Embed
Email

Delavnica-racunalništvo-v-oblaku_zaUdelezence

Document Sample

Shared by: xiagong0815
Categories
Tags
Stats
views:
0
posted:
2/17/2012
language:
pages:
118
Uvod v računalništvo v oblaku









RAČUNALNIŠTVO V

OBLAKU





Univerza v Ljubljani, FRI

Center za računalništvo v oblaku www.cloud.si



Robert Dukarić, Rok Povše, Matjaž B. Jurič









Vsebina

 Definicija

 Storitveni modeli računalništva v oblaku

 Ključne karakteristike

 SWOT analiza

 Upravljanje oblaka

 Načrtovanje kapacitet in elastičnost v oblaku

 Arhitekturna zasnova računalništva v oblaku

 Infrastruktura kot storitev (IaaS)

 Analiza IaaS produktov

 Platforma kot storitev (PaaS)

 Java EE 7 in oblak

 Podatkovna shramba v oblaku

 Analiza PaaS produktov

 Programska opreme kot storitev (SaaS)

 Namestitveni modeli

 Uporaba javnih oblakov

 Migracija v oblak

 Prenosljivost oblačnih storitev med ponudniki

 Izhodna strategija





2









1

Uvod v računalništvo v oblaku









Definicija



 Računalništvo, pri katerem so dinamično razširljiva in pogosto

virtualizirana računalniška sredstva na voljo kot storitev preko

interneta. Wikipedia



 Slog računalništva, kjer so masivno skalabilne IT zmogljivosti

dostavljene zunanjim odjemalcem kot storitev, z uporabo internetnih

tehnologij. Gartner



 Nabor disciplin, tehnologij in poslovnih modelov za prikaz IT virov

kot storitev na zahtevo. Burton









3









Definicija



 Množico skalabilnih računalniških virov za gostovanje, ki

omogočajo zaračunavanje glede na dejansko porabo. Forrester



 Model za omogočanje omrežnega dostopa do deljenih

računalniških virov (omrežje, strežniki, shramba, aplikacije in

storitve), ki so lahko rapidno oskrbovane in izdane z minimalnim

trudom vodstva oziroma z interakcijo ponudnika storitve. NIST



 Gre za aplikacije, strojno opremo in sistemsko programsko znotraj

podatkovnih centrov, ki so dostavljene kot storitev preko medmrežja.

UC Barkley









4









2

Uvod v računalništvo v oblaku









Definicija









5









Definicija

PaaS

Elastičnost IaaS SaaS

Samopostrežba Javni



Avtomatizacija Privatni Hibridni

Tipi



Karakteristike Namestitveni

modeli

Znižanje stroškov Lokalno



Računalništvo

Večja agilnost Prednosti v oblaku Lokalnost Oddaljeno





Distribuirano







Sorodne tehnologije Deležniki



Storitveno usmerjena

arhitektura (SOA) Organizacije

Ponudniki

Mrežno

Odjemalci Razvijalci

računalništvo

Virtualizacija …





6









3

Uvod v računalništvo v oblaku









Tipi računalništva v oblaku









SaaS

• Software as a Service Odjemalci





PaaS

• Platform as a Service Razvijalci





IaaS

• Infrastructure as a Service Administrator









7









Ključne karakteristike



 Ključne karakteristike računalništva v oblaku lahko obravnavamo iz treh

aspektov:

• Nefunkcionalni aspekt:

– Obravnava lastnosti sistema raje kot specifične tehnološke zahteve. Med

ponudniki se zelo razlikujejo.

• Poslovni aspekt:

– Ključen razlog za vpeljavo računalništva v oblaku v poslovne organizacije.

• Tehnični aspekt:

– Gre za realizacijo nefunkcionalnega in poslovnega aspekta.

 Nefunkcionalni aspekt:

• Elastičnost

• Zanesljivost

• Kvaliteta storitev (QoS)

• Agilnost in prilagodljivost

• Razpoložljivost

• Dostopnost





8









4

Uvod v računalništvo v oblaku









Ključne karakteristike



 Poslovni aspekt:

• Znižanje stroškov

• Pay-as-you-go model

• Izboljšan čas na trg (Time to market)

• Donosnost naložbe (ROI)

• Pretvorba CAPEX v OPEX

• Green IT









9









Ključne karakteristike



 Tehnični aspekt:

• Virtualizacija

• Večnajemniški model

• Varnost, zasebnost in skladnost s predpisi

• Samopostrežba

• Avtomatizacija

• Upravljanje s podatki

• API-ji in programska podpora

• Merjenje

• Orodja za razvoj, upravljanje in nadzor









10









5

Uvod v računalništvo v oblaku









SWOT analiza



 Prednosti (Strengths):

• Znanje in izkušnje iz sorodnih področij in tehnologij.

• Izkušnje pri razvoju aplikacij za potrebe gospodarstva.

• Številne raziskave in izgradnja odprtokodnih tehnologij.

• Močna skupnost iz področja raziskav SOA in distribuiranih sistemov.

• Velika sinergija med raziskavami in industrijo.

• Oskrbovanje kompleksnih procesov kot storitev namesto

oskrbovanja nizko-nivojske infrastrukture.

• Močna industrija telekomunikacij.

• Številne uspešne zgodbe in primeri uporabe po svetu.









11









SWOT analiza



 Slabosti (Weaknesses):

• Pomanjkanje infrastrukture (podatkovnih centor) v Evropi.

• Majhen poudarek na razvoju novih Cloud tehnologij v Evropi.

• Večina ponudnikov računalništva v oblaku je v ZDA.

• Ni prisotne platforme, ki bi omogočila izbiro različnih ponudnikov.

• Pomanjkanje standardov in interoperabilnosti.

• Izguba fizičnega nadzora nad lastnimi podatki.

• Zaklepanje znotraj ponudnika.









12









6

Uvod v računalništvo v oblaku









SWOT analiza



 Priložnosti (Opportunities):

• Veliko izkušenj in vključevanja v standardizacijo oblaka.

• Potreba po novih podatkovnih centrih po svetu.

• Povečan interes po računalništvu v oblaku s strani industrije in

akademske sfere.

• Oblak predstavlja močan temelj za razvoj mobilnih in tabličnih

aplikacij.

• Povečana konkurenčnost in produktivnost ponudnikov storitev pri

adapciji privatnih, hibridnih in javnih oblakov.

• Podpora MSP-jev in „start-up“ podjetjem z izboljšanim ROI-jem.

• Novi poslovni modeli za produkte in uporabnike oblaka.

• Težnja po premiku iz mrežnega računalništva v računalništvo v

oblaku.







13









SWOT analiza



 Grožnje (Threats):

• Za izgradnjo infrastrukture za računalništvo v oblaku so potrebne

velike investicije.

• Velika odvisnost od zunanjih (neevropskih) ponudnikov.

• Latenca je zaradi zagotavljanja federacije oblakov lahko velika.

• Zaupanje podatkov in aplikacij tretji organizaciji.

• Zagotovitev kontinuitete poslovanje v primeru bankrota ponudnika.

• Regulativa na lokalni, nacionalni in internacionalni ravni (US Patriot

Act, EU Privacy Law, …).









14









7

Uvod v računalništvo v oblaku









Upravljanje oblaka

Lokalno IaaS PaaS SaaS

Aplikacije Aplikacije Aplikacije Aplikacije





Podatki Podatki Podatki Podatki





Izvajalno okolje Izvajalno okolje Izvajalno okolje Izvajalno okolje



Vmesna programska Vmesna programska Vmesna programska Vmesna programska

oprema oprema oprema oprema



Operacijski sistem Operacijski sistem Operacijski sistem Operacijski sistem





Virtualizacija Virtualizacija Virtualizacija Virtualizacija





Strežniki Strežniki Strežniki Strežniki





Shramba Shramba Shramba Shramba





Omrežje Omrežje Omrežje Omrežje









Upravlja ponudnik



Upravlja uporabnik

15









Klasično načrtovanje kapacitet



Predvidena

obremenitev



Primanjkljaj

kapacitet





Presežek Fiksna cena

KAPACITETA









kapacitet kapacitet









Cena na

enoto

kapacitete

Dejanska

obremenitev



ČAS

16









8

Uvod v računalništvo v oblaku









Elastičnost v oblaku





Predvidena

Alocirana obremenitev

Ni primanjkljaja kapaciteta

kapacitet

KAPACITETA









Ni presežka V primeru

kapacitet manjše

obremenitve se

kapacitete

Znižanje samodejno

začetne znižajo (in s

investicije tem stroški)

Dejanska

obremenitev



ČAS

17









INFRASTRUKTURA KOT

STORITEV









9

Uvod v računalništvo v oblaku









Definicija



 Zmožnost oskrbovanja procesnih, podatkovnih in omrežnih

kapacitet ter drugih računalniških virov. Uporabnik lahko postavi in

zaganja poljubno programsko opremo, ki vključuje operacijski sistem

in aplikacije. Le-ta ne upravlja in nadzira infrastrukture oblaka,

temveč ima nadzor nad operacijskim sistemom, shrambo,

postavljenimi aplikacijami in ima običajno omejen nadzor nad

omrežnimi komponentami. NIST









19









Ključne karakteristike



 Virtualizacija

 Avtomatizacija in orkestracija

 Cloudbursting

 Federacija

 Elastičnost in skalabilnost

 Samopostrežba

 Večnajemniški model

 Merjenje storitev

 Konsolidacija in centralizacija

 Migracija virtualcev

 Replikacija podatkov







20









10

Uvod v računalništvo v oblaku









Primerjava s sorodnimi tehnologijami



 Računalništvo v oblaku in mrežno računalništvo:



Skaliranje Distribuirani sistemi



Super-računalniki







Mrežno Računalništvo

računalništvo v oblaku





Gruče

Web 2.0





Aplikacijska Storitvena

usmerjenost usmerjenost





21









Primerjava s sorodnimi tehnologijami



 Računalništvo v oblaku in mrežno računalništvo:

• Poslovni model:

– Računalništvo v oblaku:

o „Pay-as-you-go“ model – plačamo za storitve, ki jih dejansko porabimo.

– Mrežno računalništvo:

o Projektno orientirano – uporabniki oziroma skupnost dobi na voljo

določeno število enot (npr. CPE ur), ki jih lahko porabi.

• Arhitektura:

Omrežno računalništvo Računalništvo v oblaku



Aplikacija Aplikacija



Kolektiv

Platforma

Viri

Enotni viri

Povezljivost

Infrastruktura Infrastruktura







22









11

Uvod v računalništvo v oblaku









Primerjava s sorodnimi tehnologijami



 Računalništvo v oblaku in mrežno računalništvo:

• Arhitektura:

– Računalništvo v oblaku:

o Infrastruktura – predstavlja računalniške vire na nivoju strojne opreme, kot

so izvajalna enota, shramba in omrežje.

o Enotni viri – vsebujejo vire, ki so virtualizirani in izpostavljeni višjim nivojem

in končnim uporabnikom kot integrirane vire (npr. virtualne stoje, gruče,

logični datotečni sistem, podatkovna baza, itn.)

o Platforma – dodaja zbirko specifičnih orodij, vmesno programsko opremo in

storitve nad enotne vire, da bi ponudila platformo za razvoj, izvajanje in

postavitev aplikacij.

o Aplikacija - predstavlja aplikacije, ki se izvajajo v oblaku.









23









Primerjava s sorodnimi tehnologijami



 Računalništvo v oblaku in mrežno računalništvo:

• Arhitektura:

– Omrežno računalništvo:

o Infrastruktura – ponuja dostop do virov, kot so izvajalna enota, shramba in

omrežje, repozitorij programske kode. Infrastruktura se pri omrežnem

računalništvu nanaša na upravljavce lokalnih virov.

o Povezljivost – definira temeljne komunikacijske in avtentikacijske protokole

za varne omrežne transakcije (GSI protokol).

o Viri – definira protokole za objavo, odkrivanje, pogajanje, spremljanje in

zaračunavanje deljenih operacij na individualnih virih (GRAM in GridFTP

protokola).

o Kolektiv – zajema interakcije med kolekcijami virov, imeniškimi storitvami,

kot so storitve za odkrivanje in spremljanje (MDS) ter storitve za

razporejanje in posredovanje (Condor-G in Nimrod-G).

o Aplikacija – predstavlja aplikacije zgrajene na protokolih in API-jih, ki

operirajo v VO (Virtual Organization) okolju.









24









12

Uvod v računalništvo v oblaku









Primerjava s sorodnimi tehnologijami



 Računalništvo v oblaku in mrežno računalništvo:

Funkcionalnost Mreža (Grid) Oblak (Cloud)



Deljenje virov Kolaboracija (VO-ji, deljenje datotek). Dodeljeni viri niso deljeni.



Virtualizacija Virtualizacija podatkov in računalniških virov. Virtualizacija platform programske in strojne

opreme.

Varnost Varnost preko delegacije poverilnic (credentials). Varnost preko izolacije.



Arhitektura Storitveno usmerjena. Uporabniško izbrana arhitektura.



Odvisnost programske opreme Domensko odvisna programska oprema. Domensko neodvisna programska oprema.



Platformsko zavedanje Odjemalec mora biti „Grid-enabled“. Ponudnikova programska oprema deluje v

kostumiziranem okolju.



Skalabilnost Skalabilnost vozlišč in strani. Skalabilnost vozlišč, strani in strojne opreme.



Samopostrežba Možnost ponovnih nastavitev. Možnost ponovnih nastavitev, samo-popravila

(self-healing).

Stopnja centralizacije Decentraliziran nadzor. Centraliziran nadzor.



Uporabnost Težavnost upravljanja. Uporabniku prijazen.



Standardizacija Standardizacija in interoperabilnost. Pomanjkanje standardov za interoperabilnost

oblaka.

Plačilni model Rigiden. Fleksibilen.



QoS zagotovila Omejena podpora. Omejena podpora, osredotočena na

razpoložljivost in neprekinjeno delovanje.





25

Vir: http://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/download?doi=10.1.1.176.6131&rep=rep1&type=pdf









Primerjava s sorodnimi tehnologijami



 Računalništvo v oblaku in virtualizacija:

• Virtualizacija

– Zmožnost izvajanja več operacijskih sistemov na enojnem fizičnem

sistemu in zmožnost deljenja virov strojne opreme.





Virtualizacija





Elastičnost



Izolacija

• Računalništvo v oblaku

Konsolidacija



Samopostrežba



Avtomatizacija



26









13

Uvod v računalništvo v oblaku









Amazon



 Javni ponudnik storitev računalništva v oblaku

 Storitve so na voljo na samopostrežen način (Self Service)

 Zaračunavanje po porabi (Pay As You Go)

 Poln dostop do virtualiziranih storitev

 EC2 je na voljo v več regijah (Regions)

• US-West Oregon, US-West N. California, US-East Virginia, EU-West

Ireland, Asia Pacific Singapore, Asia Pacific Tokyo

 Znotraj vsake regije je na voljo več con za dostop (Availability

Zones) npr, za EU-West Ireland:

• eu-west-1a,eu-west-1b,wu-west-1c









27









Amazon



 Na nivoju IaaS so na voljo storitve: EC2, S3, Amazon CloudWatch,

Amazon CloudFront, EBS.



 EC2 (Elastic Compute Cloud)

• Zagotavljanje izvajalnih kapacitet (virtualni stroji)

• Na voljo so predkonfigurane slike (AMI - Amazon Machine Image)

• Izberemo želeno konfiguracijo strojne opreme

• Določimo nastavitve za dostop (ključi)

• Možnosti samodejnega skaliranja, izenačevanja obremenitev,

postavitev na več lokacij, povezovanje za HPC, …

• Plača se po porabi (št ur, konfiguracija, AMI)









28









14

Uvod v računalništvo v oblaku









Amazon



 Primer obračunavanja za nove Linux/Windows instance









 Primer posebne instance:









29









Amazon



 S3 (Simple Storage Service)

• Preprosta shramba na internetu.

