učna tema: Obravnava proze
Učna enota: Smiljan Rozman ŠOLA Berilo str. 174 DZ str.
Cilji:
-Oblikujejo sidomišljijskočutno predstavo dogajalnega prostora in časa.
- Razmišljajo o razpoloženju književne osebe (Janka) in najdejo razlago za njena ravnanja.
-Oblikujejo lastno stališče do ravnanja književne osebe in ga znajo utemeljiti.
- Vsebino besedila povezujejo z lastno izkušnjo.

Struktura učne ure; dejavnosti in didaktično-metodična priporočila

Strokovni izrazi in pojmi:

Motivacija
- Učenci za domačo nalogo v zvezek napišejo pismo bratrancu ali sestrični, v katerem se
spominjajo svojih prvih dni v prvem razredu. Kako so si jo predstavljali, preden so začeli
hoditi v šolo? Kako jo občutijo danes?
- V šoli glasno berejo pisma in jih primerjajo med seboj. Kaj je skupno njihovim spominom in
občutkom?
-
Napoved vzgojnoizobraževalnega cilja:
Učitelj povabi učence, da poslušajo zgodbo o Jankovi šoli.
Branje in literarnoestetsko doživetje
Prvi stik z besedilom; pripovedovanje

Čustveni odmor: Doživetja se usedejo in vtisi poglobijo.

Izjava po čustvenem premoru:

Drugi stik z besedilom; interpretativno branje /poslušanje
Vprašanja za razvijanje razumevanja besedila

- . Prebere zgodbo.
- Berejo jo tudi učenci.

Interpretacija ter individualno delo učencev
- Učitelj z vprašanji učence spodbuja k pogovoru o Jankovi šoli in k temu, da njegove
spomine in občutke primerjajo s svojimi.
Je bilo Janka strah šole?Kaj pa se je zgodilo potem, ko je začel hoditi v prvi razred?Kako se
je počutil, ko je napisal prvo pismo bratrancu Tomažku?Kaj pomisli Janko ob težkih šolskih
vratih? Kako se zdaj učenci počutijo v šoli?Nariši, kako si predstavljaš Jankovo šolo.

- Ali imajo učenci občutek, da je Jankova šola izpred mnogih let? Zakaj? Npr. duh po črnilu,
Janko se je čez nekaj mesecev v prvem razredu naučil vse črke, vhodna šolska vrata so
težka, šola ima le osem razredov idr.
- Primerjaj jo s tvojo šolo. Kaj se ti zdi podobno, kaj je drugače?

Naloge za poglabljanje doživetja
DIDAKTIČNO-METODIČNI PREDLOGI
- Učitelj spodbuja učence k razmišljanju, kako imenitno je, če zna človek brati in pisati.
- Napiši, kako se šolskih dni spominja tvoja babica ali dedek.

Sredstva in pripomočki:
Berilo, str. .........., Delovni zvezek str. …….

Literatura:
Smiljan Rozman: Janko in njegov svet. Ilustr. Marjanca Jemec-Božič. Ljubljana: Mladinska knjiga,
1969.

Opombe in analiza:

PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO

Učitelj/ica: Št. ur: Datum:

Predmet: SLOVENŠČINA – umetnostna besedila Razred: 3
Učna tema: Obravnava p
Učna enota: Srečko Kosovel OTROK S SONČNICO
Berilo str. 34 DZ str.
Cilji:
Razumejo sporočilnost oz. temo pesmi (čudenje nad vsem živim v naravi (lepo sončnico) in skrb
zanjo: o, da ne bi se zlomila!).
Razumejo in pojasnijo preprosto primero: v njej so zlata, zlata zrna.
Govorno povzemajo vsebino besedila in jo povezujejo z lastnimi izkušnjami.
Zaznavajo rime na podlagi poslušanja.

Struktura učne ure; dejavnosti in didaktično-metodična priporočila

Strokovni izrazi in pojmi:

Motivacija
Zamislijo si nekaj lepega: drevo, ki ga srečajo na poti v šolo: rožo v parku, lončnico na domači
okenski polici… in opisujejo njihovo lepoto. Učitelj jih spodbuja, da za opisovanje in čudenje
lepotam iz narave iščejo ukrasne pridevnike: npr. za rože, drevesa, metulja…

Napoved vzgojnoizobraževalnega cilja:
Kako skrbite za te rastline? Se kdaj bojite, da bi se jim kaj zgodilo?

