Marko_Premelc_s

					Univerza v Ljubljani
Univerzitetni podiplomski študij Varstvo okolja 2008/2009
Seminar “VARSTVO OKOLJA”



    SPREMLJANJE IN KONTROLA ŠIRITVE
              POZIDAVE
        SPREMLJANJE IN KONTROLA ŠIRITVE POZIDAVE S POMOČJO
           EVIDENCE DEJANSKE RABE KMETIJSKIH IN GOZDNIH
        ZEMLJIŠČ NA PRIMERU JUGOVZHODNEGA DELA LJUBLJANE



Premelč Marko

Mentorica: doc. dr. Anka Lisec


Ljubljana 2010
  Evidenca dejanske rabe kmetijskih in gozdnih
                   zemljišč
• Izdelana leta 2000 za potrebe Registra kmetijskih
  gospodarstev (RKG) oziroma bolj učinkovitega nadzora nad
  dodeljevanjem finančnih spodbud (subvencij) kmetijskim
  gospodarstvom oziroma za potrebe izvajanja ukrepov
  kmetijske politike Slovenije in Evropske unije izdelalo
  Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP).

• Glavna podlaga za foto interpretacijo so digitalni ortofoto
  posnetki (DOF), ki so praviloma zajeti na vsake 2 - 6 let na
  območju celotnega ozemlja Slovenije.

• Evidenco dejanske rabe sistematično vzdržuje MKGP in jo
  obnovi vsaj na vsakih 5 let.
Podrobnejše vrste dejanske rabe so:
•   njiva,
•   hmeljišče,
•   trajne rastline na njivskih površinah,
•   rastlinjak,
•   vinograd,
•   matičnjak,
•   intenzivni sadovnjak,
•   ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak,
•   oljčnik,
•   ostali trajni nasadi,
•   trajni travnik,
•   barjanski travnik,
•   kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem,
•   kmetijsko zemljišče v zaraščanju,
•   plantaža gozdnega drevja,
•   drevesa in grmičevje,
•   neobdelano kmetijsko zemljišče.
V Evidenci dejanske rabe se za namene ugotavljanja
izpolnjevanja pogojev za ukrepe kmetijske politike zajemajo
tudi druge vrste dejanske rabe, in sicer:


•   pozidano in sorodno zemljišče,
•   barje,
•   trstičje,
•   ostalo zamočvirjeno zemljišče,
•   suho, odprto zemljišče s posebnim rastlinskim pokrovom,
•   odprto zemljišče brez ali z nepomembnim rastlinskim pokrovom,
•   voda.
  Primer uporabnost Evidence dejanske rabe za
     spremljanje in kontrolo širitve pozidave
Proučevano območje: JV del Ljubljane
Primerjava med zajemoma dejanske rabe iz leta
2002 in iz leta 2010 izraženo v spremembah pozidave (rdeče):
Z uporabo Evidence dejanske rabe je možno:
- slediti dinamiki pozidave v časovnih presekih,
- izvesti prostorsko analizo pozidave,
- locirati neželjene pojave v prostoru (črne gradnje),
- skupaj z drugimi bazami podatkov povezava v učinkovit
   informacijski sistem.

Pomanjkljivosti Evidence dejanske rabe:
- primarno ni namenjena analizam dinamike pozidave,
- spreminjanje metodoloških izhodišč in kriterijev v preteklosti,
- relativna subjektivnost zajema (subjektivna foto
  interpretacija),
- (ne)ažurnost; spremembe v naravi so vedno hitrejše od
  sposobnosti hitrega zajema oziroma zaznave (časovni zamik
  tudi do nekaj let).
                              V razmislek
1)   Prednosti EDR za spremljanje dinamike pozidave?
a)   Sistematični zajem dejanske rabe
b)   Zajem na celotnem območju Slovenije
c)   Relativno dobra natančnost

2) Pomanjkljivosti EDR za spremljanje dinamike pozidave?
a) Spreminjanje metodologije in kriterijev zajemanja v preteklosti
b) Subjektivnost zajema, večja možnost napak
c) (Ne)ažurnost

3) Možnosti uporabe EDR v prihodnosti, izboljšave EDR?
a) Kot pomožna baza podatkov v prostorskih analizah (nadomestna
   zemljišča, zemljiški kataster,…)
b) Nadgraditi z uporabo satelitskih posnetkov v krajših časovnih intervalih,
   uporaba LIDAR,…
c) Avtomatizacija postopka zajema dejanske rabe

				
DOCUMENT INFO
Shared By:
Categories:
Tags:
Stats:
views:5
posted:2/25/2012
language:
pages:8