• Dostop do preko podatkov preko REST in SOAP vmesnikov

• Objekte, velike do 5 TB je mogoče brati, pisati in brisati

• Organizacija objektov je najbolj podobna datotečni strukturi (primer

uporabe: Dropbox)

 SimpleDB

• Ne-relacijska NoSQL podatkovna baza

• Podatki dostopni preko spletnih storitev

• Urejenost podatkov je urejena v domene in atribute

• Urejenost je analogna preglednici (Excel), kjer je domena en

dokument ali List/Stran, atributi pa so imena vertikalnih stolpcev po

katerih lahko iščemo







30









15

Uvod v računalništvo v oblaku









Amazon



 Amazon CloudWatch

• Storitev za spremljanje delovanja storitev

• Zbrane podatke je poleg grafov mogoče prejeti tudi programsko

• Osnovno spremljanje na 5 minutni interval je brezplačno

 Amazon CloudFront

• Storitev za dostavo vsebin z uporabniku bližje lokacije

• Hramba je v obliki S3 bucketa.

• Plačevanje po prenosu podatkov in številu zahtevkov









31









OpenStack



Uvod:

• Predstavlja kolekcijo odprtokodnih tehnologij, ki ponujajo skalabilno

in modularno IaaS rešitev v oblaku.

• Vsebuje kolekcijo odprtokodnih projektov, ki jih vzdržuje celotna

skupnost in ponuja operacijsko platformo in orodja za orkestracijo

oblakov.

• Trenutno ponuja tri komponente: Compute, ObjectStorage in Image

Service.

• Je kompatibilen z EC2 in S3 vmesniki.

• V OpenStack skupnosti danes sodeluje več kot šestdeset vodilnih

podjetij, kot so Rackspace, NASA, IBM, Cisco, Citrix, Dell, Intel,

Microsoft in Facebook.









32









16

Uvod v računalništvo v oblaku









OpenStack



Arhitektura:

Mobilne aplikacije, spletni odjemalci, poslovno informacijski sistemi…





API sloj





OpenStack OpenStack

Compute Object Storage









OpenStack

Image Service







OpenStack Identity OpenStack Dashboard





33









OpenStack



Arhitektura:

• OpenStack Compute (Nova)

– ponuja orodje za orkestracijo oblaka in vključuje zaganjanje instanc,

upravljanje omrežja in nadziranje dostopa do oblaka različnim

uporabnikom.

– Kompatibilen z Amazon EC2 vmesnikom.









34









17

Uvod v računalništvo v oblaku









OpenStack



Arhitektura:

• OpenStack Compute (Nova)









35









OpenStack



Arhitektura:

• OpenStack Object Storage (Swift)

– Omogoča izdelavo redundantne in skalabilne shrambe objektov, ki

uporablja gruče standardiziranih strežnikov za shrambo ogromne

količine podatkov.

– Je kompatibilen z Amazon S3 vmesnikom.

– Izvira iz Rackspace storage tehnologije (Cloud Files).









36









18

Uvod v računalništvo v oblaku









OpenStack



Arhitektura:

• OpenStack Object Storage (Swift)









37









OpenStack



Arhitektura:

• OpenStack Image Service (Glance)

– ponuja odkrivanje, registracijo in dostavo storitev za virtualne diskovne

slike. Omogoča nalaganje privatnih in javnih slik v različnih formatih, kot

so VHD, VDI, qcow2, VMDK ter OVF.









Image:

• Format diska, format

vsebnika, velikost, …

Image Property:

• Poljubni metapodatki slik.



38









19

Uvod v računalništvo v oblaku









OpenStack



Upravljanje:

• Upravljanje virtualnih omrežij.

• Upravljanje s slikami virtualnih strojev.

• Upravljanje z virtualnimi stroji.

• Upravljanje podatkovne shrambe.

• Upravljanje z uporabniki in skupinami.



• Orodja:

– VNC Console in Euca2ools – administrativna konzola.

– OpenStack Dashboard – samopostrežni spletni portal (Horizon).





Namestitveni modeli:

P J H

39









OpenStack



 OpenStack Dashboard – samopostrežni spletni portal.









40









20

Uvod v računalništvo v oblaku









OpenNebula



Uvod:

• OpenNebula je odprtokodno fleksibilno orodje za gradnjo privatnih,

javnih in hibridnih IaaS oblakov.

• Ponuja uporabnikom infrastrukture elastično platformo za hitro

dostavo in skalabilnost storitev, da bi ugodili dinamičnim potrebam.

• OpenNebule orkestrira tehnologije shrambe, omrežja, virtualizacije,

spremljanja in varnosti, da bi omogočil izvajanje storitev na

distribuirani infrastrukturi.

• Storitve se izvajajo v virtualnih strojih, ki se nato nadzirajo in

kontrolirajo v oblaku z uporabo OpenNebula Operations Center

(SunStone) ali katerim izmed OpenNebula vmesnikov.

• Ima Java RPC API za upravljanje z oblakom -> enostavno

nadgrajevanje funkcionalnosti.

• Razširitev Event handlinga, pošiljanje e-pošte ob določenih dogodkih

(manipulacija hostov/instanc).

– www.cloud.si





41









OpenNebula



Arhitektura:

Orodja









Razporejevalnik CLI Ostala orodja





Upravitelj zahtevkov (izpostavlja

SQL bazen

XML-RPC API)

Jedro









Upravitelj Upravitelj Upravitelj

VM-jev gostiteljev prenosov

Gonilniki









Gonilnik za Gonilnik

Gonilnik VM-jev

prenos informacij







Če želimo uporabljati drug hipervizor…

42









21

Uvod v računalništvo v oblaku









OpenNebula



Arhitektura:

 Orodja:

• CLI – namenjen administratorjem in uporabnikom za manualno

manipulacijo z virtualno infrastrukturo.

• Razporejevalnik – omogoča administratorjem, da določijo politiko

namestitve virtualnih strojev na fizičnih virih.

 Gonilniki:

• OpenNebula podpira dodatne module za interakcijo s specifično

vmesno programsko opremo, kot so hipervizorji, oblačne storitve,

mehanizmi za prenos datotek ali informacijske storitve. Ti moduli so

poimenovani kot gonilniki.









43









OpenNebula



Arhitektura:

 Jedro:

• Upravitelj zahtevkov – izpostavlja XML-RPC vmesnik s katerim ločuje

funkcionalnosti jedra OpenNebule od zunanjih komponent, kot je na

primer Scheduler.

• Upravitelj virtualnih strojev – zadolžen za upravljanje in nadzor virtualnih

strojev. Ponuja dodaten nivo abstrakcije za ukaze namenjene

hipervizorju.

• Upravitelj prenosov – dogovoren za prenose vseh datotek (npr. prenos

slik VM-jev) potrebnih za pravilno postavitev virtualnih strojev.

• Upravitelj virtualnih omrežij – omogoča kreiranje virtualnih omrežij, pri

čemer sledi zapisom (IP in MAC naslovom), ki jih virtualni stroji

uporabljajo.

• Upravitelj gostiteljev - namenjena upravljanju in nadzoru fizičnih

gostiteljev, pri čemer uporablja za to primerne gonilnike.

• Podatkovna baza – hrani informaciije, potrebne za upravljanje oblaka

(temelji na podatkovni bazi SQLite3).





44









22

Uvod v računalništvo v oblaku









OpenNebula



Upravljanje:

• Upravljanje z gostitelji in gručami.

• Upravljanje s slikami virtualnih strojev.

• Upravljanje z instancami virtualnih strojev.

• Upravljanje z uporabniki/skupinami.

• Upravljanje z omrežjem.



• Orodja:

– SunStone – grafični vmesnik.

– Ukazna vrstica.





Namestitveni modeli:

P J H

45









Eucalyptus



Uvod:

• V osnovi je bil Eucalyptus zasnovan za podporo visoko zmogljivemu

računanje (High Performance Computing - HPC) na univerzi v

Kaliforniji.

• Gre za odprtokodno programsko opremo, ki temelji na Linuxu in

implementira skalabilne privatne in hibridne oblake znotraj

obstoječe infrastrukture IT organizacij.

• Podpira integracijo z Amazon EC2 in S3 storitvami javnega oblaka in

na tak način omogoča zmožnosti postavitve hibridnega oblaka.

• Lahko nameščen brez dodatnih modifikacij na vseh večjih Linux

distribucijah, kot so Ubuntu/CentOS, openSUSE, in Debian.

• Razširitev za samodejno skaliranje.

• Integracija z Ganglia in Nagios odprto-kodnimi monitoring sistemi.

– www.cloud.si







46









23

Uvod v računalništvo v oblaku









Eucalyptus



Arhitektura:

Spletni brskalnik SOAP orodja REST orodja





Nadzornik oblaka (CLC) Walrus



Gruča A Gruča B





Nadzornik gruče (CC) Nadzornik shrambe (SC) Nadzornik gruče (CC) Nadzornik shrambe (SC)







Nadzornik vozlišč (NC) Nadzornik vozlišč (NC)







Nadzornik vozlišč (NC) Nadzornik vozlišč (NC)





Nadzornik vozlišč (NC) Nadzornik vozlišč (NC)









47









Eucalyptus



Arhitektura:

• Nadzornik oblaka (CLC) - zadolžen za izpostavljanje in upravljanje

spodaj-ležečih virtualiziranih virov (strežniki, omrežje in shramba)

preko standardnih API—jev (Amazon EC2) in spletnih uporabniških

vmesnikov.

• Walrus – omogoča shrambo trajnih podatkov, ki so organizirani kot

vedra (buckets) in objekti. Je kompatibilen z Amazon S3 vmensikom.

• Nadzornik gruče (CC) – združuje informacije o virtualnih strojih in

razporeja izvajanje virtualnih strojev na specifične NC enote. Ravno

tako je zadolžen za upravljanje omrežja virtualnih instanc.

• Nadzornik vozlišč (NC) – nadzira izvajanje, preverjanje in ustavljanje

instanc virtualnih strojev na gostitelju, kjer se le-ta izvaja.

• Nadzornik shrambe (SC) – ponuja podobne funkcionalnosti kot

Amazon EBS in podpira številne datotečne sisteme (NFS, iSCSI, …).







48









24

Uvod v računalništvo v oblaku









Eucalyptus



Upravljanje:

• Upravljanje virtualnih strojev.

• Upravljanje ključev SSH.

• Upravljanje shrambe in slik.

• Upravljanje uporabnikov/skupin.

• Upravljanje omrežja.

• Upravljanje varnostnih skupin.



• Orodja:

– Euca2ools – administrativna konzola.

– ElasticFox – samopostrežni spletni portal.

Namestitveni modeli:



P J H

49









OpenStack, Eucalyptus, OpenNebula



Namestitev:

 Vsa ogrodja delujejo na podoben način:

• Namestitev je možna na več različnih distribucijah Linuxa (Ubuntu /

Debian sta zelo dobro podprta)

• Namestitev vključuje veliko število opravil:

– Namestitev programske opreme, konfiguracija hipervizorja,

konfiguracija omrežja, namestitev podatkovne baze…

– Namestitvi sledijo opcijske dodatne nastavitve:

o Uporaba MySql namesto SQLite podatkovne baze

o Inštalacija grafičnega uporabniške vmesnika za upravljanje z oblakom…

• Sledi dodajanje uporabnikov oblaka, ustvarjanje skupin in uvoz slik

virtualnih strojev (images).

– slike virtualnih strojev morajo biti do neke mere prilagojene za uporabo

v oblaku (npr. omogočati morajo takojšen SSH dostop ob zagonu /

podpora za preverjanje ključev, itd.)

• Ko uspešno opravimo vse te korake, lahko pričnemo z zaganjanjem

instanc virtualnih strojev.



50









25

Uvod v računalništvo v oblaku









OpenStack, Eucalyptus, OpenNebula



Primerjava:

OpenStack OpenNebula Eucalyptus Amazon AWS



Komponenta Keystone Interna Interna Amazon IAM

identitete

Komponenta Object Store (Swift) Interna Walrus Amazon S3

hrambe objektov

(Object Store)

Omrežna Nova-network Virtual Network Interna Interna

komponenta Manager

Izvajalna Nova-compute Oned Cloud Controller Amazon EC2

komponenta

(Compute)

Komponenta Nova-volume Interna Storage Controller Amazon EBS

nosilca (Volume)

Komponenta Nova-scheduler Razporejevalnik Cluster Controller ELB

razporejanja (Scheduler)

(Scheduler)

Nadzorna plošča OpenStack SunStone, ElasticFox, Admin AWS Management

(Dashboard) Dashboard, ElasticFox UI Console

Horizon



51









VMware vCloud



Uvod:

• Predstavlja infrastrukturo kot storitev (IaaS), ki lahko streže številnim

infrastrukturnim in programskim potrebam, kot so

eksperimentiranje, prototipiranje, testiranje in sam razvoj aplikacij.

• Omogoča konsistentno in transparentno upravljanje privatnih in

javnih vCloud instanc.

• Predstavlja nabor storitev za računalništvo v oblaku, ki uporabljajo

vCloud Director komponento kot razširitev zmožnosti vSphere

virtualizacijske platforme.

• Ključne komponente IaaS rešitve vCloud so:

– vCloud Director, vSphere, vShield, vCenter Chargeback, vCenter

Orchestrator ter vCloud Connector.









52









26

Uvod v računalništvo v oblaku









VMware vCloud



Arhitektura:





vCloud API

vCenter

vCloud Director Operations





vShield vCenter vCloud

Manager Chargeback Connector Orchestrator





vSphere API RabbitMQ

vSphere

VADP VMware

Configuration

Manager







Fizična infrastruktura VMware

Service

Manager



Upravljanje in

Sklad oblaka Skupni vmesnik

orkestracija









53









VMware vCloud



Arhitektura:

 VMware vCloud Director

• Storitev, ki omogoča izgradnjo ter izpostavljanje oblakov s pomočjo

spletnega portala in programskih vmesnikov.









54









27

Uvod v računalništvo v oblaku









VMware vCloud



Arhitektura:

 VMware vCloud Director









55









VMware vCloud



Arhitektura:

 VMware vSphere

• Virtualizirana platforma, ki ponuja abstrakcijo nivoja fizične

infrastrukture za vCloud.









vStorage APIs for Data Protection



56









28

Uvod v računalništvo v oblaku









VMware vCloud



Arhitektura:

 VMware vShield

• Ponuja omrežno varnost za virtualizirane podatkovne centre z

uporabo VMware vShield Edge in vShield Manager tehnologije.









57









VMware vCloud



Arhitektura:

 VMware vCenter Chargeback

• Ponuja dinamično merjenje virov, cenovno modeliranje in izdelavo

poročil.









58









29

Uvod v računalništvo v oblaku









VMware vCloud



Arhitektura:

 VMware vCenter Chargeback









59









VMware vCloud



Arhitektura:

 Vmware vCloud Connector

• Ponuja vtičnik s katerim se smejo uporabniki povezati z oblaki, ki

temeljijo na vSphere in vCloud Director tehnologijah, ter upravljati te

oblake preko enojnega vmesnika.









60









30

Uvod v računalništvo v oblaku









VMware vCloud



Arhitektura:

 VMware vCenter Orchestrator

• Omogoča avtomatizacijo oskrbovanja in operativnih opravil med

VMware in drugimi aplikacijami s pomočjo odprte in fleksibilne

arhitekture.









61









VMware vCloud



Arhitektura:

 VMware vCenter Orchestrator









62









31

Uvod v računalništvo v oblaku









VMware vCloud



Upravljanje:

• Upravljanje z virtualnimi stroji.

• Upravljanje s slikami virtualnih strojev.

• Upravljanje z virtualiziranim omrežjem.

• Upravljanje z uporabniki/računi.

• Upravljanje s podatkovno shrambo...



• Orodja:

– VMware vCloud Director – grafični (spletni) administrativni vmesnik.





