Docstoc

ca-celje

Document Sample
ca-celje Powered By Docstoc
					Čezmejna delavnica s terenskim ogledom CERO BUKOVŽLAK Celje, toplarne Celje in Cinkarne Celje d.d.
(Celje, 24. julij 2007)


Glede na to, da področje ravnanja z odpadki , obdelava odpadkov in odlaganje odpadkov še ni najbolje zakonsko
regulirano z podzakonskimi izvedbenimi akti in uredbami tako na hrvaškem kot v Sloveniji je bil naš namen prikazati v
konkretnem okolju stanje in primere dobre prakse ravnanja z komunalnimi odpadki v osrednjeslovenskih, celjski regiji
in posredovali primer izgradnje Centra za gospodarjenje z odpadki čezmejnim udeležencem iz Istre ob načrtovani
izgradnji Centra gospodarjenja odpadom Kaštijun pri Puli in možnosti sodelovanja čezmejne javnosti v javnih
razpravah o študiji o okoljskih vpilivih bodočega Centra na Kaštijunu.

Pred pričetkom strokovnega dela srečanja sta novinar in snemalec TV Celje, regijske televizije posnela izjave
soorganizatorja ZEG, Karel Lipič, predstavnice čezmejnega partnerja Udruge Zelene Istre, Milene Radošević in
nekaterih udeležencev čezmejne partnerske tematske skupine za ravnanje z odpadki.

V nadaljevanju je vodja projekta izgradnje Regijskega centra za ravnanje z odpadki ga. Milka Leskovšek,
dipl.inž.gradb. v prostorih javne naprave – javno podjetje d.o.o., ki skrbi za izgradnjo, predstavila načrt izgradnje po
posameznih fazah in ravnanje s komunalnimi odpadki v celjski regiji.

Vsi odpadki morajo biti obdelani v skladu s splošno strategijo ravnanja z odpadki po naslednjih prioritetah:

- zmanjševanje količin odpadkov na izvoru- dolgoročni učinki
- snovna izraba odpadkov- omejitve glede proizvodnje sekundarnih surovin, kjer se bo stopnja
  snovne izrabe odpadkov večala
- energijska izraba odpadkov, učinkoviti način v primeru višje kalorične vrednosti ostankov po snovni izrabi
- deponiranje ostankov- manjše količine inertnih odpadkov in ostankov pri različnih postopkih obdelave.

Program, ki jih komunalno podjetje Javne naprave Celje izvaja:

- vključevanje vseh povzročiteljev v organiziran odvoz in ravnanje z odpadki
- ločeno zbiranje sekundarnih surovin na izvoru
- zbiranje nevarnih odpadkov
- izobraževanje prebivalcev
- varno odlaganje odpadkov
- realizacija projekta Center za ravnanje z odpadki Celje, kjer bodo zagotovljeni sodobni načini
  ravnanja z odpadki Savinjske regije. V projekt je vključenih 23 občin, regije z do 250000 prebivalcev.

I. faza obsega izgradnjo osnovnih objektov za ravnanje z odpadki- sortirnico, kompostarno in odlagališče

II. faza obsega izgradnjo:

1. Naprava za mehansko biološko obdelavo preostankov odpadkov

- biološka obdelava odpadkov
- ločitev na lahke in težke frakcije
- predvidena obdelava 60.000 ton preostanka odpadkov

2. Toplarna Celje- vzhod (sežigalnica oz. termična obdelava odpadkov) namen:

- zmanjšanje biološko razgradljivih odpadkov
- rešitev problema blata iz ČN Celje- zažig blata
- zagotovitev toplotnega vira za potrebe daljinskega ogrevanja

Evropska unija je za izgradnjo prve faze Cera namenila že 9 mio EUR in 20mio EUR za izgradnjo druge faze
oz. kar 70% vrednosti celotne druge faze.
Izgradnja Centra za ravnaje z odpadki se je začela 2006 in bo trajala predvidoma do leta 2008. sedaj sta v izgradnji
sortirnica oz. prebiralnica in skladišče ločeno zbranih sekudarnih surovin, katerih zmogljivosti znašajo najmanj 5.000
ton letno. V teh objektih bo potekala priprava sekundarnih surovin pred prodajo za reciklažo.

