Docstoc

2669_4501_KPG

Document Sample
2669_4501_KPG Powered By Docstoc
					Proizvodnja in prodaja izdelkov višje
   kakovosti kot možnost razvoja
       kmetijstva v Pomurju

         DAMJAN JERIČ, univ.dipl.inž.kmet.
        Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
       Kmetijsko gozdarski zavod Murska Sobota

                Murska Sobota, 23.5.07
Položaj kmetijstva v Pomurju v
primerjavi s Slovenijo
   Izrazita kmetijska regija
       6,6% ozemlja, 22,3% njiv in vrtov, 12,7%
        sadovnjakov, 11,7% vinogradov
   Ugodne naravne razmere za kmetijstvo
   Največji pridelovalec tržnih poljščin ter
    govejega in svinjskega mesa
   Konkurenčna prednost pred ostalimi deli
    Slovenije
Položaj kmetijstva v Pomurju v
primerjavi z državami v EU
   Pomursko kmetijstvo v osnovni
    (masovni) proizvodnji ni konkurenčno
   Zelo velika razhajanja so v:
       posestni in parcelni strukturi kmetij
       intenzivnosti proizvodnje
Strateške možnosti razvoja
kmetijstva v Pomurju
   Masovna proizvodnja žit, okopavin in energetskih
    rastlin ter reje goved in prašičev bo vezan na peščico
    po obsegu in kapitalu največjih kmetij – lete bodo
    svojo proizvodnjo usmerjale v povečevanje in
    intenziviranje proizvodnje
   Ostale (tudi za pomurske razmere velike kmetije) pa
    bodo težko konkurirale v proizvodnji osnovnih
    (masovnih) proizvodov. Take kmetije bodo morale
    iskati neko alternativno dejavnost.
   Iskati bo potrebno predvsem:
       delovno intenzivne panoge,
       naravi prijazne proizvodnje ter
       dodelavi in predelavi kmetijskih proizvodov
Razvoj SKP Evropske unije
   Začetek EU: Čim večja proizvodnja
   Devetdeseta leta: preusmeritev v spodbujanje
    proizvodnje kvalitetnih proizvodov
   Vedno večji poudarek politiki kakovosti ter
    varstvu okolja, kmetijstva in naravnih virov
   2007 -2013: še večji poudarek takemu
    kmetijstvu
Zakonske podlage in vrsta zaščit
   za izdelke višje kakovosti
   -   geografsko poreklo
   -   geografska označba
   -   tradicionalni ugled
   -   višja kakovost kmetijskih pridelkov oz. živil
   -   naravne mineralne vode
   -   ekološki kmetijskih pridelki oz. živila
   -   integriranih kmetijskih pridelkov oz. živila
   __________________________________________________________
   Zakon o kmetijstvu (Uradni list RS št. 54/00, 52/02, 58/02-ZMR-1) Pravilnik o
   postopkih za priznavanje označb posebnih kmetijskih pridelkov oz. živil.
   (Uradni list RS št. 76/03, 18/04, 47/05)

   Pravilnik o zaščitnem znaku za označevanje kmetijskih pridelkov oz. živil
   (Uradni list RS št. 58/01, 28/04, 87/04)
                   Zgodovina


   Začetki zaščite v Franciji (vina)
   Prenos zaščite na EU
   1994 prva zaščita izven vin in žganih
    pijač
   Trenutno zaščitenih v EU:
       Geografsko poreklo    318 izdelkov
       Geografska označba    219 izdelkov
       Tradicionalni ugled   9+20 izdelkov
  Zaščitni znak za geografsko poreklo


Označba geografskega porekla je ime geografskega
območja, v izjemnih primerih države in se uporablja za
označevanje kmetijskega pridelka oziroma živila, ki v
celoti izvira iz določenega geografskega območja in za
izdelavo katerega so surovine pridelane na istem
geografskem območju.
       Priznane označbe geografskega
                   porekla



• Nanoški   sir
• Tolmic
• Piranska sol
• Mohant
• Ekstra deviško oljčno olje
       Slovenske Istre
• Bovški sir
• Prekmurska šunka
• Kočevski gozdni med
         Zaščitni znak za geografsko
         označbo