Namestitveni modeli:





P J H

63









Microsoft Hyper-V Cloud



Uvod:

• Omogoča izgradnjo privatnega oblaka s pomočjo Windows Server

2008 R2, Microsoft Hyper-V ter Microsoft System Center produkti.

• Temelj produkta je postavljen na Windows Sever platformi skupaj z

Windows Server Active Directory Identity Framework-om, Hyper-V

virtualizacijsko zmožnostjo in System Center upravljavsko

tehnologijo.

• S pomočjo System Center Virtual Machine Self-Service portala lahko

skrbimo za oskrbovanje, dodeljevanje in uporabo virov znotraj

podatkovnega centra.









64









32

Uvod v računalništvo v oblaku









Microsoft Hyper-V Cloud



Arhitektura:





Samopostrežba in System Center VMM

oskrbovanje Self-Service Portal





Integrirano upravljanje System Center





Windows Server 2008

Platforma

R2 Hyper-V



Windows Server 2008

Identiteta

Active Directory









65









Microsoft Hyper-V Cloud



Arhitektura:

 Microsoft System Center

• Družina produktov za upravljanje fizičnega in virtualiziranega IT

okolja med več podatkovnimi centri, odjemalci in napravami:

– Upravitelj virtualnih strojev (Virtual Machine Manager)

– Upravitelj zaščite (Protection Manager)

– Upravitelj operacij (Operation Manager)

– Upravitelj konfiguracije (Configuration Manager)









66









33

Uvod v računalništvo v oblaku









Microsoft Hyper-V Cloud



Arhitektura:

 Microsoft System Center Self-Service Portal









67









Microsoft Hyper-V Cloud



Arhitektura:

 Windows Server 2008 R2 Hyper-V

• Ključen del Windows Server komponente in predstavlja temeljno

virtualizacijsko platformo. Omogoča konsolidacijo strežnikov,

izgradnjo dinamičnih podatkovnih centrov, itn.





 Windows Server 2008 R2 Active Directory

• Omogoča upravljanje identitet ter ponuja funkcionalnosti za

centralno konfiguracijo in administracijo sistema, uporabnikov in

aplikacijskih nastavitev.









68









34

Uvod v računalništvo v oblaku









Microsoft Hyper-V Cloud



Upravljanje:

• Upravljanje z virtualnimi stroji.

• Upravljanje zaščite podatkov.

• Upravljanje operacij.

• Upravljanje konfiguracij.

• Upravljanje storitev…



• Orodja:

– Družina produktov Microsoft System Center.





Namestitveni modeli:





P J H

69









Apache VCL



Uvod:

• Virtual Computing Lab (VCL) predstavlja idejo računalništva v oblaku,

ki je bila zasnovana na ameriški univerzi North Carolina State

University (NCSU) s tesno kolaboracijo IBM-ove iniciative za virtualno

računalništvo (IBM Virtual Computing Initiative).

• Predstavlja odprtokodni sistem za dinamično oskrbovanje in

posredovanje dostopa do samostojnih strojev, kot so univerzitetni

računalniki znotraj laboratorijev.

• Eden izmed ključnih ciljev VCL sistema je za omejen čas dostaviti

računalniško okolje uporabnikom preko spletnega vmesnika.

• VCL se sestoji iz treh ključnih komponent:

– Spletne komponente,

– komponente podatkovne baze in

– upravljavskega vozlišča.







70









35

Uvod v računalništvo v oblaku









Apache VCL



Arhitektura:

Spletna komponenta

(VCL razporejevalnik)



• rezervacije VCL kapacitet,

• nadzor dostopa,

• inventar strojev, Podatkovna

• zgodovino logov. baza





Upravljavsko vozlišče



Repozitorij slik Modul za

Fizična Virtualna

novo

postavitev postavitev

postavitev









Vozlišče • Bladi, VM-ji, stroji v LAB-ih…

Vozlišče

Vozlišče • 80 – 120 blade-ov







71









Apache VCL



Arhitektura:

• Spletna komponenta – predstavlja jedro VCL oblaka in ponuja orodja

za upravljanje, zahtevo in nadzor računalniških virov oblaka.

• Komponenta podatkovne baze – hrani vse podatke povezane z

rezervacijami VCL kapacitet, nadzorom dostopa, inventarjem strojev

in okolja, zgodovino logov, itn.

• Upravljavsko vozlišče – zadolženo za dodeljevanje primernega števila

strežniških virov, avtomatično namestitev želenega operacijskega

sistema, aplikacij in drugih slik programske opreme ter njihovo

distribucijo.









72









36

Uvod v računalništvo v oblaku









Apache VCL



Upravljanje:

• Upravljanje s slikami virtualnih strojev.

• Upravljanje virtualnih omrežij.

• Upravljanje podatkovne shrambe.

• Upravljanje uporabnikov/skupin.



• Orodja:

– Samopostrežni spletni portal.









Namestitveni modeli:





P J H

73









Nimbus



Uvod:

• Nimbus je odprtokodno orodje, ki je osredotočeno na ponujanje

infrastrukture kot storitve – IaaS za znanstvene namene.

• Omogoča tri bistvene storitve:

– Izgradnjo privatnih in javnih IaaS oblakov.

– Uporabo IaaS oblaka.

– Upravljanje IaaS oblaka.

• Zasnovo Nimbusa sestavlja 7 komponent, ki temeljijo na spletnih

tehnologijah.

• Je kompatibilen z EC2 in S3 vmesniki.









74









37

Uvod v računalništvo v oblaku









Nimbus



Arhitektura:



Razporejevalnik

Cumulus

Storage Workspace

Service resource

• Koordinacija

samodejnega manager

zagona VM-jev

Workspace Workspace

Context Workspace Pilot Control

Broker Service (integracija)

(WSRF, EC2)

• zagonu, zaustavitvi VM-jev.

Ponudnik • upravljanju slik VM-jev.

oblaka • varno povezovanju VM na omrežje.

Context Cloud Workspace

odjemalec odjemalec odjemalec









75









Nimbus



Arhitektura:

 Workspace Service:

• Omogoča upravljanje in administriranje virtualnih strojev preko dveh

vmesnikov. Prvi temelji na vmesniku Web Service Resource

Framework (WSRF), drugi pa na EC2 WSDL . Ta storitev komunicira z

Workspace Resource Manager ali Workspace Pilot komponento za

upravljanje instanc.

 Workspace Resource Manager:

• Implementira ustvarjanje instanc virtualnih strojev in njihovo

upravljanje.

 Workspace Control:

• Program nameščen na vsakem vozlišču in je namenjen zagonu,

zaustavitvi in začasni zaustavitvi virtualnih strojev. Poleg tega je

namenjen še rekonstrukciji in upravljanju slike virtualnega stroja,

varnemu povezovanju virtualnega stroja na omrežje ter dostavi

informacij za kontekstualizacijo.



76









38

Uvod v računalništvo v oblaku









Nimbus



Arhitektura:

 Workspace Pilot:

• Omogoča integracijo virtualnih strojev z že konfiguriranimi viri za

upravljanje opravil.

 Context Broker:

• Storitev, ki odjemalcem omogoča koordinacijo samodejnega in

ponavljajočega se zagona velikega števila virtualnih gruč.

 Workspace odjemalec:

• Odjemalec, ki omogoča dostop do izbranih funkcionalnosti storitve

Workspace Service.

 Cumulus Storage Service:

• Omogoča akumulacijo in upravljanje podatkov, kar vključuje

nalaganje podatkov v oblak, nadziranje statusa podatkov in prenos

podatkov.

• Omogoča shranjevanje slik za Nimbus izvajalne oblake.





77









Nimbus



Upravljanje:

• Upravljanje virtualnih omrežij.

• Upravljanje z instancami virtualnih strojev.

• Upravljanje podatkovne shrambe.

• Upravljanje uporabnikov.



• Orodja:

– Cloud Client – administrativna konzola.







Namestitveni modeli:





P J H

78









39

Uvod v računalništvo v oblaku









Xen Cloud Platform



Uvod:

• XPC je odprtokodna platforma za strežniško virtualizacijo in

računalništvo v oblaku.

• Podpira Xen hipervizorja ter različne operacijske sisteme (Windows

in Linux).

• Kombinira zmožnosti večnajemniškega modela in izolacije z

naprednimi tehnologijami varnosti ter podatkovne in omrežne

virtualizacije.

• XCP je licenciran pod GNU General Public Licence (GPL2) in je

brezplačen.

• Sestavljen je iz petih ključnih komponent:

– XAPI, XAPI Lib, nadzorniški vmesniki, Xen hipervizor, Dom0 domena ter

operacijski sistemi.









79









Xen Cloud Platform



Arhitektura:







Nadzorniški vmesniki



Dom0 Operacijski

XAPI

Omrežje sistem

XAPI Lib Shramba (Windows,

Gonilniki Linux)

Ctrl IF





Xen hipervizor



Bazen virov

Fizična strojna oprema









80









40

Uvod v računalništvo v oblaku









Xen Cloud Platform



Arhitektura:

• XAPI – upravljavski sklad, ki nadzira gostitelje in bazene virov ter

koordinira vire znotraj bazena.

• XAPI Lib – nabor knjižnic in pripomočkov.

• Nadzorniški vmesniki – XCP ponuja XE ukazno vrstico za nadzor Xen

virtualnih strojev in bazenov. Obstajajo številna druga orodja.

• Xen hipervizor – XCP podpira Xen hipervizorja.

• Dom0 domena – vključuje podporo za omrežje, shrambo in gonilnike.

• Operacijski sistem – podpira širok nabor Linux in Windows

gostiteljev.









81









Xen Cloud Platform



Upravljanje:

• Upravljanje virtualnih omrežij (Open vSwitch).

• Upravljanje slik virtualnih strojev.

• Upravljanje uporabnikov/skupin.

• Upravljanje spremljanja in poročanja.



• Orodja:

– XE – administrativna konzola.

– Številni „third party“ vmesniki.





Namestitveni modeli:





P J H

82









41

Uvod v računalništvo v oblaku









OpenQRM



Uvod:

• Odprtokodni produkt zgrajen na enoviti konzoli za upravljanje in

številnimi vtičniki, ki skrbijo za ostale funkcionalnosti.

• Podpira številne operacijske sisteme, hipervizorje (VMware, Xen,

KVM in Citrix XenServer), podatkovne strežnike in omogoča razvoj

lastnih vtičnikov.

• Je licenciran pod GNU General Public Licence (GPL2).

• Podpira P2V (physical to virtual), V2P (virtual to physical) in V2V

(virtual to virtual) migracije.

• Ponuja failover mehanizem, ki omogoča skupinam strežnikov

uporabo enojnega „standby“ načina.

• Podpira integracijo z Nagios monitoring sistemom.









83









OpenQRM



Arhitektura:

• Strežnik – temelj openQRM storitev je strežnik, ki je zadolžen za

upravljanje virtualizirane vire oblaka.

• Vtičnik oblaka – ponuja polno-avtomatiziran zahtevek in cikel za

oskrbovanje in postavitev. Xen

iSCSI-Target



Abstrakci

OpenQRM Abstrakci

ja VMware ESX

strežnik ja virov

hrambe

NetAPP



KVM





NFS-balde





AoE-balde

OpenQRM vtičnik • Dodelitev stežnikov,

oblaka • Postavitev slik…









84









42

Uvod v računalništvo v oblaku









OpenQRM



Upravljanje:

• Upravljanje virtualnih omrežij.

• Upravljanje s slikami virtualnih strojev.

• Upravljanje z virtualnimi stroji.

• Upravljanje shrambe.

• Upravljanje spremljanja in poročanja.

• Upravljanje z uporabniškimi računi.



• Orodja:

– Enojna administrativna konzola.





Namestitveni modeli:

P J H

85









RedHat CloudForms



Uvod:

• Omogoča izgradnjo in upravljanje lastnega IaaS oblaka za interno

uporabo.

• Podpira integracijo z obstoječimi produkti in tehnologijami, kot so

fizični strežniki ter virtualizacijske platforme drugih ponudnikov.

• Zagotavlja upravljanje aplikacij skozi njihovo življenjsko dobo.

• CloudForms ponuja IaaS infrastrukturo s pomočjo treh komponent:

– Upravljanje življenjskega cikla aplikacij (sistemski in aplikacijski pogon).

– Upravljanje izvajalnih virov (pogon oblaka).

– Infrastrukturne storitve (storitve oblaka).









86









43

Uvod v računalništvo v oblaku









RedHat CloudForms



Arhitektura:

Upravljanje izvajalnih virov



Sistemski pogon Aplikacijski pogon





• Izdelavo virov,

• upravlja politike Upravljanje izvajalnih virov

in delovne

tokove

Pogon oblaka

• Vodi dostop in

dovoljenja do

teh virov.

Infrastrukturne storitve



Storitve Storitve Storitve Storitve

oblaka oblaka oblaka oblaka







Spremljanje, upravljanje, sporočanje, replikacija, visoka razpoložljivost (HA)…

87









RedHat CloudForms



Arhitektura:

 CloudForms pogon oblaka:

• Zadolžen za upravljanje vseh virov oblaka. Omogoča izdelavo virov,

upravljanje politik in delovnih tokov ter voditi dostop in dovoljenja

do teh virov.

 CloudForms aplikacijski pogon:

• Ponuja upravljanje z aplikacijami, ki temelji na šablonah. Lahko

dvigne, inicializira in ponuja definirane storitve.

 CloudForms sistemski pogon:

• Upravlja izvajane sisteme med fizična in virtualna okolja ter okolja

oblaka.

 CloudForms storitve oblaka:

• Predstavljajo dodatke, ki zagotavljajo konsistentne funkcionalnosti

med različnimi ponudniki oblaka. Primer: spremljanje, upravljanje,

sporočanje, replikacija, visoka razpoložljivost (HA), itn.





88









44

Uvod v računalništvo v oblaku









RedHat CloudForms



Upravljanje:

• Upravljanje s slikami virtualnih strojev.

• Upravljanje z življenjskim ciklom aplikacije.

• Upravljanje z oskrbovanjem.

• Upravljanje uporabnikov in računov.

• Upravljanje spremljanja in poročanja.



• Orodja:

– Grafični vmesnik za nadziranje in upravljanje.





Namestitveni modeli:





P J H

89









IBM SmartCloud



Uvod:

• IBM ponuja množico tehnologij za IaaS računalništvo v oblaku.

• Produkte lahko združimo v štiri storitve: Upravljalne infrastrukturne

storitve, sisteme za operacijsko podporo, optimizacijske storitve ter

varnostno komponento.









90









45

Uvod v računalništvo v oblaku









IBM SmartCloud



Arhitektura:





Upravljanje infrastrukturne

storitve





Sistemi za operacijsko podporo







Optimizacijske storitve





Varnostna komponenta









91









IBM SmartCloud



Arhitektura:

 Upravljalne infrastrukturne storitve:

• IBM SmartCloud Enterprise

 Sistemi za operacijsko podporo:

• IBM Service management for cloud computing IBM Tivoli Monitoring

for Virtual Servers

• IBM Service Delivery Manager

• Tivoli Monitoring for Virtual Servers

• IBM Tivoli Storage Manager for Virtual Environments









92









46

Uvod v računalništvo v oblaku









IBM SmartCloud



Arhitektura:

 Optimizacijske storitve:

• IBM Service management for cloud computing

• IBM Service Delivery Manager

• IBM CloudBurst

• IBM BladeCenter Foundation for Cloud

• IBM Power Systems Cloud solutions

• IBM System z Solution Edition for Cloud Computing

• IBM System for Cloud Computing

• System Storage for Cloud Computing

 Varnostne komponente:

• IBM Rational Cloud Application Security and Compliance solutions

• Tivoli Cloud Security Management solutions





93









IBM SmartCloud



Upravljanje:

• Upravljanje z gostitelji in gručami.

• Upravljanje s slikami virtualnih strojev.

• Upravljanje z instancami virtualnih strojev.