Branje in literarnoestetsko doživetje
Prvi stik z besedilom; pripovedovanje
Učitelj doživeto pripoveduje pesem, nato jo prebere.
Čustveni odmor: Doživetja se usedejo in vtisi poglobijo.

Izjava po čustvenem premoru:
Sončnica se je nagnila, o...... (nadaljujejo učenci).
Drugi stik z besedilom; interpretativno branje /poslušanje
Vprašanja za razvijanje razumevanja besedila

Deček je v pesmi Srečka Kosovela utrgal sončnico in jo nesel na rami.
Kje jo je našel? Zakaj jo je utrgal? Ali se sedaj boji zanjo? Kdo je priletel na sončnico? Bi se
zaradi metulja sončnica lahko zlomila?
S katerimi besedami pesnik izrazi otrokovo željo, da se sončnici ne bi kaj zgodilo? Katera beseda je
v pesmi najpomembnejša? Zakaj?
Kakšne barve so zrna v sončnici?Zakaj pravi pesnik, da so v sončnici zlata zrna? Razložijo
metaforo in vadijo sposobnost metaforičnega mišljenja. Kako še lahko rečemo zrnom? Kakšne
barve je metulj v pesmi?

Interpretacija ter individualno delo učencev

Govorno povzemajo vsebino pemi.
Povežejo jo z lastnimi izkušnjami: Se vam je že kdaj kaj podobnega zgodilo z rožo ali živaljo?
Po poslušanju pesmi ponovijo rimane besede.

Naloge za poglabljanje doživetja
V delovni zvezek iz pesmi prepišejo otrokovo največjo željo. Na kratko napišejo, kako bi negovali
sončnico.
Dopolnjujejo po domišljiji: ZLAT_______
ZLATA________
ZLATO_________
Izberejo si najljubšo zlato reč.
Sestavijo enokitično pesem o njej.

DIDAKTIČNO-METODIČNI PREDLOGI
Učitelj jih povpraša, če se spomnijo pesmi Kje iz lanskega šolskega leta?
Lahko preberejo še drug pesmi Srečka Kosovela iz slikanice Medvedki sladkosnedki ali iz zbirke
Deček in sonce.
Lahko narišejo veliko sončnico in poiščejo čim več lastnosti zanjo. Besede zapisujejo v cvet.

Sredstva in pripomočki:
Berilo, str. .........., Delovni zvezek str. …….

Literatura:
Kosovel, S. 1997: Medvedki sladkosnedki. Ilustr. Jelka Reichman. Ljubljana: Mladinska knjiga. (Cicibanov vrtiljak).
(Velike slikanice).
Kosovel, S. 1996: Deček in sonce. Ilustr. Uroš Hrovat. Ljubljana: Karantanija. (Metuljčki).

Opombe in analiza:

PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO

Učitelj/ica: Št. ur: Datum:

Predmet: SLOVENŠČINA – umetnostna besedila Razred: 3
Učna tema: Obravnava pesmi
Učna enota: Tone Pavček POŽREŠNI VOLK Berilo str. 173 DZ str.
Cilji:
 Prepoznajo elemente iz drugih umetnostnih besedil.
 Poslušajo pesem in zaznajo ponavljanje verzov.
Struktura učne ure; dejavnosti in didaktično-metodična priporočila

Strokovni izrazi in pojmi:

Motivacija
Učitelj usmerja učenci z vprašanji: Ali ste že slišali za Čenčarijo? Kakšna dežela je to?
Kako si jo predstavljaš? Kodo živi v njej? Ali samo čenčajo? Kje je ta dežela?
Napoved vzgojnoizobraževalnega cilja:
Zamisel ilustrirajo, nato učitelj prebere pesem.
Branje in literarnoestetsko doživetje
Prvi stik z besedilom; pripovedovanje
Berejo jo še učenci.
Čustveni odmor: Doživetja se usedejo in vtisi poglobijo.