Geografska označba je ime geografskega območja, v
izjemnih primerih države in se uporablja za
označevanje kmetijskega pridelka oziroma živila,
katerega pridelava oziroma predelava oziroma
priprava za trg poteka znotraj označenega
geografskega območja.
        Priznane geografske označbe




• Šebreljski želodec
• Štajersko Prekmursko bučno olje
• Kraški pršut
• Zgornjesavinjski želodec
• Prleška tünka
         Zaščitni znak za označbo
         tradicionalnega ugleda


Kmetijski pridelek oziroma živilo je lahko označeno z
označbo "tradicionalni ugled", če izpolnjuje
predpisane pogoje glede sestavin oziroma postopka
pridelave oziroma predelave za posamezen kmetijski
pridelek oziroma živilo tradicionalnega ugleda.
         Priznane označbe tradicionalnega
                     ugleda



• Idrijski žlikrofi
• Prosta povitica
• Belokranjska pogača
• Belokranjska povitica
• Prekmurska gibanica
Namen zaščite izdelkov višje
kakovosti
   Pridelovalcem in predelovalcem:
        dati možnost konkurenčnosti glede
        kakovosti in s tem ekonomske prisotnost
        na trgu
   Zadovoljiti želje kupcev, da dobijo
    proizvode, ki so izvirni in kakovostni
Namen zaščite izdelkov višje
kakovosti – izkušnje iz tujine
   Politika zaščite in označevanja izdelkov
    višje kakovosti:
       ščiti območja proizvodnje,
       izboljšuje življenjski standard na teh
        območjih,
       oblikuje pridelovalne in predelovalne poti,
       ovrednoti človekovo znanje in delo.
Zaščita izdelkov višje
kakovosti v Prlekiji
   Na prleški strani pelje aktivnosti Društvo za
    promocijo in zaščito prleških dobrot, ki je
    zaščitilo in certificiralo Prleško tünko.
   Certificiranih je 5 proizvajalcev
   Ukrajajo se predvsem z zaščito in promocijo
    prleške tünke
   Pripravljajo se da bodo zaščitili še druge
    tradicionalne izdelke
Zaščita izdelkov višje
kakovosti v Prekmurju
   Društvo za promocijo in zaščito
    prekmurskih dobrot, zadruga Granar
   Prekmurska šunka, prekmurska
    gibanica,
   Certificiranih 29 proizvajalcev
   Vsi izdelki so vključeni v kolektivno
    blagovno znamko Diši po Prekmurju
 Koncept delovanja




        VINO     BUČNO OLJE     EKOLOŠKI PROIZVODI

        PERECI          MED       HREN         KIS

ŠNOPS          SOKOVI         MARMELADA     SUHO SADJE
Krajinski park Goričko
   Kolektivna blagovna znamka
   Del območja in večina izdelkov se
    prekriva z BZ Diši po Prekmurju
   Vzdrževanje blagovnih znamk je
    povezavo z velikimi stroški (kontrola
    proizvajalcev in izdelkov, izdajanje znamk, promocija …)

   Potrebno razmisliti o povezovanju
Zaključki
   Zaščita posameznih tradicionalnih kulinaričnih
    izdelkov je le začetek dela in trenutno le
    domena posameznikov, ki vidijo bodočnost v
    tem.
   Vendar pa sem prepričan in tudi izkušnje iz
    tujine kažejo, da lahko s takimi zaščitami
    postavimo kmetijsko proizvodnjo
    konkurenčno in prepoznavno tudi znotraj
    velikega evropskega trga.
   S tem imamo možnost postaviti dolgoročne
    razvojne možnosti za kmetijsko proizvodnjo in
    tudi predelovalno industrijo
Zaključki
   Predvsem pa mora postati spodbujanje
    proizvodnje in prodaje tradicionalnih
    izdelkov iz regije gibalo vsega
    prebivalstva v regiji, ker bomo le tako
    lahko uspeli.
       spodbujanje tradicionalne kulinarike,
       lokalna oskrba,
       poslovna darila,
       medsebojna promocija…

				
DOCUMENT INFO
Shared By:
Categories:
Tags:
Stats:
views:9
posted:2/23/2012
language:
pages:21