• Upravljanje z uporabniki in računi.



• Orodja:

– Nadzorna plošča za upravljanje in spremljanje.









Namestitveni modeli:





P J H

94









47

Uvod v računalništvo v oblaku









Oracle IaaS



Uvod:

• Oracle sam ne dostavlja IaaS storitev vendar ponuja drugim IaaS

ponudnikom strojno in programsko opremo za vzpostavitev privatnih

in javnih oblakov.

• V grobem ga sestavlja sedem ključnih komponent:

– Shramba

– Strežniki

– Oracle Solaris vsebniki, Oracle VM za SPARC

– Oracle VM za x86

– Oracle Solaris

– Oracle Linux

– Fizično in virtualno upravljanje sistema (Oracle Enterprise Manager Ops

Center)









95









Oracle IaaS



Arhitektura:



Aplikacija 1 Aplikacija 2 Aplikacija 3









Oracle Solaris Oracle Linux



Fizično in

Oracle Solaris vsebniki virtualno

Oracle VM za x86 upravljanje

Oracle VM za SPARC

sistema

(Oracle

Strežniki Enterprise

Manager

Ops Center)

Shramba





96









48

Uvod v računalništvo v oblaku









Oracle IaaS



Arhitektura:

 Strežnik (Oracle VM Server):

• Namestimo ga lahko neposredno na strežniško strojno opremo z x86

procesorji in ne zahtevajo operacijskega sistema gostitelja. Vključuje

VM agenta, ki omogoča komunikacijski kanal z Oracle VM Manager

komponento za upravljavske namene.

 Oracle VM Manager (Oracle Enterprise Manager Ops Center):

• Upravljavski strežnik, ki temelji na Javanski tehnologiji in uporablja

Oracle podatkovno bazo kot repozitorij za upravljanje. Zadolžen je za

upravljanje virtualnih strojev, ki se izvajajo na Oracle VM Server

komponenti (to počne s pomočjo Oracle VM Agent komponente).









97









Oracle IaaS



Upravljanje:

• Upravljanje z gostitelji in gručami.

• Upravljanje s slikami virtualnih strojev.

• Upravljanje z instancami virtualnih strojev.

• Upravljanje spremljanja in poročanja.

• Upravljanje z uporabniki in računi.



• Orodja:

– Oracle VM Manager

– Oracle VM Management Pack





Namestitveni modeli:

P J H

98









49

Uvod v računalništvo v oblaku









PLATFORMA KOT

STORITEV









Definicija



 Zmožnost postavitve različnih tipov aplikacij, ki si razvite z uporabo

programskih jezikov in orodij ponujenih s strani ponudnika.

Uporabnik pri tem ne upravlja in nadzira spodaj ležečo infrastrukturo

(omrežje, shrambo, operacijski sistem ali strežnik) temveč ima nadzor

nad postavljeno aplikacijo in pogosto tudi nastavitvami gostujočega

okolja. NIST









100









50

Uvod v računalništvo v oblaku









Ključne karakteristike



 Samopostrežba

 Avtomatizirano upravljanje in spremljanje

 Skalabilnost

 Večnajemniški model

 Centraliziran nadzor

 Varovana platforma ter dostop

 Merjenje in zaračunavanje porabe

 Visoka razpoložljivost aplikacij in podatkov

 Integracijski model storitev

 Celovito podprt življenjski cikel razvoja aplikacij

 Podprt skupinski razvoj







101









Programski modeli



 Odjemalec/Strežnik (Client/Server):

• Ločuje sistem na aplikacije, kjer odjemalec pošilja zahteve strežniku.

V večini primerov je strežnik podatkovna baza z aplikacijsko logiko, ki

je predstavljena kot bazna procedura.

 Komponentna arhitektura (Component-Based Architecture):

• Dekompozicija aplikacijske arhitekture v ponovno uporabljive

funkcionalne in logične komponente, ki izpostavljajo dobro

definirane komunikacijske vmesnike.

 Domensko gnano načrtovanje (Domain Driven Design):

• Objektno orientiran arhitekturni stil osredotočen na modeliranje

poslovnih domen in definiranju poslovnih objektov, ki temeljijo na

entitetah znotraj poslovne domene.









102









51

Uvod v računalništvo v oblaku









Programski modeli



 Nivojska arhitektura (Layered Architecture):

• Osredotoča se na grupiranje sorodnih funkcionalnosti aplikacije v

različne nivoje, katerih funkcionalnosti so povezani s skupno vlogo ali

odgovornostjo.

 Sporočilno vodilo (Message Bus):

• Arhitekturni stil, ki predpisuje uporabo programske opreme za

pošiljanje in sprejem sporočil z uporabo enega ali več

komunikacijskih kanalov. Na tak način so lahko različne aplikacije v

interakciji, ne da bi se zavedale podrobnosti drugih.

 Večslojna/3-slojna arhitektura (N-Tier/3-Tier):

• Združuje funkcionalnosti v ločene segmente na podoben način kot

nivojski arhitekturni stil. V tem primeru vsak segment predstavlja

logičen nivo, ki je lociran na drugem fizičnem računalniku.







103









Programski modeli



 Storitveno usmerjena arhitektura (SOA):

• Arhitektura aplikacij, ki izpostavljajo in koristijo funkcionalnosti v

obliki storitev z uporabo pogodb in sporočil.

 Model računalništva v oblaku:

• Računalništvo v oblaku prinaša številne prednosti, kot so elastičnost,

visoka stopnja razpoložljivosti in zanesljivosti ter agilnost. Ravno tako

vpeljuje nov način dostave storitev, kot so relacijska podatkovna

baza v oblaku, NoSQL baza, avtomatično skaliranje, varnostne

skupine, itn. Da bi uspešno koristili vse te prednosti, morajo

aplikacije za oblak biti načrtovane tako, da sledijo specifičnemu

aplikacijskemu modelu.

• Različni ponudniki storitev oblaka imajo različne zahteve in s tem

drugačne modele aplikacij.









104









52

Uvod v računalništvo v oblaku









Programski modeli



 Model računalništva v oblaku:

• Amazon AWS:

Odjemalec Zunanji sistem









Vnaprej

nastavljen AMI



Aplikacija



AWS Elastic

Amazon EC2

Beanstalk









RDS EC2+EBS SQS



SimpleDB S3









105









Programski modeli



 Model računalništva v oblaku:

• Google App Engine:

Odjemalec Zunanji sistem









URLFetch

Service



Aplikacija



App Engine

izvajalno okolje









Blobstore Datastore



Memcache









106









53

Uvod v računalništvo v oblaku









Programski modeli



 Model računalništva v oblaku:

• Windows Azure: Odjemalec

Odjemalec Zunanji sistem









AppFabric

Service Bus Aplik



Aplikacija

Web role Worke

Web Worker

VM role

role role









SQL

Azure

Azure

SQL Azure AppFa

Storage Cach

AppFabric

Caching









107









Programski modeli



 Model računalništva v oblaku:

• Force.com:

Odjemalec Zunanji sistem









Force.com

Web Services



Aplikacija



Apex izvajalno

okolje









Force.com Database









108









54

Uvod v računalništvo v oblaku









Življenjski cikel razvoja aplikacij na PaaS



 SDLC na PaaS:





Lokalno V oblaku

Razvoj aplikacije Postavitev in izdaja



Gradnja in Postavi Sistemsko Izdaja v

testiranje testiranje produkcijo

- Orodja za razvoj - Spletni portal

- Orodja za - CLI orodja Integra-

cijski UAT

Unit testiranje - SDK-ji in vtičniki za test Nasta- Upra-

razvojna orodja vitve vljanje





Prenos v

Smoke

produ- Spre-

Izdaja verzije test

kcijo mljanje



Odpravljanje hroščev







Upravljanje verzij in nadzor Upravljanje in spremljanje

kode storitev







109









Življenjski cikel razvoja aplikacij na PaaS



 Testiranje aplikacije v oblaku je smiselno opraviti v treh fazah:









• Lokalno testiranje

Hibridno • Testiranje aplikacije v

aplikacije znotraj oblaku.

emulatorjev. • Lokalno testiranje

• Uporaba podatkovne

aplikacije znotraj

• Uporaba lokalne shrambe v oblaku.

emulatorjev.

podatkovne shrambe.

• Uporaba podatkovne

shrambe v oblaku.

Lokalno V oblaku









110









55

Uvod v računalništvo v oblaku









Java EE 7 in oblak – JSR 342

 Podpora za delovanje aplikacij v PaaS okoljih

 Zasebnih in javnih oblakov

 Podpora večnajemniškemu modelu

 Podpora elastičnosti

 Bolj natančne zahteve za vire in upravljanje stanja

 Boljša izolacija med aplikacijami

 Standardni APIji na ne-RDBMS, medpomnjenje,

itd.

 Enotni vmesniki za upravljanje in nadzor

 Boljše pakiranje aplikacije / modularnost



111









Java v oblaku UPRAVLJANO

OKOLJE



Aplikacija Aplikacija Aplikacija Aplikacija





PaaS

Java storitve



Trajnost podatkov



Storitveno vodilo, sporočilni sistem, …





IaaS

Virtualizacija



Upravljanje stanj, elastičnost, …







112









56

Uvod v računalništvo v oblaku









Modularnost v Java EE 7

 Bo temeljila na modularnosti Java SE 8



 Aplikacije sestavljene iz modulov

 SCA

 Odvisnosti so eksplicitne

 Vgrajeno verzioniranje



 Izboljšani nalagalniki razredov







113









Ostale novosti v Java EE 7

 Java Persistence API 2.1 – JSR 338

 JAX-RS 2.0 – JSR 339

 Servlets 3.1 – JSR 340

 Expression Language 3.0 – JSR 341

 Java EE 7 – JSR 342

 Java Message Service 2.0 – JSR 343

 Java Server Faces 2.2 – JSR 344

 EJB 3.2 – JSR 345

 CDI 1.1 – JSR 346

 JCache – JSR 107

 Bean Validation 1.1 – JSR 349

 ...

114









57

Uvod v računalništvo v oblaku









Podatkovna shramba v oblaku



Uvod:

• Pod podatkovno shrambo v oblaku je smiselno obravnavati štiri

možnosti:

– Objektna shramba statičnih podatkov (BLOBs)

– Relacijska podatkovna baza

– Distribuirano predpomnjenje

– NoSQL podatkovna baza









115









Podatkovna shramba v oblaku



Distribuiran datotečni sistem (Objektna shramba):

• Predstavlja datotečni sistem, ki omogoča dostop do datotek v

distribuiranem, večnajemniškem (multi-tenant) okolju preko

omrežja.

• Primeri:

– Windows Azure Storage blobs

– Amazon Simple Storage Service (S3)

– Google File System

– Hadoop Distributed File System (HDFS)

– XtreemFS

– GlusterFS

– Eucalyptus Walrus

– OpenStack Object Storage (Swift)

– Nimbus - Cumulus Storage Service







116









58

Uvod v računalništvo v oblaku









Podatkovna shramba v oblaku



Relacijska baza v oblaku:

• Gre za relacijsko bazo, ki je dostavljena kot storitev v oblaku.

• Primeri:

– Amazon RDS

– SQL Azure

– Google Cloud SQL

– Oracle Database Cloud Service

– IBM DB2 for Private Cloud

– Drizzle









117









Podatkovna shramba v oblaku



Distribuirano predpomnjenje:

• Ponuja predpomnjenje podatkov, da bi pospešili performanco

visoko-skalabilnih sistemov.

• Primeri:

– Gemstone Gemfire

– IBM Webpshere eXtreme Scale

– Gigaspaces

– IBM Webpshere eXtreme Scale

– Infinispan

– Memcached

– Ncache

– Oracle Coherence

– Terracotta for Web Sessions

– Hazelcast







118









59

Uvod v računalništvo v oblaku









Podatkovna shramba v oblaku



NoSQL podatkovne baze:

• Definicija NoSQL še zmeraj ni popolnoma razjasnjena. V literaturi

sicer zasledimo dve možni interpretaciji:

– Not Only SQL

– Not Relational

• Ključne karakteristike NoSQL:

– Zmožnost horizontalnega skaliranja operacij (read/write) med več

strežniki.

– Zmožnost replikacije in distribucije podatkov med več strežniki.

– Preprost vmesnik ali protokol (kot nasprotje SQL binding-a).

– Šibak model sočasnega izvajanja (kot nasprotje ACID transakcijam

večine SUPB).

– Učinkovita uporaba distribuiranih indeksov in RAM-a za podatkovno

hrambo.

– Zmožnost dinamičnega dodajanja novih atributov k zapisom podatkov.

– ACID (Atomic, Consistent, Isolated, Durable) -> BASE (Basic Availability,

Soft state, Eventual consistency)



119









Podatkovna shramba v oblaku



NoSQL podatkovne baze:

• V kontekstu NoSQL baz običajno velja t.i. CAP teorem in pravi, da sta

lahko v distribuiranem okolju zagotovljena zgolj 2 izmed 3 atributov:

• Consistency – vsi vozlišča vidijo iste podatke ob istem času.

• Availibility – vsak odjemalec lahko zmeraj piše/bere.

• Partition-tolerance – sistem ne preneha delovati v primeru izgub sporočil

med dvema ali več vozlišči (npr. napaka omrežja).

• Večina NoSQL sistemov ovrže ravno konsistenco.

• NoSQL baze lahko klasificiramo glede na naslednje podatkovne modele:

• „Key-value“ baze – sistem hrani indeksirane podatke, ki jih pridobimo glede

na njihov ključ.

• Dokumentno usmerjene – hranijo in organizirajo podatke kot zbirke

dokumentov (JSON, XML), raje kot strukturirane tabele z enotno velikostjo

polj za vsak zapis.

• Stolpično usmerjene – namesto shranjevanja podatkov v strukturirane

tabele stolpcev in vrstic z fiksno dolžino atributov, stolpčno usmerjene baze

vsebujejo razširljive stolpce.

• Baze, ki temeljijo na grafih – baze, kjer podatke hranimo v obliki grafov.





120









60

Uvod v računalništvo v oblaku









Podatkovna shramba v oblaku



NoSQL podatkovne baze:





Consistency, Availability:

A Availability, Partition-tolerance:



• RDBMS (MySQL, Postgres, DB2, …) • Dynamo • SimpleDB

• Vertica (stolpično usmerjena) • Voldemort • CouchDB

• Cassandra • Riak









C Consistency, Partition-tolerance:

P

• MongoDB • BigTable • Scalaris

• Terrastore • Hypertable • MemcacheDB

• Redis • HBase • Berkeley DB



121









Podatkovna shramba v oblaku



NoSQL podatkovne baze:

• Primeri „Key-value“ baz:

– Windows Azure Table Storage

– Oracle NoSQL Database

– Voldemort (temelji na Dynamo)

– Amazon Dynamo

– Riak (temelji na Dynamo)

– Membase

– Redis

– Berkeley DB

– MemcacheDB

– Scalaris

– Tokyo Cabinet / Tyrant









122









61

Uvod v računalništvo v oblaku









Podatkovna shramba v oblaku



NoSQL podatkovne baze:

• Primeri dokumentno usmerjenih baz:

– SimpleDB (uporablja Amazon S3)

– CouchDB

– MongoDB

– Terrastore

– ThruDB

– OrientDB

– RavenDB

– IBM Lotus Domino









123









Podatkovna shramba v oblaku



NoSQL podatkovne baze:

• Primeri stolpično usmerjenih baz:

– Cassandra (Bigtable + Dynamo)

– Hbase (temelji na BigTable)

– PNUTs (ni komercialno na voljo - Yahoo)

– BigTable (ni komercialno na voljo - Google)

– Hypertable (temelji na BigTable)

– HBase (uporablja Hadoop)









124









62

Uvod v računalništvo v oblaku









Podatkovna shramba v oblaku



NoSQL podatkovne baze:

• Primeri baz, ki temeljijo na grafih:

– Neo4J

– Infinite Graph

– Sones

– InfoGrid

– HyperGraphDB

– Trinity

– AllegroGraph

– Bigdata

– DEX

– AllegroGraph

– FlockDB









125









Podatkovna shramba v oblaku



NoSQL podatkovne baze:

• Apache Cassandra:

– Gre za odprtokodni projekt, ki ga leta 2008 navzven odprl Facebook.