Izjava po čustvenem premoru:

Drugi stik z besedilom; interpretativno branje /poslušanje
Vprašanja za razvijanje razumevanja besedila
Učenci berejo vsako vrstico poesebej in odgovarjajo na vprašanja: Kaj je čenčarija? Učitelj z
vprašanji pomaga pri razlagi teme. Učitelj nato spodbuja učence da povedo, v katerih pravljicah
nastopajo pravljične osebe iz pesmice.
Na katero pravljico vas spominja zaključek pesmi? Je to res grozljiv zaključek?
Kaj pa, ko zmanjka pravljivc? Bi povedali čenčaču kakšno pravljico?

Interpretacija ter individualno delo učencev
Lahko rešujejo pravljične uganke, ki jih postavčlja učitelj.

Naloge za poglabljanje doživetja
Učenci poiščejo manjkajoče rime iz pesmi in dopolnijo rimane pare besed.
Napišejo, v katerih prqavljicah nastopajo pravljične osebe, ki jih je narisal illustrator. Napišejo tudi
naslove pravljic.

DIDAKTIČNO-METODIČNI PREDLOGI
Iz pravljičnih junakov v pesmi sestavijo novo pravljico.
Izmislijo si skupinsko pravljico. Nekdo začne, drugi pozorno poslušajo in vsak učenec v skupini ponocvi
vse od prej in doda svojo poved. Skupine naj ne bodo prevelike.

Sredstva in pripomočki:
Berilo, str. .........., Delovni zvezek str. …….

Literatura:
PAVČEK, T.: Slon v žepu. Ilustr. Kostja Gatnik. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1979.
Opombe in analiza:

PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO

Učitelj/ica: Št. ur: Datum:

Predmet: SLOVENŠČINA – umetnostna besedila Razred: 3
Učna tema: “DRZNA TROJKA”-obravnava treh detektivskih zgodb
Učna enota: A. Rozman Roza-KAMEN MODROSTI
Peter svetina- KDO JE NA VRSTI?
Desa Muck-KO SE ŽELVA IZGUBI
Berilo str. 152,155,160 DZ str.
Priporočila za obravnavo:
Kamen modrosti, Kdo je na vrsti in Ko se želva izgubi, zaokrožimo v didaktično
celoto.
Po običajni obravnavi prvih dveh besedil pozovemo učence, da izluščijo, kaj je
značilno za detektiva, kaj mora vedeti in znati ipd., seveda bi dodajali tudi iz svojega
znanja.
In zdaj, ko vedo, kako deluje detektiv, naj pomagajo Mavriciju poiskati želvo. Šele
ko bi povedali vsak svoje detektivske predloge in konce zgodbe Dese Muck (tudi
pisno-ilustr. izdelek za domačo nalogo), torej naslednjo uro, bi prebrali nadaljevanje
zgodbe, kot jo je ustvarila pisateljica.

Dejavnosti in didaktično-metodična priporočila

Strokovni izrazi in pojmi: detektivka

Motivacija
Si že gledal kakšen detektivski film? Kateri? Kaj se je dogajalo?
Si že bral kakšno napeto detektivsko zgodbo? Pripoveduj.
Si na računalniku že igral kakšno detektivsko igro? Pripoveduj.
Kako si predstavljaš detektiva?

Branje in literarnoestetsko doživetje
 Po branju vseh treh zgodb izluščijo,kaj vse je značilno za detektiva in kaj vse
mora detektiv znati.
 Lotili se bomo pisanja prave detektivske zgodbe.
NAPIŠI ZGODBO O TEM, KAKO STE S SOŠOLCI S POMOČJO NEVIDNEGA
KAMNA MODROSTI NAŠLI OSEBE, KI SO SKRIVNOSTNO ODNESLE
ŠOLSKO REDOVALNICO ALI UKRADLE VAŠEGA PSA, ŽELVO….
Pri pisanju detektivske zgodbe je pomembno da je napeta, da opišeš potek iskanja in
da ima srečen razplet.
 Detektivsko zgodbo narediš lahko v obliki STRIPA ali izdelaš SLIKANICO.

 Učenci lahko po skupinah izdelajo VABILO za skrivnostni detektivski
sestanek.

 Izdelaj naslovno stran detektivske zgodbe po kateri si naenkrat postal slaven
pisatelj detektivskih zgodb.

 Lahko naredijo šolo za detective in se igrajo po skupinah.

Sredstva in pripomočki:
Berilo, str. .........., Delovni zvezek str. …….