Temu bo sledila demontaža kosovnih odpadkov z zmogljivostjo 5.000 ton letno ter kompostarna za kompostiranje
bioloških odpadkov zmogljivosti 5.000 ton letno. Največji del obsega izgradnja novega odlagališča odpadkov z
prostornino približno 1,9 mio kubičnih metrov, zgrajena pa bo skladno z najnovejšimi evropskimi standardi. Največ
zanimanja med udeleženci je bila izgradnja objekta za mehansko biološko predalavo odpadkov (MBO), kjer so
postavljali tudi konkretna vprašanja. Milka Leskovšek je predstavila izbrano varianto MBO- mehanska obdelava z
izločitvijo energetsko bogatih frakcij z aerobna biološka obdelava ter mehanska obdelava z izločitvijo energetsko
bogatih frakcij s suho stabilizacijo.

Preostanek odpadkov se predela v tehnološkem procesu MBO, ki ima mehansko stopnjo, s katero se predhodno
odvojijo velike in nezaželene moteče snovi in kovine ter energetsko bogata frakcija; preostanek pa se zmelje in preseje.
Energetsko bogata frakcija se zbalira in pripravi za termično predelavo. Presejek s kurilno vrednostjo nižjo od 6.000
KJ/kg suhe snovi se zdrobi in homogenizira v enotno maso, kjer se doda tudi blato iz čistilne naprave . nato poteka
biološki postopek pri aerobnih pogojih intenzivne razgradnje v bioloških reaktorjih na ta način se presnovi cca. 80%
biorazgradnje organske snovi.

Preostanek odpadkov po intenzivni razgradnji se stabilizira na prostem. Stabiliziran preostanek odpadkov se na koncu
še enkrat preseje; presejek se odloži na odlagališču, ostanek na situ pa pripravi za termično obdelavo. Mehanska
obdelava z izločitvijo energetsko bogatih frakcij s suho stabilizacijo je dolgoročno najboljša varianta, kje se preostanek
odpadkov zmelje in pri aerobnih pogojih in v biološki stopnji podvrže intenzivni razgradnji v bioloških reaktorjih, ki
traja en teden in je namenjena čim večji osušitvi preostanka odpadkov in higienizaciji po intenzivnem zorenju- sušenju
se odpadki ločijo na težke in lahke frakcije s pomočjo balističnega ločevanja frakcij.

Lahke frakcije se zbalirajo in pripravijo za termično predelavo, težke frakcije pa dodatno obdelajo (odvojijo potencialno
uporabljive frakcije) za kasnejše odlaganje ali termično obdelavo. Ta varianta je dolgoročno najustreznejša in pomeni
termično predelavo suhega stabilata iz objekta MBO v bodoči mestni toplarni (sežigalnici odpadkov). MBO sestavlja
gradnja treh hal; hale za mehansko predelavo, hale za intenzivno razgradnjo ter skladišča udeležence je zanimalo, kako
je civilna javnost sprejela energetsko izrabo lahke frakcije preostankov komunalnih odpadkov in blata iz centralne
čistilne naprave za proizvodnjo toplotne in električne energije.

Razlagateljica je poudarila, da se strategija komuniciranja z javnostmi odvija že od idejne zasnove projekta in traja že 4
leta z obveščanjem in izobraževanjem prebivalcev, osveščanja gospodinjstev z letaki in obvestili, osveščanje
prebivalcev in širše javnosti z lokalnimi TV oddajami, medijskimi sporočili, v šolah pa poteka projekt Otroci za
pravilno ravnaje z odpadki. To je prvi primer v Sloveniji, kjer je lokalno okolje sprejelo termično obdelavo odpadkov in
izgradilo zaupanje do izvedbe gradnje, dosežena pa je bila tudi ustrezna transparentnost in strokovna usposobljenost
prebivalcev projekta in finančna podpora Evropske unije za izbor primerne sodobne tehnologije za pripravo odpadkov
za sežig in same sežigalnice.