– Visoko-skalabilna in distribuirana podatkovna baza, ki predstavlja

kombinacijo Amazon Dynamo (distribuirana arhitektura) in Google

Bigtable (stolpično usmerjena baza).

– Lastnosti:

o Simetrična baza:

× Ni enojne točne za napako (Single Point Of Failure)

× Linearno skalabilna

× Enostavna administracija

o Fleksibilno particioniranje in menjava replik

o Automatizirano oskrbovanje

o Visoka stopnja razpoložljivosti (Morebitna konsistenca)

– Osnovno enoto hrambe prestavlja stolpec.

– CAP teorem: AP (razpoložljiva in odporna na particije).



126









63

Uvod v računalništvo v oblaku









Podatkovna shramba v oblaku



NoSQL podatkovne baze:

• Apache CouchDB:

– Gre za odprto-kodno bazo nad katero lahko izvajamo poizvedbe in

indeksiranje z uporabo JavaScripta (MapReduce).

– Nima sheme in je dokumentno usmerjena.

– Ponuja inkrementalno replikacijo z dvosmerno detekcijo konfliktov.

– Ponuja RESTful JSON API.

– Napisa je v programskem jeziku Erlang (funkcijski jezik, idealen za

izdelavo sočasnih distribuiranih sistemov).

– Operacije branja uporabljajo MVCC (Multi-Version Concurrency Control)

model, pri čemer vsak odjemalec vidi konsistenten posnetek celotne

operacije branja.

– Dokument v kontekstu CouchDB predstavlja objekt, ki se sestoji iz

poimenovanih polij (Stringi, števila, datumu, urejeni seznami, …).

– Podpira vse ACID (Atomic Consistent Isolated Durable) lastnosti.

– CAP teorem: AP (razpoložljiva in odporna na particije).



127









Podatkovna shramba v oblaku



NoSQL podatkovne baze:

• Azure Table Storage (Key-value):

– Za razliko od prejšnjih dveh je ta komercialna.

– Gre za „Key-value“ podatkovno bazo, pri čemer pare (ključ-vrednost)

imenujemo lastnosti.

– Je brez sheme, kar omogoča, da so lastnosti vsake entitete v tabeli med

seboj različne.

– Predstavlja eno izmed Windows Azure Storage komponent (Blobi,

Tabele in Vrste).

– Podatke, ki hrani posamezna tabela so shranjeni v skupini entitet, ki

vsebujejo lastnosti.

– Namesto klasičnih SQL poizvedb, tukaj uporabljamo poizvedbe z

uporabo konvencij, definiranih s strani OData.

– Takšna struktura omogoča hitro skaliranje med več virtualnih strojev.

– Dostopen preko REST API-ja.

– CAP teorem: AP (razpoložljiva in odporna na particije).



128









64

Uvod v računalništvo v oblaku









AWS Elastic Beanstalk



 Uvod:

• Omogoča hitro postavitev in upravljanje aplikacij ne da bi morali

skrbeti za spodaj-ležečo infrastrukturo. AWS Elastic Beanstalk skrbi

za postavitvene podrobnosti, oskrbovanje kapacitet, izenačevanje

obremenitev, avtomatično skaliranje in spremljanje zdravja aplikacij.

• AWS Elastic Beanstalk je sestavljen in številnih komponent, ki

delujejo skupaj, da bi omogočili enostavno postavitev in upravljanje

aplikacij v oblaku:

– Aplikacijska komponenta.

– Komponenta verzij.

– Komponenta okolja.

– Komponenta konfiguracije okolja.

– Komponenta konfiguracijske predloge.









129









AWS Elastic Beanstalk



Arhitektura:



http://moja-aplikacija.elasticbeanstalk.com/





Okolje Elastic Load Balancer



Auto

Scaling EC2 instance EC2 instance EC2 instance

Elastic Beanstalk

aplikacija

Apache

Elastic Beanstalk Host









Verzija

Manager









Tomcat



Izvajana aplikacija



S3 vedro Amazon Linux AMI









130









65

Uvod v računalništvo v oblaku









AWS Elastic Beanstalk



Arhitektura:

 Aplikacijska komponenta:

• Predstavlja logično kolekcijo komponent, kot so okolja, verzije ter

konfiguracije.

 Komponenta verzij:

• Predstavlja specifično, označeno iteracijo postavljene kode. Verzija

kaže na Amazon S3 objekt, ki vsebuje postavljeno kodo (npr.

Javansko WAS datoteko). Aplikacija lahko ima več verzij.

 Komponenta okolja:

• Predstavlja verzijo, ki je postavljena na virih AWS. Okolje lahko ima le

eno verzijo istočasno, vendar je lahko prisotnih več simultanih okolij,

ki izvajajo isto ali različne verzije.

• AWS viri znotraj okolja vključujejo izenačevalca obremenitev, Auto

Scaling skupino ter eno ali več EC2 instanc.





131









AWS Elastic Beanstalk



Arhitektura:

 Komponenta konfiguracije okolja:

• Zadolžena za identifikacijo kolekcije parametrov in nastavitev, ki

definirajo obnašanje okolja in asociiranih virov. Ob posodobitvi

nastavitev okolja, AWS Elastic Beanstalk avtomatično aplicira

spremembe k obstoječim virom ali izbriše in postavi nove vire.

 Komponenta konfiguracijske predloge:

• Konfiguracijska predloga omogoča izdelavo unikatne konfiguracije

okolja. Lahko jih izdelamo oziroma modificiramo s pomočjo

komandne vrstice ali API-jev.









132









66

Uvod v računalništvo v oblaku









AWS Elastic Beanstalk



Upravljanje:

• Spremljanje porabe in izvajanja.

• Upravljanje opozoril.

• Upravljanje z avtomatičnim skaliranjem.

• Upravljanje verzij in logiranja.

• Spremljanje virov (EC2, ELB, S3, CloudWatch)



• Orodja:

– Eclipse razširitve

– AWS upravljavska konzola.

Namestitveni modeli:





P J H

133









RedHat OpenShift



Uvod:

• Storitev, ki omogoča razvoj, izvajanje in postavitev aplikacij med več

oblaki in z uporabo različnih ogrodij in programskih jezikov.

• Trenutno je sestavljen iz dveh storitev: Flex in Express.









134









67

Uvod v računalništvo v oblaku









RedHat OpenShift



Arhitektura:







RedHat OpenShift





Express Flex







Amazon EC2 infrastruktura









135









RedHat OpenShift



Arhitektura:

 OpenShift Express

• Brezplačna aplikacijska platforma za Ruby, Perl, PHP in Python

aplikacije.

• Uporablja Git sistem za dodajanje in postavitev aplikacij na

OpenShift Express (takšen sistem omogoča nadzor verzij).

• Uporablja CLI (Command Line Interface) orodja za postavitev in

upravljanje aplikacij v oblaku.

 OpenShift Flex

• Brezplačna aplikacijska platforma za Java EE in PHP aplikacije.

• Ponuja grafični uporabniški vmesnik za izdelavo, postavitev,

upravljanje in spremljanje oblaka in aplikacije.

• Na voljo so orodja za spremljanje performance, izvedbo analize logov

ter zagotavljanje avtomatične skalabilnosti.

• Postavljen na Amazon EC2 infrastrukturi.





136









68

Uvod v računalništvo v oblaku









RedHat OpenShift



Upravljanje:

• Upravljanje z nastavitvami virtualnih strojev.

• Upravljanje z aplikacijami in podatki.

• Spremljanje porabe in izvajanja.

• Upravljanje skaliranja.

• Upravljanje verzij (Git sistem).



• Orodja:

– CLI orodja – postavitev in upravljanje aplikacij v oblaku.

– GUI za izdelavo, postavitev, upravljanje in spremljanje oblaka in

aplikacije.

Namestitveni modeli:



P J H

137









Windows Azure platforma



Uvod:

 Windows Azure platforma je sestavljena iz štirih tehnologij:

• Windows Azure,

• SQL Azure,

• Windows Azure AppFabric,

• Windows Azure Marketplace.





 Komponente lahko uporabljamo skupaj ali posamično.









138









69

Uvod v računalništvo v oblaku









Windows Azure platforma



Arhitektura:









Aplikacije in podatki





Windows Azure

SQL Azure

AppFabric

Windows Azure

Marketplace

Windows Azure









139









Windows Azure platforma

Arhitektura:

 Windows Azure:

• Okolja za izvajanje aplikacij in shrambo podatkov na strežnikih znotraj Microsoft-

ovih podatkovnih centrih. Storitev je sestavljena iz petih komponent:

– Compute – skrbi za izvajanje aplikacij na Windows Server strežnikih.

– Storage – omogoča shrambo treh tipov podatkov (blob-ov, tabel in vrst).

– Fabric controller – programska oprema, ki upravlja in spremlja izvajane aplikacije ter

računalniške vire.

– Content Delivery Network (CDN) – predpomnjenje najpogosteje uporabljenih podatkov

blizu končnega uporabnika.

– Connect – omogoča obravnavo aplikacij, kot da bi bile znotraj požarnega zidu

organizacij, ki do njih dostopajo.

 SQL Azure:

• Omogoča delo z relacijsko podatkovno bazo v oblaku. Storitev sestavljajo tri

komponente:

– SQL Azure Database – predstavlja sistem za upravljanje s podatkovno bazo (SUPB) v

oblaku.

– SQL Azure Reporting – omogoča izdelavo standardnih SSRS poročil.

– SQL Azure Data Sync – omogoča sinhronizacijo podatkov med SQL Azure podatkovnimi

bazami in lokalnimi SQL Server bazami.





140









70

Uvod v računalništvo v oblaku









Windows Azure platforma



Arhitektura:

 Windows Azure AppFabric:

• Omogoča izdelavo infrastrukturnih storitev v oblaku. Storitev je

sestavljena iz treh komponent:

– Service Bus – omogoča izpostavljanje končnih točk do katerih lahko

dostopajo druge aplikacije.

– Access Control – ponuja vgrajeno podporo za delo z identitetami.

– Caching – omogoča distribuirano predpomnjenje najpogosteje

uporabljenih podatkov.

 Windows Azure Marketplace:

• Repozitorij aplikacij in nabora podatkov (datasets). Sestavljata ga dve

komponenti:

– DataMarket – omogoča ponudnikom, da izpostavljajo dataset-e, do

katerih lahko dostopajo končni uporabniki.

– AppMarket – razvijalci lahko izpostavljajo svoje aplikacije potencialnim

končnim uporabnikom.





141









Windows Azure platforma



Upravljanje:

• Upravljanje z virtualnimi stroji (spletne, delovne in VM vloge).

• Upravljanje s podatkovno shrambo (relacijska baza, NoSQL baza,

blobi, sporočilne vrste).

• Spremljanje porabe in izvajanja.

• Upravljanje verzij.



• Orodja:

– Windows Azure portal – grafični administrativni vmesnik.





Namestitveni modeli:





P J H

142









71

Uvod v računalništvo v oblaku









Google App Engine



Uvod:

• Gre za platformo kot storitev (PaaS) in omogoča izgradnjo in

gostovanje spletnih aplikacij na Google-ovih podatkovnih centrih.

• Podpira aplikacije razvite v številnih programskih jezikih. Podprta so

tri izvajalna okolja: Javansko izvajalno okolje, Python izvajalno okolje

ter Go izvajalno okolje.

• Ključne arhitekturne komponente lahko razdelimo na tri dele:

Izvajalno okolje, shrambo in ostale storitve.









143









Google App Engine



Arhitektura:





Datastore Blobstore Memcache



Aplikacijski

strežniki

zehteva

URL Fetch Mail

„Frontend“



Images XMPP

Datotečni

strežniki

Task

Accounts

Queues









144









72

Uvod v računalništvo v oblaku









Google App Engine



Arhitektura:

 Izvajalno okolje:

• Omogoča dejansko izvajanje aplikacij. Trenutno podpira izvajalna

okolja za Python, Javo in Go.

 Shramba:

• Datastore – App Engine ne ponuja tradicionalne relacijske

podatkovne baze temveč vpeljuje distribuirano in skalabilno

Datastore bazo, ki temelji na BigTable.

• Blobstore – omogoča shranjevanje binarnih objektov, ki so veliko

večji od podatkov dovoljenih znotraj Datastore baze.

• Memcache – omogoča predpomnjenje pogosto uporabljenih

podatkov in je skladen z JCache specifikacijo (JSR 107).









145









Google App Engine



Arhitektura:

 Storitve:

• URL Fetch – aplikacijam omogoča dostop do spletnih storitev (s

pomočjo URL Fetch service storitvijo) in drugih podatkov na spletu.

• Mail – poštna storitev, ki omogoča pošiljanje in prejemanje e-poštnih

sporočil.

• XMPP – analogno Mail storitvi, vendar gre za sistem za takojšnje

sporočanje (Instant Messaging).

• Images – integrirana storitev za manipulacijo s slikami (povečanje,

združevanje, pretvarjanje formatov, rotiranje, …).

• Task queues – vgrajena funkcionalnost za procesiranje iz ozadja

(background processing).

• Accounts – omogoča integracijo z aplikacijami za uporabo

avtentikacije uporabnikov.





146









73

Uvod v računalništvo v oblaku









Google App Engine



Upravljanje:

• Upravljanje z virtualnimi stroji.

• Upravljanje s podatkovno shrambo (Datastore, Blobstore).

• Spremljanje porabe in izvajanja.

• Upravljanje verzij in logov.



• Orodja:

– Administrativna konzola – omogoča pregled nad realnočasovnimi

podatki, logi, prometom, itn. Omogoča vpogled nad ternutno

performanco postavljene aplikacije. Ponuja možnost postavitve nove

verzije izvorne kode.

– Eclipse razširitve





Namestitveni modeli: P J H

147









IBM PaaS



Uvod:

• IBM-ova PaaS rešitev obsega številne tehnologije, ki jih lahko

razdelimo v štiri področja: Aplikacijske storitve, življenjski cikel

aplikacij, integracijske storitve in „Workload“ storitve.









148









74

Uvod v računalništvo v oblaku









IBM PaaS



Arhitektura:







Aplikacijske storitve







Življenjski cikel aplikacij







Integracijske storitve





„Workload“ storitve









149









IBM PaaS



Arhitektura:

 Aplikacijske storitve:

• Storitve za kolaboracijo, analitiko in upravljanje poslovnih procesov.

Produkti, ki so na voljo:

– IBM Smart Analytics Cloud for System z

– IBM Systems Director

– IBM Blueworks Live

 Življenjski cikel aplikacije:

• Tehnologije, ki omogočajo kolaboracijo in avtomatizacijo razvoja

aplikacij skozi celoten življenjski cikel:

– IBM Rational Collaborative Software Delivery Life Cycle Management

Solutions on the Cloud

– IBM Rational Solutions for Cloud Development and Test









150









75

Uvod v računalništvo v oblaku









IBM PaaS



Arhitektura:

 Integracijske storitve:

• Omogoča integracijo podatkov, aplikacij in storitev z različnimi okolji

oblaka:

– IBM WebSphere Cast Iron Cloud Integration

 Workload storitve:

• Gre za storitve optimizacije zmogljivosti od aplikacijskih vzorcev, do

vzorcev obremenitve, ki zagotavljajo QoS in razpoložljivost. Produkti,

ki so na voljo:

– IBM Workload Deployer

– WebSphere Virtual Enterprise

– WebSphere Application Server

– IBM DB2 for Private Cloud

– IBM Informix Flexible Grid for Private Cloud





151









IBM PaaS



Upravljanje:

• Upravljanje z postavitvijo in izvajanjem aplikacij.

• Upravljanje s podatkovno shrambo.

• Upravljanje z repozitorijem slik.

• Spremljanje porabe in izvajanja.

• Upravljanje z življenjskim ciklom razvoja aplikacij.

• Upravljanje verzij.



• Orodja:

– Tivoli Service Automation Manager.





Namestitveni modeli:

P J H

152









76

Uvod v računalništvo v oblaku









Oracle PaaS



Uvod:

• Oracle ponuja celovit nabor produktov za izgradnjo aplikacijske

platforme PaaS, ki je na voljo kot storitev javnega ali privatnega

modela računalništva v oblaku.

• Osnovan je na Oracle Grid tehnologijah za postavitev modela

mrežnega računalništva.

• Produkte, ki omogočajo postavitev privatnega PaaS oblaka lahko

razdelimo med 8 komponent: Podatkovna komponenta, aplikacijska

komponenta, integracijska komponenta, komponenta upravljanja s

procesi, varnostna komponenta, komponenta uporabniške

interakcije ter deljene storitve.









153









Oracle PaaS



Arhitektura:



Aplikacija 1 Aplikacija 2 Aplikacija 3







Deljene storitve



Komponenta Komponenta

Integracijska Varnostna

upravljanja s uporabniške

komponenta komponenta

procesi interakcije Upravljavska

komponenta

Aplikacijska komponenta





Podatkovna komponenta





154









77

Uvod v računalništvo v oblaku









Oracle PaaS



Arhitektura:

 Podatkovna komponenta:

• Oracle Database, RAC, ASM, Partitioning, IMDB Cache, Active Data

Guard, Database Security.

 Aplikacijska komponenta:

• WebLogic Server, Coherence, Tuxedo, JRockit.

 Integracijska komponenta:

• Oracle SOA Suite – omogoča izdelavo ponovno uporabljivih

komponent znotraj privatnega oblaka PaaS.

 Komponenta upravljanja s procesi:

• Oracle BPM Suite – orodje za upravljanje s poslovnimi procesi.









155









Oracle PaaS



Arhitektura:

 Varnostna komponenta:

• Identity Management – družina produktov, ki omogoča upravljanje z

različnimi ponudniki identitet.

 Komponenta uporabniške interakcije:

• WebCenter Suite – platforma za izdelavo spletnih aplikacij, portalov

ter omrežij za socialno kolaboracijo.

 Deljene storitve:

• Vključuje samopostrežni vmesnik in deljene komponente.

 Upravljavska komponenta:

• Oracle Enterprise Manager – omogoča celovito upravljanje z

življenjskim ciklom razvoja aplikacij.









156









78

Uvod v računalništvo v oblaku









Oracle PaaS



Upravljanje:

• Upravljanje z postavitvijo in izvajanjem aplikacij.

• Upravljanje s podatkovno shrambo.

• Spremljanje porabe in izvajanja.

• Upravljanje z življenjskim ciklom razvoja aplikacij (Oracle Enterprise

Manager).

• Upravljanje verzij.



• Orodja:

– Oracle Enterprise Manager – grafični administrativni vmesnik.





Namestitveni modeli:



P J H

157









VMware vFabric



Uvod:

• Platforma kot storitev (PaaS), ki je optimizirana za izvajanje Java

Spring aplikacij.

• Podpira integracijo s Springsource Tool Suite (STS).

• Sestavljena je iz petih komponent:

– Strežniška komponenta.

– Podatkovna komponenta.

– Sporočilna komponenta.

– Komponenta za razporejanje bremena.

– Komponenta za upravljanje in spremljanje.









158









79

Uvod v računalništvo v oblaku









VMware vFabric



Arhitektura:









Komponenta za razporejanje bremena (ERS)



Komponenta za

upravljanje in

spremljanje Strežniška komponenta (tc Server)

(Hyperic)

Sporočilna komponenta Podatkovna komponenta

(RabbitMQ) (GemFire)









159









VMware vFabric



Arhitektura:

 Strežniška komponenta:

• VMware vFabric tc Server je osrednja komponenta VMware vFabric

aplikacijske platforme PaaS. Tc Server v osnovi izhaja iz Apache

Tomcat strežnika in mu dodaja značilnosti za prilagoditev poslovnega

okolju, kot so dodane razvojne, operacijske in postavitvene

zmogljivosti.

 Podatkovna komponenta:

• VMware vFabric GemFire zagotavlja zavarovan, zanesljiv in

skalabilen podatkovni nivo za gradnjo poslovnih aplikacij za oblak.

Komponenta omogoča paralelno izvajanje podatkovno usmerjenih

funkcionalnosti aplikacije nad porazdeljenim podatkovnim nivojem.









160









80

Uvod v računalništvo v oblaku









VMware vFabric



Arhitektura:

 Sporočilna komponenta:

• RabbitMQ je odprtokodna rešitev, ki omogoča delovanje sporočilnih

sistemov v vFabric platformi. Zgrajena je z namenom zagotavljanja

zanesljivega in robustnega sporočilnega sistema v porazdeljenem

okolju. RabbitMQ je implementacija AMQP protokola (Advance

Messaging and Queuing Protocol).

 Komponenta za razporejanje bremena:

• Enterprise Ready Server (ERS) je komponenta, ki zajema spletni

strežnik in komponento za razporejanje bremena. Zagotavlja celovito

in centralizirano upravljanje Apache HTTP strežnika in Apache

Tomcat okolja.









161









VMware vFabric



Arhitektura:

 Komponenta za upravljanje in spremljanje:

• VMware vFabric Hyperic je nadzorna komponenta VMware vFabric

aplikacijske platforme. Omogoča spremljanje razpoložljivosti in

zmogljivostnih metrik postavljenih spletnih aplikacij. Omogoča

avtomatizirano odkrivanje, dodajanje v repozitorij in pregled

strežniških komponent, ne glede na tip in lokacijo.

• Arhitekturo upravljalnega sistema sestavljajo tri komponente:

– HQ Agent – komponenta, katero poganjamo na vseh strežniških

instancah in je zadolžena za zbirajo metrik o razpoložljivosti, utilizaciji,

performanci in metrik prepustnosti.

– HQ Server strežnik – prejema zajete metrike in druge podatke, ter jih

shranjuje v HQ Database repozitorij v obliki podatkovne baze.

– HQ Database – omogoča mehanizem za izdelavo varnostnih kopij,

obnove po incidentu, spremljanje delovanje baze, shrambo metrik, itn.





162









81

Uvod v računalništvo v oblaku









VMware vFabric



Upravljanje:

• Upravljanje z izvajanjem in postavitvijo aplikacij.

• Upravljanje s podatkovno shrambo (relacijska baza, sporočilne vrste).

• Spremljanje porabe, razpoložljivosti in izvajanja.

• Upravljanje z repozitorijem slik.

• Upravljanje z opozorili.



• Orodja:

– VMware vFabric Hyperic – grafični administrativni vmesnik.

– HQ Dashboard – nadzorna plošča, kjer so zbrani podatki o spremembah

inventarja komponent, informacije o težavah, zadnjih opozorilih in

metričnih pregledih pomembnih virov.

Namestitveni modeli:

P J H

163









WMware Cloud Foundry



Uvod:

• Zastonjska in odprtokodna platforma kot storitev, ki ponuja različna

ogrodja, podpira več ponudnikov oblaka in številne aplikacijske

storitve.

• Cloud Foundry je ponujen uporabnikom v treh oblikah:

– CloudFoundry.com – popoln, večnajemniško PaaS okolje, ki je gostovano

in upravljano s strani VMware. Izvaja se na vSphere platformi in podpira

razvoj Spring za javanske aplikacije, Rails in Sinatra za Ruby aplikacije,

Node.js ter Grails aplikacije.

– CloudFoundry.org – odprtokodni projekt, ki ga vzdržuje in razvija

skupnost pod Apache License 2.0. Je IaaS agnostična platforma

(vSphere, OpenStack, AWS in Eucalyptus).

– Cloud Foundry mikro oblak – enojna razvijalska instanca, ki omogoča

osebni PaaS na lastnih namizjih. Ponujen je kot prenosljiva slika

• Arhitektura Cloud Foundry platforme se sestoji iz šestih komponent.





164









82

Uvod v računalništvo v oblaku









WMware Cloud Foundry



Arhitektura:

Upravljavec zdravja







Nadzornik

Razvijalec DEA DEA DEA

oblaka (CC) …





Sporočilno vodilo







Storitve

Storitve

Storitve

Storitve Usmerjevalniki









165









WMware Cloud Foundry



Arhitektura:

 Droplet izvajalni agent (DEA):

• Zadolžen za izvajanje dropletov. Vsebuje vse objekte, ki sestavljajo

aplikacijo in so organizirani kot tar datoteke ter ovite z parom

start/stop skripte. DEA se izvaja na vsakem izmed vozlišč in je

zadolžena za izvajanje aplikacije na tem vozlišču.

 Nadzornik oblaka (CC):

• Vmesnik namenjen razvijalcem za dostop do Cloud Foundry

platforme. CC je zadolžen za pakiranje aplikacije v Droplet in obvesti

sporočilno vodilo, da je na voljo aplikacija za izvajanje.

 Usmerjevalniki:

• Platforma ima bazen identičnih usmerjevalnikov. Le-ti prejmejo

aplikacijske zahteve od zunanjih entitet in jih usmerjajo do

naslovljenih aplikacij. Zahteve uporabnikov so usmerjene k enemu

izmed usmerjevalnikov s strani izenačevalca obremenitev.

Usmerjevalni nato preusmeri zahtevo k ustrezni aplikaciji.



166









83

Uvod v računalništvo v oblaku









WMware Cloud Foundry



Arhitektura:

 Upravljavec zdravja:

• Zadolžen za zanesljive operacije platforme. Periodično skenira

podatkovno bazo CC komponente, da bi ugotovil kakšno je stanje

oblaka.

 Storitve:

• Gre za nabor storitev, kot so sporočanje, predpomnjenje in storitve

podatkovne baze (MySQL).

 Sporočilno vodilo:

• Ponuja mehanizem preko katerega komunicirajo komponente Cloud

Foundry platforme.









167









WMware Cloud Foundry



Upravljanje:

• Upravljanje z oskrbovanjem instanc.

• Upravljanje z opozorili.

• Spremljanje stanja aplikacij.

• Upravljanje z življenjskim ciklom razvoja aplikacij.



• Orodja:

– Spletni portal za upravljanje in nadzor.







Namestitveni modeli:





P J H

168









84

Uvod v računalništvo v oblaku









Force.com



 Uvod:

• Ponuja platformo kot storitev za izdelavo in postavitev poslovnih

aplikacij.

• Ponuja vgrajene mobilne in socialne funkcionalnosti, poslovne

procese, poročanje, iskanje, itn.

• Ponudnik platforme skrbi za varnost, skalabilnost ter izdelavo

varnostnih kopij.

• Platforma je sestavljena iz sedmih komponent:

– Infrastrukture.

– Podatkovne baze.

– Integracije.

– Logike.

– Uporabniškega vmesnika.

– Razvojnih orodij.

– AppExchange komponente.



169









Force.com



Arhitektura:







AppExchange



Uporabniški vmesnik

Razvojna orodja









Logika



Integracija



Podatkovna baza



Infrastruktura









170









85

Uvod v računalništvo v oblaku









Force.com



Arhitektura:

 Infrastruktura:

• Predstavlja okolje za postavitev in izvajanje aplikacij. Sestavlja jo

napreden in upravljan podatkovni center, ki uporablja sodobne

tehnologije varnosti.

 Podatkovna baza:

• Zgrajena na temeljih Force.com infrastrukture. Omogoča izdelavo

metapodatkov, ki opisujejo objekte podatkovne baze, kot so tabele

in polja.

 Integracija:

• Platforma ponuja storitev za integracijo aplikacij z viri in aplikacijami,

ki se nahajajo v lokalnih podatkovnih centrih in podatkovnih centrih

drugih ponudnikov. Za te namene platforma ponuja Force.com Web

Services API (podpira integracijo z Amazon Web Services, Facebook,

in Google Apps).



171









Force.com



Arhitektura:

 Logika:

• Platforma omogoča avtomatizacijo poslovnih procesov. Workflow

Engine omogoča ponovno uporabljive procese, kot so izdelava

opravil, dodelitev opravil, časovne akcije ter dogodkovno gnano

integracijo sistema. Naštete komponente je možno uporabiti pri

poslovni logiki aplikacije.

 Uporabniški vmesnik:

• Platforma ponuja dve možnosti za izdelavo GUI-ja:

– Force.com builder – preprost vmesnik za izgradnjo in modificiranje

uporabniškega vmesnika.

– Visualforce – popolno ogrodje za izdelavo poljubnega grafičnega

vmesnika za katerokoli napravo in aplikacijo.









172









86

Uvod v računalništvo v oblaku









Force.com



Arhitektura:

 Razvojna orodja:

• Ponuja številna orodja in API-je za razvoj, postavitev in integracijo

informacijskih sistemov (Force.com Metadata API, Force.com

Integrated Development Environment (IDE), Force.com Sandbox ter

Force.com Code Share).

 AppExchange:

• Predstavlja portal, ki povezuje razvijalce aplikacij in potencialne

kupce in uporabnike. Omogoča objavo certificiranih aplikacij s strani

razvijalcev in na drugi strani najem aplikacij s strani končnih

uporabnikov.









173









Force.com



Upravljanje:

• Upravljanje s podatkovno shrambo (relacijska baza).

• Spremljanje porabe in izvajanja aplikacij.

• Upravljanje življenjskega cikla razvoja aplikacij.

• Upravljanje s poslovnimi procesi.

• Upravljanje verzij.



• Orodja:

– Nadzorna plošča za upravljanje.





Namestitveni modeli:





P J H

174









87

Uvod v računalništvo v oblaku









CloudBees



Uvod:

• Ponuja platformo kot storitev (PaaS) in omogoča razvoj, testiranje,

postavitev in izvajanje javanskih spletnih aplikacij v oblaku.

• Sestavljata jo dve temeljni komponenti RUN@cloud ter DEV@cloud.

• Gre za IaaS agnostično platformo, saj lahko izbiramo med številnimi

ponudniki infrastrukture kot storitve.

• Ponuja „failover“ in HA podporo.

• Za razvoj, postavitev in testiranje uporablja platforma Jenkins

Continuous Integration strežnik.









175









CloudBees



Arhitektura:





DEV@cloud RUN@cloud

Testiraj Testiraj

PaaS, ki temelji

Izgradi Jenkins Kontinuirana postavitev na JVM

strežnik







Shrani Storitve

Git SVN Maven MySQL HA …





CloudBees Ekosistem - razširitve



HTTP API-ji, CLI, grafični UI, vtičnik za Eclipse, Vtičnik za Maven, Ant









176









88

Uvod v računalništvo v oblaku









CloudBees



Arhitektura:

 DEV@Cloud:

• Ponuja nabor storitev za podporo celotnega življenjskega cikla

razvoja aplikacij v oblaku.

• Ponuja naročniško storitev za Jenkins strežnike, ki se izvajajo v

oblaku.

• Podpira privatne in varovane Maven repozitorije.

• Ponuja upravljavske funkcije za varno administracijo privilegijev in

pravil dostopa razvojne ekipe.

• Omogoča uporabo SVN in Git repozitorijev.









177









CloudBees



Arhitektura:

 RUN@Cloud:

• Omogoča postavitev Javanskih aplikacij v oblak.

• Ponuja izenačevanje obremenitev, avtomatično skalabilnost ter

visoko razpoložljivost (HA) za spletne aplikacije, Java EE ter Spring

aplikacije.

• Ponuja storitve za zagotavljanje failover mehanizma, merjenja in

zaračunavanja.

• Ponuja RUN@cloud SDK kot kolekcijo orodij za razvoj in postavitev

aplikacij na lokalnih računalnikih.

• Za upravljanje RUN@cloud storitev ponuja RUN@cloud API.

• Postavitev aplikacij je možna iz različnih okolij (UI, Eclipse, CLI, REST,

Maven, Ant).







178









89

Uvod v računalništvo v oblaku









CloudBees



Upravljanje:

• Upravljanje z virtualnimi stroji.

• Upravljanje s podatkovno shrambo (relacijska MySQL baza).

• Spremljanje porabe in izvajanja.

• Upravljanje z failover mehanizmom in visoko razpoložljivostjo.

• Upravljanje avtomatične skalabilnosti.

• Upravljanje verzij.



• Orodja:

– Nadzorna plošča za upravljanje in nadzor v obliki spletnega portala.





Namestitveni modeli:

P J H

179









CumuLogic



Uvod:

• Predstavlja platformo kot storitev za razvoj Javanskih in Spring

aplikacij za oblak.

• Je IaaS agnostična platforma, saj ponuja možnost izbire med

številnimi infrastrukturnimi produkti (Amazon EC2, VMware,

Eucalyptus, OpenStack, itn.).

• Platforma se sestoji iz desetih ključnih komponent.









180









90

Uvod v računalništvo v oblaku









CumuLogic



Arhitektura:

Katalog storitev v oblaku

Ogrodje vtičnik



Komponenta za

Komponenta za

Komponenta za spremljanje Komponenta za Eclipse IDE, Dev

upravljanje z

avtomatično skaliranje zmogljivosti in upravljanje z viri

analitiko

uporabniki Tools vtičniki





Strežnik podatkovne baze (SQL ali NoSQL)

CLI









RESTful API

RESTful API

Sporočilne vrste Integracija

Aplikacijski strežnik

Spletni strežnik Izenačevalec obremenitev

Administrativna

Ogrodje za avtomatizacijo storitev konzola







API za integracijo z IaaS nivojem





181









CumuLogic



Arhitektura:

 API za integracijo z IaaS nivojem:

• Omogoča integracijo z različnimi IaaS ponudniki, kot so VMware,

Cloud.com, Eucalyptus, OpenStack in Amazon EC2.

 Ogrodje za avtomatizacijo storitev:

• Vključuje izenačevalca obremenitve, spletni strežnik, aplikacijski

strežnik, sporočilne vrste, relacijsko in NoSQL bazo.

 Komponenta za avtomatično skaliranje:

• Vgrajen mehanizem za avtomatično skaliranje omogoča aplikacijam,

da skalirajo in vzdržujejo želeno stopnjo performance. CumuLogic

mehanizem za avtomatično skaliranje prejme metrike iz nivoja

operacijskega sistema, infrastrukturnega nivoja, JVM nivoja in

aplikacijskega nivoja, da bi zadovoljil potrebe po skaliranju.

 Komponenta za spremljanje zmogljivosti in analitiko:

• Platforma podpira vgrajen mehanizem za spremljanje celotnega

sklada platforme in aplikacije.



182









91

Uvod v računalništvo v oblaku









CumuLogic



Arhitektura:

 Komponenta za upravljanje z viri:

• Omogoča administratorjem, da definirajo minimalno in maksimalno

število vozlišč v vsaki gruči z razlogom, da bi aplikacija ustregla SLA

zahtevam in skladno z njimi skalirala.

 Komponenta za upravljanje z uporabniki:

• Omogoča nadzor nad pravicami uporabnikov glede na funkcionalne

vloge PaaS okolja.

 Ogrodje vtičnik:

• S pomočjo ogrodja vtičnik smejo razvijalci dodajati v katalog

poljubne strežnike in jih deliti z ostalimi razvojnimi ekipami.

 Katalog storitev v oblaku:

• Ponuja testirane infrastrukturne komponente za privatni in javni

oblak. Razvijalci lahko dodajajo v katalog nove strežniške slike ali

programsko opremo.





183









CumuLogic



Arhitektura:

 RESTful API:

• Razvijalcem daje nadzor nad postavitvijo aplikacij in omogoča

integracijo z razvojnimi orodji.

 Razvojna orodja:

• S pomočjo CumuLogic vtičnika za Eclipse lahko Java razvijalci

postavijo in upravljajo aplikacijo neposredno iz razvojnega okolja.









184









92

Uvod v računalništvo v oblaku









CumuLogic



Upravljanje:

• Upravljanje z oskrbovanjem instanc.

• Upravljanje konfiguracij.

• Upravljanje s podatkovno bazo (MySQL gruča).

• Spremljanje porabe in izvajanja aplikacij ter platforme.

• Upravljanje z življenjskim ciklom razvoja aplikacij.

• Upravljanje avtomatične skalabilnosti in SLA-jev.

• Upravljanje uporabnikov/vlog in politike.



• Orodja:

– Samopostrežni spletni portal

– CLI orodja.

Namestitveni modeli:

P J H

185









AppScale



Uvod:

• Predstavlja odprtokodno platformo kot storitev, ki implementira

številne API-je, kot so Google App Engine, MapReduce (preko

Hadoop), MPI in druge.

• AppScale se izvaja kot gostovan virtualni stroj (guestVM) na vseh

slojih virtualizacije, ki lahko gostiijo Ubuntu Karmic sliko.

• Trenutno sta podprta dva hipervizorja: Xen in KVM.

• AppScale avtomatično postavlja aplikacije na Amazon EC2 javni oblak

ter Eucalyptus privatni oblak.

• Platformo sestavlja pet ključnih komponent: AppController (AC),

AppLoadBalancer (ALB), AppServer (AS), komponenta upravljanja

podatkov ter AppScale orodja.









186









93

Uvod v računalništvo v oblaku









AppScale



Arhitektura:





Razvijalec GAE

aplikacij ALB DBM

(AppScale admin)









DBS

AS DBS

AS DBS

Uporabnik GAE AS

aplikacij









AppScale orodja

AppController (AC)

HTTPS



187









AppScale



Arhitektura:

 AppController (AC)

• Izvaja se na vsakem vozlišču in se zažene ob vsakem dvigu

virtualnega stroja. AC v čelnem vozlišču je zadolžen za spremljanje

postavitve in avtomatično skaliranje.

 AppLoadBalancer (ALB)

• Zadolžen za distribucijo zahtevkov s strani uporabnika do posamezne

AS komponente GAE aplikacije. Uporabniki običajno vzpostavijo stik z

ALB ob prijavi in avtentikaciji.

 AppServer (AS)

• Omogoča izvajanje GAE aplikacij na Xen gručah znotraj izbranega

javnega oblaka (Amazon EC2 ali Eucalyptus).









188









94

Uvod v računalništvo v oblaku









AppScale



Arhitektura:

 Komponenta upravljanja podatkov

• Za upravljanje s podatki je zadolžen PBServer in skrbi za

komunikacijo z podprtimi podatkovnimi bazami. Deluje nad DBM

(Database Master) in DBS (Database Slave) komponentami.

• AppScale trenutno podpira številne podatkovne baze: Cassandra,

HBase, Hypertable, MongoDB, MemcacheDB, Scalaris, SimpleDB,

MySQL Cluster in Voldemort.

 AppScale orodja

• Omogočajo izdelavo AppScale instance in postavitev GAE aplikacij na

odprtokodno platformo.

– Amazon’s EC2 tools for AWS.









189









AppScale



Upravljanje:

• Upravljanje z virtualnimi stroji.

• Upravljanje s podatkovno shrambo (relacijska baza, NoSQL baza,

blobi).

• Spremljanje porabe in izvajanja aplikacij.

• Upravljanje življenjskega cikla razvoja aplikacij.

• Upravljanje z varnostnimi kopijami.



• Orodja:

– CLI orodja.





Namestitveni modeli:



P J H

190









95

Uvod v računalništvo v oblaku









PROGRAMSKA OPREMA

KOT STORITEV









Definicija



 Zmožnost izvajanja aplikacije v infrastrukturi oblaka pri čemer je

le-ta dostopna več odjemalcem (spletni brskalnik, mobilne in tablične

naprave, …). Uporabnik pri tem ne rabi skrbeti za upravljanje ali

nadzor nad spodaj-ležečo infrastrukturo oblaka, omrežjem, strežniki,

operacijskim sistemom ter individualnimi aplikacijskimi zmožnostmi.



 Primeri:

• Google Gmail, Yahoo! Mail, Hotmail, …

• Facebook, Twitter, LinkedIn, …

• Salesforce CRM, Oracle CRM On Demand

• Oracle Fusion Application Services

• …









192









96

Uvod v računalništvo v oblaku









Osnovne karakteristike SaaS



 Dostop do programske opreme preko različnih odjemalcev:

• Spletni brskalnik, mobilne in tablične naprave, namizje …

 Upravljanje aplikacije iz centralne lokacije.

 Aplikacija je dostavljena na dva različna načina:

• Pay As You Go model

• Naročnina (mesečna, celoletna, …)

 Uporabniki ne rabijo skrbeti za nadgradnje programske opreme in

popravke.

 API-ji omogočajo integracijo med različnimi deli aplikacije.

 Elastično obnašanje aplikacije - samodejna skalabilnost.









193









Arhitektura



 Večina SaaS rešitev temelji na večnajemniški (Multi-tenant)

arhitekturi.

• Ena različica aplikacije z enojno konfiguracijo (strojna oprema,

omrežje, operacijski sistem) je uporabljena za vse stranke.

 Za podporo skalabilnosti je SaaS aplikacija nameščena na več

strojih znotraj podatkovnega centra (lahko tudi med različnimi PC).









194









97

Uvod v računalništvo v oblaku









Poslovni model



 Zaračunavanje tradicionalne programske opreme:

• Stalne licence, ki jih plačamo vnaprej

 Zaračunavanje SaaS aplikacij:

• Običajno uporabljajo naročniški poslovni model (npr. mesečna ali

celoletna naročnina)

• Običajno so zaračunane preko parametrov uporabe (npr. število

uporabnikov aplikacije) – Pay As You Go model.

• Ker so podatki aplikacije v številnih primerih ravno tako hranjeni pri

SaaS ponudniku, lahko le-ti zaračunavajo glede na parametre, kot so

transakcije, količina shranjenih podatkov ter ostale enote.

• Zaradi večnajemniške (Multi-tenant) arhitekture lahko ponudniki

ponujajo aplikacije po zelo nizki cenah – včasih tudi brezplačno.

– Gmail je brezplačen, saj je poslovni model osredotočen v oglaševanje.









195









Tržni delež namestitvenih modelov









196









98

Uvod v računalništvo v oblaku









NAMESTITVENI MODELI









Namestitveni modeli



 Javni oblak:

• V lasti tretje organizacije, ki ga tudi upravlja.

• Na voljo širši javnosti, organizacijam, podjetjem…

• Ponuja nizko-cenovni “pay-as-you-go” model.

• Večji od RC znotraj podjetij -> skalabilnost na zahtevo.

• Primer: Amazon AWS, IBM SmartCloud, Windows Azure…









198









99

Uvod v računalništvo v oblaku









Namestitveni modeli



 Privatni oblak:

• Postavljeni izključno za posamezno organizacijo.

• Večji nadzor nad podatki, za varnost skrbijo organizacije.

• Dve možnosti:

– “On-premise” privatni oblak (notranji)

o Znotraj podatkovnega centra organizacije.

o Omejen na velikost in skalabilnost.

o Visoki kapitalni ter operativni stroški.

o Primerni za aplikacije, ki zahtevajo popolni nadzor nad nastavitvijo

infrastrukture ter varnostjo.

– Zunanji privatni oblak

o Postavljen zunaj organizacije, pri enem izmed ponudnikov računalništva v

oblaku.

o Ponudnik mora zagotoviti popolno zaupnost.

o Primerna za organizacije, ki ne želijo uporabljati javnega oblaka zaradi

deljenja fizičnih resursov.

• Primer: OpenStack, Eucalyptus, Microsoft Hyper-V Cloud…





199









Namestitveni modeli



 Hibridni oblak:

• Kompozicija dveh ali več oblakov (privatnega ali javnega), ki

ohranjajo unikatne entitete. Vežejo jih standardizirane tehnologije,

ki omogočajo portabilnost podatkov in aplikacij (npr. cloudbursting

za izenačevanje obremenitev med oblaki).

• Običajno gre za razširitev privatnega oblaka z viri, ki jih ponuja javni

oblak (v primeru da pride do nepričakovanega povečanja bremena).









200









100

Uvod v računalništvo v oblaku









Namestitveni modeli



 Pregled ponudnikov:

Ponudniki Privatni oblak Javni oblak Hibridni oblak

IBM x x x

Oracle x x x

Microsoft x x x

VMware x x x

HP x x x

EMC x x x

Cisco x

Amazon x x

Google x x

RightScale x x

TerraMark x x



201









UPORABA JAVNIH

OBLAKOV









101

Uvod v računalništvo v oblaku









Javni oblak



 Zagotavljanje dinamičnih virov preko interneta na samopostrežen

način in plačevanje virov po porabi.



Hibridni





Privatni

Javni









203









Javni oblak - IaaS



 Javni ponudniki na nivoju IaaS

• Amazon AWS (EC2, S3, SimpeDB, …)

• Rakspace Cloud

• IBM SmartCloud

• Joyent

• GoGrid

• Terremark

• FlexiScale

• ElasticHosts

• Enomaly

• OpSource









204









102

Uvod v računalništvo v oblaku









Javni oblak - PaaS



 Javni ponudniki na nivoju PaaS

• Google App Engine

• Windows Azure

• AWS Elastic Beanstalk

• Oracle Public Cloud

• Force.com

• IBM SmartCloud









205









Dostopnost - Primer EC2



 AWS Upravljana konzola









 Elasticfox razširitev za Firefox









206









103

Uvod v računalništvo v oblaku









Dostopnost - Primer EC2



 Razširitev za Razvojna okolja (Eclipse)









 Amazon EC2 AMI Tools









 EC2 QUERY, EC2 SOAP API







207









Tveganja



 Varnost

• Nevarnost vdora (tako s strani ponudnika kot nekih tretjih

organizacij).

• Glede na raziskavo IDC je vidik varnosti prvi pomislek, ki ga

organizacije imajo glede oblaka. Šele nato sledi dostopnost in

zmogljivost.

• Za manjša podjetja je z omejenimi finančnimi viri je lahko hramba

podatkov v oblaku varnejša.

 Zasebnost in privatnost

• Uporabniki nimajo nadzora nad podatki, ki jih ponudniki o njih

zbirajo (Gmail - Oglaševanje).

 Priklepanje ponudnika (Vendor Lock-In)

• Niso vsi viri enostavno prenosljivi med ponudniki.

• Uporaba specifičnih sistemov za podatkovno shrambo (npr.

BigTable).

• Uporaba drugih specifičnih storitev (npr. Google Login service).

• Uporaba specifične platforme PaaS (npr. Windows Azure).

208









104

Uvod v računalništvo v oblaku









Tveganja



 Dostopnost

• Za poslovne aplikacije je dostopnost kritičnega pomena.

• V zadnjem letu je bilo precej odmevnih izpadov:

– Azure (November 2011)

– Amazon (April 2011)

• Dostopnost je določena z SLA, kjer pa je potrebno biti pazljiv.



Q: What does your Amazon EC2 Service Level Agreement guarantee?

A: The Amazon EC2 SLA guarantees 99.95% availability of the service

within a Region over a trailing 365 day period.



• Ob izpadu Aprila 2011, so bile 4 dni težave z delovanjem EBS in RDS

storitev (bločna shramba in relacijska podatkovna baza), ki so

pogosto pogoj za delovanje aplikacij v EC2 instancah.

• SLA ni bil prekršen, ker zajema samo EC2, ki pa je deloval normalno!



209









Tveganja



 Stabilnost zmogljivosti

• Raziskave so pokazale da ponudniki še ne dosegajo ustreznega

skaliranja. Test Amazona, Googla in Microsofta je pokazal, da je pri

nenadnemu povečanju uporabnikov na 2000, odzivni čas variiral tudi

za faktor 20!

 Omejitve omrežja

• Delovanje storitev je odvisno od delovanja omrežja.

• Zaradi nepredvidljivega odzivnega časa oblak ni primeren za

določene aplikacije (npr. trgovanje z delnicami in valutami).

• Prenos ogromnih količin podatkov je lahko dražji in traja dlje časa kot

če klasične diske pošljemo s kurirsko službo.









210









105

Uvod v računalništvo v oblaku









Prednosti



 Samopostrežba virov (Self Service)

• Uporabnik si sam postreže z viri.

• Spletni portal, ukazna vrstica, razširitve za razvijalce (Eclipse).

 Plačilo po porabi (Pay-as-you-Go)

• Na podlagi različnih metrik se meri poraba.

• Zmerjena poraba se zaračuna.

 Skalabilnost

• Viri so elastični, navidezno neskončni

• Dobili bomo toliko virov kot ji bomo potrebovali.

 Odpornost na napake in okrevanje ob izpadu

• Ni potrebno da sami zagotovimo te vidike.

• Samo-odpravljanje napak.

• Samodejna izdelava varnostnih kopij podatkov.

• Večkratna redundanca podatkov in aplikacije.

211









Prednosti



 Neodvisnost od lokacije uporabnika

• Enostavna uporaba virov od doma, z mobilnih telefonov, tablic, …

(Gmail).

 Specifičen kader za vzdrževanje storitev ni potreben

 Samodejno posodabljanje

• Amazon RDS, SaaS Storitve, …

 Nižji stroški

• Ni kapitalnih stroškov (CAPEX), samo operativni (OPEX).

 Poslovna agilnost

• Nakup opreme je hiter.

• Pohitri se čas na tržišče (Time to Market).

• Pohitri se čas do ustvarjanja dobička (Time to Revenue).







212









106

Uvod v računalništvo v oblaku









Prednosti - primeri



 Zahtevne simulacije

• Izvedemo hitreje in ne kupujemo nepotrebne opreme.

 Razvoj aplikacij, testiranje in zagotavljanje kakovosti

• Nakup specifičnih produktov potrebnih v času razvoja ni potreben.

• Nakup fizične programske in strojne ni potreben za namene

testiranja in zagotavljana kakovosti.

– Operacijski sistemi

– Različne strojne konfiguracije

– Različne verzije izvajalnih okolij

– Testiranje skaliranja

 Nepredvidljive potrebe po virih

• Obisk spletnih trgovin pred prazniki, prodaja nogometnih vstopnic.









213









MIGRACIJA V OBLAK, PORTABILNOST

IN IZHODNA STRATEGIJA









107

Uvod v računalništvo v oblaku









Migracija obstoječih rešitev v oblak



 Gartner identificira pet načinov, kako migrirati aplikacije v oblak:

• Ponovno gostovanje (Rehost):

– Postavimo aplikacijo v drugo okolje strojne opreme in spremenimo

infrastrukturne konfiguracije.

– Prednost: Ponovno gostovanje aplikacije brez arhitekturnih sprememb

in „refactoringa“ je hitra rešitev migracije v oblak (na nivoju IaaS).

– Slabost: Ker arhitekture aplikacije ni potrebno spreminjati pa ne

moremo polno koristiti karakteristik infrastrukture oblaka, kot je na

primer skalabilnost.

• Preurejanje (Refactoring):

– Izvajanje aplikacije na infrastrukturi ponudnika oblaka.

– Prednost: Razvijalci lahko ponovno uporabijo programske jezike,

ogrodja in vsebnika v katere so investirali (na nivoju PaaS).

– Slabost: Pomanjkanje zmožnosti, tranzitivno tveganje in zaklepanje v

ogrodje (framework lock-in).







215









Migracija obstoječih rešitev v oblak



 Gartner identificira pet načinov, kako migrirati aplikacije v oblak:

• Revizija (Revise):

– Modificiramo ali razširimo obstoječo programsko kodo, da bi modernizirali

„legacy“ sisteme. Nato uporabimo ponovno gostovanje (1) ali preurejanje (2)

in tako postavimo aplikacijo v oblak.

– Prednost: Omogoča organizacijam optimizirati aplikacijo, ki bo koristila

karakteristike oblaka ponudnika.

– Slabost: Takšen projekt bi zahteval veliko truda in stroškov, da bi mobilizirali

razvojno ekipo.

• Ponovna gradnja (Rebuild):

– Ponovno zgradi aplikacijo na PaaS, odstrani kodo iz obstoječe aplikacije in

ponovno načrtuj aplikacijo za oblak.

– Prednost: Čeprav ponovna gradnja zahteva izgubo podobnosti z obstoječo

kodo in ogrodji je njena prednost v inovativnih funkcionalnostih

ponudnikove platforme.

– Slabost: Na drugi strani pa je zaklepanje pri ponudniku največja slabost- V

primeri, da ponudnik naredi tehnične ali cenovne spremembe, ki jih

uporabnik ne more sprejeti, ali prekrši SLA, je uporabnik prisiljen zamenjati

oziroma zapustiti nekatera ali vsa sredstva aplikacije.





216









108

Uvod v računalništvo v oblaku









Migracija obstoječih rešitev v oblak



 Gartner identificira pet načinov, kako migrirati aplikacije v oblak:

• Zamenjava (Replace):

– Zavrži obstoječo aplikacijo ali nabor aplikacij in uporabi komercialno

programsko opremo dostavljeno kot storitev (SaaS).

– Prednost: Ta možnost se izogne investicijam potrebnih za mobiliziranje

razvojne ekipe v primerih, ko se zahteve po poslovnih funkcionalnostih

hitro zamenjajo.

– Slabost: Nekonsistentna podatkovna semantika, težave pri dostopu do

podatkov in zaklepanje pri ponudniku.









217









Migracija obstoječih rešitev v oblak



 Amazon AWS predlaga šestfazni migracijski pristop:



Faza evalvacije:

1

• Finančna evalvacija

(kalkulacija TCO in ROI).

Faza evalvacije • Evalvacija varnosti in

predpisov.

• Tehnična evalvacija.

• Ustvari drevo • Identifikacija ponovno

odvisnosti uporabljivih orodij.

• Ocena stroškov • Migracija licenčnih produktov.

• Ocena arhitekture

• Ocena varnosti









218









109

Uvod v računalništvo v oblaku









Migracija obstoječih rešitev v oblak



 Amazon AWS predlaga šestfazni migracijski pristop:



Proof of Concept faza:

2

• Preučitev AWS tehnologije.

• Izdelava pilotne aplikacije in

Proof of Concept validacija tehnologije.

faza • Testiranje obstoječe

programske opreme v oblaku.

• Študija AWS

• Izdelava pilota

• Vzpostavitev

podpore znotraj

organizacije









219









Migracija obstoječih rešitev v oblak



 Amazon AWS predlaga šestfazni migracijski pristop:



Faza migracije podatkov:

3

• Razumevanje različnih

možnosti shrambe podatkov.

Faza migracije • Migracija datotečnih

podatkov strežnikov na Amazon S3.

• Migracija komercialnih SUPB

• Preizkus različnih

na EC2 + EBS.

možnosti shrambe • Migracija MySQL na Amazon

• Migracija podatkov RDS.









220









110

Uvod v računalništvo v oblaku









Migracija obstoječih rešitev v oblak



 Amazon AWS predlaga šestfazni migracijski pristop:



Faza migracije aplikacije:

4

• Celostna migracijska

strategija.

Faza migracije • Hibridna migracijska

aplikacije strategija.

• Izdelava AMI-jev za vsako

• Celostna migracija komponento.

• Hibridna migracija









221









Migracija obstoječih rešitev v oblak



 Amazon AWS predlaga šestfazni migracijski pristop:



Faza uporabe oblaka:

5

• Preizkus ostalih AWS storitev.

• Avtomatizirana elastičnost in

Faza uporabe SDLC.

oblaka • Izboljšana varnost.

• Izdelava nadzorne plošče za

• Avtomatično

skaliranje

upravljanje virov AWS.

• Avtomatizacija • Uporaba več dostopnih

• Elastičnost območij.

• Visoka stopnja

dostopnosti









222









111

Uvod v računalništvo v oblaku









Migracija obstoječih rešitev v oblak



 Amazon AWS predlaga šestfazni migracijski pristop:



Faza optimizacije:

6

• Optimizacija uporabe na

zahtevo.

Faza optimizacije • Izboljšava učinkovitosti.

• Implementacija naprednega

spremljanja.

• Utilizacija • Re-inženiring aplikacije.

• Spremljanje

• Učinkovitost

• Zmogljivost

• Ponovni inženiring









223









Migracija med IaaS platformami



 Migracija med Amazon EC2 in OpenStack:

• Uporaba multi-cloud ogrodja jclouds zagotavlja enostavno migracijo

Javanske aplikacije med Amazon EC2 in OpenStack instancami, brez

potrebe po spreminjanju izvorne kode.



Aplikacija









jclouds









OpenStack EC2 …





224









112

Uvod v računalništvo v oblaku









Migracija med IaaS platformami



 Migracija med Amazon EC2 in OpenStack:

• jclouds trenutno ponuja dve API abstrakciji:

– Blobstore

o Poenostavlja delo z key-value ponudniki, kot sta na primer Amazon S3 in

Azure Storage Blobs.

– Computeservice

o Poenostavlja delo z upravljanjem virtualnih strojev v oblaku. Podprti

produkti so Amazon EC2, Rackspace Cloud Servers, OpenStack, VMware

vCloud API in RimuHosting VPS.









225









Migracija obstoječih rešitev na PaaS



 Primer migracije na Azure:



Izvedba

Analiza Strategija Načrtovanje migracije

komponent









 Analiza:

• Analiziramo trenutno stanje svoje tehnološke infrastrukture in

aplikacij ter ocenimo na čem smo in hkrati, kje bi želeli biti v

prihodnje.









226









113

Uvod v računalništvo v oblaku









Migracija obstoječih rešitev na PaaS



 Primer migracije na Azure:



Izvedba

Analiza Strategija Načrtovanje migracije

komponent









 Strategija:

• Ko enkrat uspemo identificirati, katere oblačne prednosti -

razširljivost, elastičnost, rapidna postavitev itn. – nam bo najbolje

ustrezala, želimo izbrati ocenjevalno ter migracijsko strategijo, ki bo

najbolje ustrezala poslovnim potreba.









227









Migracija obstoječih rešitev na PaaS



 Primer migracije na Azure:



Izvedba

Analiza Strategija Načrtovanje migracije

komponent









 Načrtovanje:

• Ko so aplikacije enkrat identificirane kot del celotne strategije, je

potrebno začeti razmišljati o njihovi arhitekturi in načrtovanju.









228









114

Uvod v računalništvo v oblaku









Migracija obstoječih rešitev na PaaS



 Primer migracije na Azure:



Izvedba

Analiza Strategija Načrtovanje migracije

komponent







 Izvedba migracije posameznih komponent:

• Microsoft SQL Server migracija:

– Premik velikih tabel v Azure Storage tabele.

– Segmentacija podatkov preko več instanc SQL Azure Database.

• NFS migracija:

– Omrežni datotečni sistem migriramo v visoko razširljive Azure Storage blobe.

• Migracija spletne aplikacije:

– Aplikacija se preslika v spletne, delovne ali VM role.

• Migracija sporočilne vrste – MSMQ:

– Sporočilne vrste se preslikajo v Windows Azure Storage vrste.



229









Portabilnost med PaaS platformami



 Migracija aplikacij iz Windows Azure na Microsoft Private Cloud:

Portabilnost aplikacije

Portabilnost aplikacije









Tradicionalni

Privatni

podatkovni Javni oblak

oblak

center





• PaaS: Windows Azure Platform Appliance • PaaS: Windows Azure Platform

• IaaS: Hyper-V Cloud



Identiteta Windows Server Active Directory







Upravljanje System Center







Razvoj Visual Studio, .NET





230









115

Uvod v računalništvo v oblaku









Portabilnost med PaaS platformami



 Migracija Javanskih aplikacij na GAE.





URLFetch

Service



Aplikacija



App Engine

izvajalno okolje



Obstoječa javanska

aplikacija ?

Blobstore Datastore



Memcache









231









Portabilnost med PaaS platformami



 Migracija Javanskih aplikacij na GAE.

• Migracija obstoječe (Java) aplikacije na Google App Engine ni

nemogoča, je pa v številnih primerih potrebno narediti „refactoring“

programske kode.

• Google App Engine v celoti ne podpira Java EE specifikacije in nima

podpora za delo z relacijskimi podatkovnimi bazami.

• Trenutna podpira:

– Java Data Objects (JDO)

– Java Persistence API (JPA)

– Java Server Faces (JSF) 1.1 - 2.0

– Java Server Pages (JSP) + JSTL

– Java Servlet API 2.4

– JavaBeans™ Activation Framework (JAF)

– Java Architecture for XML Binding (JAXB)

– JavaMail

– XML API-ji za procesiranje (DOM, SAX in XSLT)





232









116

Uvod v računalništvo v oblaku









Portabilnost med PaaS platformami



 Migracija Javanskih aplikacij na GAE.

• Ne podpira naslednjih tehnologij:

– Enterprise Java Beans (EJB)

– JAX-RPC

– JAX-WS

– Java Database Connectivity (JDBC)

– Java EE™ Connector Architecture (JCA)

– Java Management Extensions (JMX)

– Java Message Service (JMS)

– Java Naming and Directory Interface (JNDI)

– Remote Method Invocation (RMI)









233









Portabilnost med PaaS platformami



 Platforme, ki podpirajo razvoj Javanskih aplikacij:

• Google App Engine

• OpenShift FLEX (beta)

• IBM PaaS

• VMware vFabric Cloud Application Platform

• Oracle PaaS

• VMware Cloud Foundry

• AWS Elastic Beanstalk

• CloudBees

• Windows Azure

• CumuLogic

• Jelastic

• …





234









117

Uvod v računalništvo v oblaku









Izhodna strategija



 Večina IaaS in PaaS ponudnikov uporablja unikatne in lastniške

uporabniške vmesnike, API-je in podatkovne baze.

 Uporaba takšnih storitev v polni meri zahteva od uporabnikov, da

programirajo v skladu s predpisanimi specifikacijami ponudnika.

 V primeru, da uporabniki storitev želijo zamenjati ponudnika iz

kakršnegakoli razloga (nezadovoljstvo, ponudnik preneha poslovati) znajo

naleteti na številne težave, predvsem zaradi nestandardiziranih formatov,

na primer:

• Prenos statičnih podatkov iz Amazon S3 na Azure Storage Blobs.

 Rešitev:

• Uporaba multi-cloud ogrodij, ki zagotavljajo neodvisnost od ponudnika

storitev oblaka:

– jclouds (http://www.jclouds.org/)

– Dasein Cloud API (http://dasein-cloud.sourceforge.net/)

– Deltacloud (http://incubator.apache.org/deltacloud/)...

• Standardizacija storitev oblaka.





235









SKLEP



e-naslov: http://www.cloud.si

e-naslov: http://www.soa.si

e-pošta: info@cloud.si





236









118


Other docs by xiagong0815
ENUS108358
Views: 0  |  Downloads: 0
Fastener 3
Views: 0  |  Downloads: 0
2.2.3
Views: 1  |  Downloads: 0
dartford_e_performance_summary
Views: 0  |  Downloads: 0
bscdeanslist
Views: 0  |  Downloads: 0
efiworkshopzschockejansky_abstract
Views: 0  |  Downloads: 0
pp_chapter_06b
Views: 0  |  Downloads: 0
2011-General Instructions-fr-ExecSec
Views: 0  |  Downloads: 0
Review 2010 Russia
Views: 0  |  Downloads: 0
Replacing an existing network printer
Views: 0  |  Downloads: 0
By registering with docstoc.com you agree to our
privacy policy

You are almost ready to download!

You are almost ready to download!