Literatura:
Vir:
ROZAMN; Andrej: Kako je Oskar postal detektiv. Ilustr. Ana Košir. Ljubljana: Vodnikova založba
(DSKG): Sodobnost International, 2009. (Spominčice)
SVETINA, Peter: Skrivnost mlečne čokolade in druge detektivske zgodbe. Ilustr.
Damijan Stepančič. Ljubljana: Educy, 2002. (Semafor/Educy)
MUCK, Desa: Ko se želva izgubi ...Ilustr. Peter Škerl. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2009.
(Čebelica).

Opombe in analiza:

PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO

Učitelj/ica: Št. ur: Datum:

Predmet: SLOVENŠČINA – umetnostna besedila Razred: 3
Učna tema: Obravnava pesmi
Učna enota: Vinko Möderndorfer MADONCA, JE SVET FLETEN Berilo str.99
DZ str.
Cilji:
Učenci pripovedujejo in zapisujejo asociacije ob besedi (tematski besedni asociogram).

Struktura učne ure; dejavnosti in didaktično-metodična priporočila

Strokovni izrazi in pojmi: asociacija

Motivacija
Pripovedujejo in zapisujejo asociacije ob njenem naslovu Madonca, je svet fleten: kaj se učnecem
zdi fletno na tem svetu, kaj jim je všeč.

Napoved vzgojnoizobraževalnega cilja:

Branje in literarnoestetsko doživetje
Prvi stik z besedilom; pripovedovanje
Učitelj prebere pesem, preberejo jo tudi učenci.

Čustveni odmor: Doživetja se usedejo in vtisi poglobijo.

Izjava po čustvenem premoru:

Drugi stik z besedilom; interpretativno branje /poslušanje
Vprašanja za razvijanje razumevanja besedila
Pogovarjajo se o njej od vrstice do vrstice, kaj pomenijo, in jih primerjajo s svojimi občutji,
doživetji, izkušnjami. Kaj pomeni, da svet ni čisto naraven in ne popolnoma umeten?
Po skupinah narišejo umetno in naravno na tem svetu in naredijo razstavo.
Pozorni so na besedni zvezi ko zjutraj sanje za sabo pustiš in oči odmižiš.
Z gibi pokažejo, kako odmižijo oči. Nato si zamislijo nekaj fletnega.

Interpretacija ter individualno delo učencev

Pesnik pravi, da je svet prekrasen in fin. Poišči še druge besede za ta dva izraza.
Kakšna je razlika v sporočilnosti med prvo vrstico Madonca, je svet fleten! in zadnjo vrstico
Madonca, ta svet je res fleten!
Madonca, ta svet je res fleten! In o tem edinem in prekrasnem finem svetu pojejo pesmi,
pripovedujejo zgodbe itd.

Naloge za poglabljanje doživetja

Učitelj prebere pesem celo večkrat, ob različnih besedilih (v tem sklopu) kot motivacijo za
obravnavo.
Učenci razširijo oz. podaljšajo pesem s svojimi vrsticami - utemeljitvami, zakaj je ta svet res fleten.
DIDAKTIČNO-METODIČNI PREDLOGI

Narišejo, kar se jim zdi na tem svetu najbolj fletno.
Napišejo narobe pesmico: Madonca, je ta svet »smotan«.

Sredstva in pripomočki:
Berilo, str. .........., Delovni zvezek str. …….

Literatura:
Möderndorfer, V. 1995: Madonca fleten svet. Ilustr. Maja Jančič. Ljubljana: Mladinska knjiga. (Čebelica)

Opombe in analiza:

PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO

Učitelj/ica: Št. ur: Datum:

Predmet: SLOVENŠČINA – umetnostna besedila Razred: 3
Učna tema: Obravnava dramskega besedila
Učna enota: Vinko Moderndorfer O TEM, KAKO JE SMETNJAK POSTAL OBLAK
Berilo str. 31 DZ str.
CILJI:
 Učenci poiščejo za dramsko osebo primeren glas in ga spreminjajo glede na osebe.
 Izdelajo ustrezne lutke in besedilo zaigrajo s svojimi besedami.
 Nadaljujejo prizor tako, da v zapisu upoštevajo dramsko obliko.