Energetika Celje, ki tudi sodeluje v projektu razlaga, da bodo s sodobno sežigalnico količino odloženih odpadkov na
deponijo Bukovžlak zmanjšali za 65 %, na ekološko primeren način se bodo znebili blata iz čistilnih napravah, toploto
bodo izkoristili za potrebe celjskega daljinskega ogrevanja, električno energijo bodo deloma uporabili doma, viške pa
plasirali v distribucijsko o mrežje. Po ocenah bodo na leto privarčevali okoli 550 tisoč kubičnih metrov fosilnih goriv
zemeljskega plina. Tudi možnost cenejšega ogravanja gospodinjstev je bil morda razlog za pozitiven odnos do
investicije in ni prevladalo odklonilno stališče in civilne javnosti in lokalnega prebivalstva. V nadaljevanju smo si z
udeleženci čezmejnih tematskih skupin za ravnanje z odpadki ogledali gradnjo sodobne deponije za odlaganje
preostankov odpadkov in gradnjo novih hal za sortirnico ločeno zbranih sekundarnih surovin, ki je že v zadnji fazi
izgradnje in bo v njej potekalo ločevanje plastike, kovin, papirja in embalažeza ponovno predelavo s letno kapaciteto
5.000 ton ter objekta za demontažo kosovnih odpadkov, kjer bo potekalo njihovo razstavljanje, ločevanje in drobljenje,
ter kompostarno za obdelavo ločeno zbranih biološko razgradljivih odpadkov. Ogledali smo si tudi uspešno delujoči
sodoben zbirni center opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij, ki je opremljen z
zabojniki.
V zbirni center lahko vsi prebivalci brezplačno pripeljejo odpadke in jih oddajo na posebej urejena mesta. Posebej je
ločen tudi prostor za zbiranje nevarnih odpadkov. Po zaključku ogleda smo se preselili z udeleženci na industrijsko
cono gradnje Toplarne Celje- vzhod, kjer nam je Filip Kokalj iz KIV d.d. Vransko, ki je izbrani izvajalec gradnje
toplarne predstavil ivesticijo, ki je že v izgradnji in bo obratovala v letu 2008. je ena od največjih okoljskih naložb v
državi, locirana je v industrijskem predelu Celje in je zasnovana tako, da bodo v njej kot toplotni vir za potrebe
daljinskega ogrevanja Celja lahko termično obdelali lahke frakcije iz preostanka odpadkov in blata iz čistilne naprave,
njena koristna toplovodna moč bo petnajst MV, maksimalna električna moč 1,9 MV, zmogljivost kurjenja na leto je
zaokrožena na 25 tisoč ton. Hale za skladiščenje embalirane lahke frakcije preostankov odpadkov se gradijo zraven,
gradbišče pa meri poldrugi hektar.

Ugotavljamo, da bo glede na vložek investicije učinek dober, poslabšalo pa bo se stanje glede tranzitnega prometa
prevažanja odpadkov in bo nujna ureditev ustreznih transportnih poti, pravtako pa se bodo morale izvajati neodvisne
meritve emisije iz sežigalne naprave v zrak. Po zagotovilih odgovornih bodo manjše od dopustnih vrednosti. Trditev
temelji na rezultatih poskusnega sežiga, izvedenega v pilotni kurilni napravi z identično tehnologijo zgorevanja. V
prilogi je gradivo termične obdelave nenevarnih odpadkov v Toplarni Celje, ki ga je objavila Energetika Celje.

V nadaljevanju so potekali razgovori v Cinkarni Celje d.d., kjer nas je cinkarna počastila s kosilom, ogledali pa smo si
tudi sanacijo deponije cinkarniških odpadkov in odpadnega mulja na deponiji industrijskih odpadkov za travnikom
(okolica Celja). Čezmejno delavnico s terenskim ogledom smo zaključili ob 16 uri.


Delavnica s srečanjem udeležencev tematskih skupin za ravnaje z odpadki je dobro uspela, udeleženci so od
strokovnjakov in s terenskim ogledom dobili nove vzpodbudne ideje za igradnjo sodobnih komunalnih objektov.
Pridobljene izkušnje, poslovni kontakti, pozitivni odmevi udeležencev iz Hrvaške, prisotnost naših in čezmejnih
medijev, bodo v bližnji prihodnosti, v praksi upamo da uresničeni v obliki sodobne regijske deponije in objekta za
termično obdelavo nenevarnih odpadkov v bližini Pule.

Na žalost pa se zatika že pri začetni fazi, kjer ministrstvo za varstvo okolja, prostorske ureditve in gradenj iz Hrvaške
izdeluje študijo okoljskih vplivov bodočega regijskega centra za ravnaje z odpadki Kaštijun blizu Pule, izdelava pa je že
v zaključni fazi, kjub temu pa ne vključuje javnosti že v tej začetni fazi planiranja, na kar je čezmejni partner Udruga
Zelena Istra opozorila z dopisom in predstavnike bodočih investitorjev povabila na čezmejno delavnico v Celje.

Doseganje indikatorjev:

Indikator št. 3- razvita skupna čezmejna znanja

a) koncept uporabne sodobne tehnologije za mehansko biološko predelavo odpadkov (MBO) z izločitvijo
   energetsko bogatih frakcij s suho stabilizacijo (primer II. faza Cero Bukovžlak)
b) termična obdelava nenevarnih komunalnih odpadkov z izrabo lahke frakcije preostanka odpadkov
   po ločenem zbiranju s proizvodnjo toplotne in električne energije in možnostjo sosežiga blata iz čistilne
   naprave (primer toplarne Celje).

				
DOCUMENT INFO
Shared By:
Categories:
Tags:
Stats:
views:2
posted:2/23/2012
language:
pages:3