 Uganke pri učencih spodbujajo igrivost in humor.
 Sami sestavljajo preproste uganke.
Metode: razgovor, opisovanje, demonstracija, pogovor, primerjanje, razlaga, pripovedovanje,
dramatizacija, branje, delo z besedilom, pisni literarni izdelki, igra vlog,

Strokovni izrazi in pojmi: animacija

Motivacija
V šolo prinesejo odpadni material (razno embalažo). V parih jih oživljajo z animacijo in
dialogi. Bnekaj parov nastopi pred razredom.
Napoved vzgojnoizobraževalnega cilja:

Branje in literarnoestetsko doživetje
Prvi stik z besedilom; pripovedovanje

Čustveni odmor: Doživetja se usedejo in vtisi poglobijo.

Izjava po čustvenem premoru:

Drugi stik z besedilom; interpretativno branje /poslušanje
Vprašanja za razvijanje razumevanja besedila
Berejo po vlogah. Berejo večkrat, da se jin+m besedilo čim bolj vsede v spomin.

Interpretacija ter individualno delo učencev

Dramsko besedilo berejo po vlogah (vadijo po skupinah)..
Zaigrajo prizor z lutkami, ki so jih ustvarili iz odpadnega materiala.

Naloge za poglabljanje doživetja
Po zgledu dramskega prizora zapišejo svoje nadaljevanje. Upoštevajo dramsko besedilo, odrsko
navodilo, govor.

DIDAKTIČNO-METODIČNI PREDLOGI

Izbrana besedila zudi uprizorijo.
Sredstva in pripomočki:
Berilo, str. .........., Delovni zvezek str. …….

Literatura:
MÖDERNDORFER, V.: O tem, kako je smetnjak postal oblak. Ljubljana: Univerzum, 1985.
(Pojdimo se gledališče)

Opombe in analiza:

PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO

Učitelj/ica: Št. ur: Datum:

Predmet: SLOVENŠČINA – umetnostna besedila Razred: 3
Učna tema: Obravnava proze
Učna enota: Vitomil Zupan PLAŠČEK ZA BARBARO
Berilo str. 176 DZ str.
Cilji:
Učenci ločujejo med realnim in domišljijskim svetom.
Dramatizirajo prozno besedilo.
Prozno besedilo prevedejo v stripovsko obliko.

Struktura učne ure; dejavnosti in didaktično-metodična priporočila

Strokovni izrazi in pojmi:

Motivacija
Učenci na liste narišejo plašček, ki si ga želijo. Okrog njega napišejo čim več pridevnikov, kakšen
je ta plašček.

Napoved vzgojnoizobraževalnega cilja:
Tudi Barbara si je želela plašček…

Branje in literarnoestetsko doživetje
Prvi stik z besedilom; pripovedovanje
Učitelj prebere odlomek, nato ga berejo tudi učenci.

Čustveni odmor: Doživetja se usedejo in vtisi poglobijo.

Izjava po čustvenem premoru:

Drugi stik z besedilom; interpretativno branje /poslušanje
Vprašanja za razvijanje razumevanja besedila

Z vprašanji spodbuja učence k razumevanju odlomka:
Kdo je zagledal plašček, ko je ta že čisto obupal? Kakšna je deklica Barbara? Kaj si je vedno
želela? Kako se zgodba konča?
Kaj je v zgodbi resnično, kaj je izmišljeno?

Interpretacija ter individualno delo učencev

V delovnem zvezku to vpišejo v obliki razpredelnice. Učenci dramatizirajo dvogovor med Barbaro
in plaščkom ter ga uprizorijo.
Pogovor med plaščkom in Barbaro napišejo v obliki stripa (naloga v delovnem zvezku).

Naloge za poglabljanje doživetja
Učenci opišejo svoj plašč ali bundo.
DIDAKTIČNO-METODIČNI PREDLOGI
V knjižnici si izposodijo slikanici Plašček za Barbaro; berejo besedilo in primerjajo ilustracije v
obeh slikanicah, ki jih je v razmaku več kot deset let ilustrirala ista ilustratorka. Učitelj jih povpraša,
če kaj posebnega opazijo?

Sredstva in pripomočki:
Berilo, str. .........., Delovni zvezek str. …….

Literatura:
Zupan, V. 1986: Plašček za Barbaro. Ilustr. Marija Lucija Stupica. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Zupan, V. 1998: Plašček za Barbaro. Ilustr. Marija Lucija Stupica. Ljubljana: Prešernova družba.

Opombe in analiza:

PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO

Učitelj/ica: Št. ur: Datum:

Predmet: SLOVENŠČINA – umetnostna besedila
BRANJE V NADALJEVANJIH Razred: 3.
Učna tema: Branje v nadaljevanjih
Priporočamo tudi družinsko branje, ki pri otrocih spodbuja učenje branja in odločilno vpliva k
njihovi kasnejši dobro razviti bralni pismenosti. Otroci, ki jim starši berejo, se lažje učijo ne le
branja, ampak imajo v šoli na splošno boljši učni uspeh. Njihov besedni zaklad je bogatejši in so
razgledani po različnih področjih znanja. Družinsko branje jim utrjuje izkušnje, da je branje prijetno
in nudi užitek, da je koristno in nujno potrebno. Obenem pa poglablja tudi čustvene vezi med otroki
in odraslimi, ki jim berejo. Odrasli družinski člani, ki berejo, so otrokom za vzpodbudo in v vzgled,
da je branje povezano z življenjem (ne le s šolo!).

Učna enota: Astrid Lindgren BRATEC IN KLJUKEC S STREHE Berilo str. 65-74
DZ str.

Prvi odlomek:
KLJUKEC S STREHE

Drugi odlomek:
KLJUKEC SE IGRA ŠOTOR

Tretji odlomek:
KLJUKEC SE IGRA STRAHOVE

 Kaj pa se je zgodilo po kosilu? In v naslednjih poglavjih?
 Veliko užitkov pri branju oz. poslušanju v nadaljevanjih!

CILJI in potek branja na daljši rok:

 Učenci se identificirajo z glavnimi književnimi osebami.
 Berejo v nadaljevanjih; predvsem spodbujamo družinsko branje.

Struktura učne ure; dejavnosti in didaktično-metodična priporočila

Strokovni izrazi in pojmi: družinsko branje

Motivacija za branje na daljši rok

- Označijo glavne književne osebe (miselni vzorec).
- Opišejo najbolj zanimivo vragollijo.
- Opišejo svoje lastne vragolije.
Sredstva in pripomočki:
Berilo, str. .........., Delovni zvezek str. …….

Literatura:

LINDGREN, Astrid: Bratec in Kljukec s strehe. Prev. Kristina Brenkova. Ilustr.
Marlenka Stupica. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2002. (Andersenovi nagrajenci)

Opombe in analiza:

PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO

Učitelj/ica: Št. ur: Datum:

Struktura učne ure; dejavnosti in didaktično-metodična priporočila

Strokovni izrazi in pojmi:

/poglavje ima v knjigi naslov: Christopher Robin vodi eksmedicijo na severni pol/

Napoved vzgojnoizobraževalnega cilja:

Branje in literarnoestetsko doživetje
Prvi stik z besedilom; pripovedovanje
Učitelj prebere odlomek. Berejo ga tudi učenci.

Čustveni odmor: Doživetja se usedejo in vtisi poglobijo.

Izjava po čustvenem premoru:

Drugi stik z besedilom; interpretativno branje /poslušanje
Vprašanja za razvijanje razumevanja besedila

Interpretacija ter individualno delo učencev
Razdelijo si vloge in odlomek odigrajo (preprosta dramatizacija).
Izdelajo preproste lutke in odlomek uprizorijo.
Naloge za poglabljanje doživetja
V delovni zvezek narišejo, kako so se Cristopher Robin, medvedek Pu in druge živali odpravile na
eksmedicijo. Opišejo medvedka Puja in poščejo nekaj njegovih značilnih lastnosti.
Še sami si izmišljujejo besede po vzorcu iz odlomka: ekspedicija –eksmedicija.

DIDAKTIČNO-METODIČNI PREDLOGI
Učitelj bere učencem Medvedka Puja v nadaljevanjih.

Sredstva in pripomočki:
Berilo, str. .........., Delovni zvezek str. …….

Literatura:
Milne, A. A. 1991: Medved Pu in Hiša na Pujevem oglu. Prev. Majda Stanonik.
Ilustr. Ernest H. Shepard. Ljubljana: Mladinska knjiga. (Zlata knjiga).

Opombe in analiza: