Nesho za makedonskata poezija:)

					RAZVOJ I TENDENCII VO SOVREMENATA MAKEDONSKA POEZIJA

Razvojot na sovremenata makedonska poezija }e go prosledime niz nekolku truda koi se dopiraat do ova pra{awe. Taka najprvin se osvrnuvame na trudot na Aleksandar Spasov koj treba da se ~ita kako obid za skica koj go tretira razvojot na makedonskata sovremena poezija. Inaku se raboti za predgovorot kon antologijata Sovremena makedonska poezija (Beograd: Srpska kwi`evna zdruga, 1967 i vo Istra`uvawa i komentari. – Skopje: Kultura, 1977) vo koj sovremenata makedonska poezija e prosledena niz pojavite ~etirite generacii poeti.

1. Prvata generacija makedonski povoeni poeti: Prvata povoena kniga stihovi na makedonski jazik se pojavuva vo 1944 godina, a toa e zbirkata na Aco [opov Pesni. Taa godina go ozna~uva i nastapot na p r v a t a g e n e r a c i j a , koja potoa e poznata kako postara generacija. Vo nea spa|aat: Slavko Janevski, Bla`e Koneski, Aco [opov i Gogo Ivanovski. Tie se i dominantnite nositeli na po~etnata povoena faza na makedonskata poezija, koja uslovno mo`eme da ja ograni~ime na godinite 1944-1950.

2. Srednata generacija: Slednata poludecenija gi voveduva i afirmira pripadnicite na v t o r a t a ili srednata generacija: Srbo Ivanovski, Gane Todorovski, Mateja Matevski, Cane Andreevski i Ante Popovski, koja poto~no, svojot zna~aen poetski rezultat go postignuva nekolku godini podocna (koga se vrzuva so atmosferata vo koja se pojavuva t r e t a t a ili mladata generacija).

3. Mladata generacija: Ovaa generacija ja so~inuvaat poeti rodeni glavno pome|u 1934 i 1940 godina, a ~ii prvi zbirki pesni se pe~atat vo periodot od 1958 do 1962 godina. Toa se: Vlada Uro{evi}, Petre M. Andreevski, Jovan Koteski, Petar T. Bo{kovski, Radovan Pavlovski, Bogomil \uzel. Isklu~ok pretstavuva Miho Atanasovski, koj spored ra|aweto e vrsnik na mladata generacija, no po nastapot i po senzibilitetot pove}e kloni kon srednata generacija.

4. Najmladata generacija:

I na kraj najmladata generacija pretstavena preku Atanas Vangelov i ^edo JAkimovski, so zaklu~ok deka razvojot na makedonskata povoena poezija glavno e sli~en na razvojot na toga{nata jugoslovenska poezija vo celost.

Sepak i pokraj tolku jasno izrazenite sli~nosti, makedonskata poezija, veli Spasov, ima vo svojot razvoj, niza specifi~nosti i obele`ja:

Taka p r v a t a f a z a (1944-1950) seta e vo kolektivisti~ki preokupacii: reminiscencii za neodamna izminatite borbi, radost od pobedata, odu{evuvawe od prvite slobodni denovi i polet vo obnovata i izgradbata. Takvi se pesnite: Cvetovi (Slavko Janevski), Te{koto (Bla`e Koneski), O~i (Aco [opov), Ra{ela (Gogo Ivanovski). V t o r a t a f a z a ili f a z a t a n a i n t i m i z m o t (1950-1955) doa|a so nekakva euforija od soznanieto za pravoto na poetot da zboruva vo prvo lice i za sebesi. Iako i od porano postojat znaci za naso~uvawe kon poetoviot subjekt, skr{nuvaweto kon pointimnite sferi se slu~uva dosta zabrzano i naglo. Zatoa vo seto toa ima mnogu naiven romantizam i sentimentalnost, taka {to nekoi poeti dosta rano se uveruvaat vo ograni~enosta i ednostranosta na takvata privatna ispoved. Ovaa faza na intimizmot zna~i, nasproti mnogute opravdani rezervi kon nea, pribli`uvawe na makedonskata poezija kon vistinskite regioni na lirikata i izvesna realizacija na eden porafiniran izraz, zaklu~uva Spasov. Sledniot moment vo razvojot na sovremenata makedonska poezija, ozna~en kako t r e t a f a z a se slu~uva vo periodot od 1955-1958 godina. Imeno novite zbirki od postarata i srednata generacija koi se javuvaat vo ovoj period svedo~at deka e nastanat re{itelen prelom vo poetskiot koncept. Taka iskustvata na modernata i duri avangardnata evropska poezija nezapirlivo probiva vo tkivoto na makedonskiot poetski zbor. Sredbata so nadrealisti~kata tradicija nesomneno e plodonosna za nekoi pretstavnici na srednata i, osobeno, na mladata generacija, iako vo krajno linija, ne mo`e da se zboruva za postoewe na nadrealizmot vo ~ist vid vo Makedonija (Vidi Aleksandar Spasov. “Primeri na koristewe na nadrealisti~koto iskustvo vo povoenata makedonska poezija” vo Istra`uvawa i komentari. – Skopje: Kultura, 1977). Sepak vo ovaa faza nadvladuva linijata na individualizmot. ^ e t v r t a t a f a z a (1958-1962) e vo znakot na {irok i impulsiven nastap na mladata generacija. Za pove}eto pretstavnici na ovaa mlada generacija e osobeno karakteristi~en naglaseniot interes za tradicijata, za minatotot na svojata zemja, za nejzinite mitovi, kako i prisnoto do`ivuvawe na rodnata po~va, nejzinoto podnebje i pejza`, veli Spasov. Mnogu sliki i karakteristi~ni obele`ja na makedonskata zemja nao|aat najpoln i najveren izraz kaj poetite od ovaa generacija (Vlada Uro{evi}, Petre M. Andreevski, Jovan Koteski, Petar T. Bo{kovski). Sepak, ovaa generacija ne se iscrpuva sosema sodr`inski preku interesot za objektivnite, kolektivni temi. Taa s# po{iroko i s# podlaboko gi naso~uva pogledite kon sebesi i kon svoite egzistentni problemi i ponira vo

2

ve~nata enigma na postoeweto na edinkata (Petre M. Andreevski, Radovan Pavlovski, Bogomil \uzel).

Obid za sinteza pravi i Georgi Stardelov vo svojot predgovor Makedonskoto poetsko iskustvo kon izborot na novata makedonska poezija ^etiri poetski kruga (dvojazi~no, makedonsko i srpskohrvatsko izdanie. – Skopje: Narodna i univerzitetska biblioteka “Kliment Ohridski”, 1974) (Vidi Georgi Stardelov. “Makedonskoto poetsko iskustvo. ^etiri poetki kruga” vo Me|u literaturata i `ivotot. – Skopje: Kultura, 1981). Imeno toj ja kritikuva cvrsto vkorenetata takanare~ena generaciska podelba na razvojot na povoenata makedonska poezija. Smetaj}i deka na ova generacisko stepenuvawe mu nema kraj t.e. deka e mo{ne relativno i brzo zastarlivo, za{to site poeti po~nuvaat kako pretstavnici na mlada generacija, a zavr{uvaat kako pretstavnici na starata, Stardelov se odlu~uva makedonskata poezija da ja pretstavi vo: ~ e t i r i p o e t s k i k r u g a , imaj}i go predvid, pred s# ne generaciskiot kriterium, tuku me|u niv bliskite poetski svetovi, bliskite poetski i egzistencijalni iskustva, bliskite tragawa, bliskite vlijanija, me|usebnoto tematsko nadovrzuvawe i rponiknuvawe. 1. Prv poetski krug: Taka spored nego takanare~enata stara i takanare~enata sredna generacija pretstavuva eden edinstven poetski krug. Zna~i prviot poetski krug go so~inuvaat: Slavko Janevski, Bla`e Koneski, Aco [opov, Gane Todorovski, Mateja Matevski i Ante Popovski, kako poeti koi ostvarija edna re~isi vistinska poetska revolucija vo istorijata na makedonskata poezija. Ovoj poetski krug re{itelno se sprotivstavi na edna uprostena svest za folklorot, koja{to e dominantna vo poezijata od prvite povoeni godini kaj nekoi poeti, kaj koi peeweto e svedeno na bukvalna transkripcija na narodnoto peewe. Slomot na folklorniot manirizam i folklorniot regionalizam go ozna~uva ra|aweto na edna nova poetska kosmogonija, na edno novo poetsko iskustvo. Isto taka, veli Stardelov, treba da se istakne deka tokmu poetite od prviot poetski krug gi postavija najbitnite poetski tekovi vo povoenata makedonska poezija i deka od ovoj poetski krug po~nuvaat da se razgranuvaat osnovnite nasoki i dvi`ewa {to doa|aat do izraz vo ostanatite tri poetski kruga. 2. Vtor poetski krug: Pojavata na poetite od v t o r i o t p o e t s k i k r u g – taa poznata {estorka: Vlada Uro{evi}, Petre M. Andreevski, Jovan Koteski, Petar T. Bo{kovski, Radovan Pavlovski, Bogomil \uzel – vremenski se poklopuva so pojavata na ve}e istaknatite pesni na Koneski. Poetite od vtoriot poetski krug go prifatija toa avtohtono poetsko iskustvo fundirano vrz moderniot koncept na folklorot, prodlabo~uvaj}i i oblikuvaj}i go vo vistinska konsistentna poetska programa. Modernata poetska revolucija vo sovremenata makedonska poezija, tokmu blagodarenie na ovie poeti, se razgoruva so dotoga{ nevidena poetska sila. Vtoriot poetski krug pretstavuva eden od najkoherentnite poetski

3

krugovi. Poetskata {estorka blesnuva kako vrvno poetsko otkrovenie nekade kon krajot na pedesettite godini, izvr{uvaj}i so svoite tematski opredeluvawa i so svojot imaginanten svet silno vlijanie vrz celokupniot ponatamo{en razvoj na sovremenata makedonska poezija. No {to veli drugo Stardelov. Bidej}i poetskite iskustva na pretstavnicite na vtoriot poetski krug se proniknuvaat so poetskite iskustva na onie od prviot poetski krug, poglednato od edna dale~na literaturno-istoriska perspektiva, tie, naglasuva Stardelov, }e obrazuvaat edna edinstvena poetska celina, koja, zasega, go pretstavuva yvezdeniot mig na makedonskata poezija. Taka slobodno mo`eme da re~eme deka od dene{en aspekt ova slevewe e i realnost. 3. Tret poetski krug: Po nastapot na poznatata {estorka poeti, stanuva mnogu te{ko da se prodol`i vo sovremenata makedonska poezija so novi poetski tragawa. Pa, sepak, na poetite od t r e t i o t p o e t s k i k r u g – Atanas Vangelov, ^edo Jakimovski, Mihail Renxov, Todor ^alovski i Ivan ^apovski – koj generaciski ne e cvrsto koherenten, im uspeva da zasnovaat eden nov poetski tek, edna nova poetska traga, koja korenite gi ima vo simbolisti~kata poetika na ognot i cvetot. Edinstvenosta i koherentnosta na tretiot poetski krug e vo onaa bodlerovskoremboovska inspiracija. 4. ^etvrti poetski krug: I na kraj ~etvrtiot poetski krug e krugot na onie koi nadoa|aat (spored nego od krajot na {eesettite i po~etokot na sedumdesettite pa navamu). Samo po sebe e razbirlivo deka krugot na ovie poeti s# u{te ne oblikuval edna poetska koherentnost i deka, zaradi toa, me|u poetite od ovoj krug s# u{te ne se vidlivi zaemnite poetski tangenti (taka ostanuva i do den denes). Ovoj krug, koj nosi pe~at na eden lirski poetski realizam, go so~inuvaat: Olga Arbuljevska, koja e obzemena od potragata po arhai~nite oblici na jazikot od narodnoto tvore{tvo; Qup~o Dimitrovski, koj se nadovrzuva na poetskiot nadrealizam od edna poetska faza na Vlada Uro{evi}; Sande Stoj~evski, koj ja gradi pesnata vrz cvrstata zatvorenost na poetskata struktura na sonetnata forma; Svetlana Hristova-Joci}, koja se nadovrzuva na imaginativniot svet na Radovan Pavlovski.

Koga govorime za razvojot na makedonskata sovremena poezija treba da se spomene i predlogot za tipologijata na makedonskiot poetski diskurs {to Venko Andonovski go dava vo svojot trud Pesna zad pesnite (Venko Andonovski. “Pesna zad pesnite” vo De{ifrirawa. – Skopje: [trk, 2000). Imeno toj go ponuduva ovoj predlog poradi faktot deka pra{aweto za edna kozistentna periodizacija na makedonskata poezija (a i na makedonskata kni`evnost voop{to) do den-denes ne e celosno re{eno. Nacrtot na sinhronijata na makedonskiot poetski diskurs, Andonovski, go zapo~nuva so pra{aweto: Homogeno li e makedonskoto poetsko pismo? ili poto~no postoi li edna pesna zad pesnite, a ako postoi kakva e taa pesna, toj nejzin model?.

4

U{te vo najranata faza na makedonskiot poetski diskurs postoi edna dihotomija: * edniot nejzin pol tradicionalnata kritika go imenuva kako lirski iskaz, * a drugiot kako lirsko-epski iskaz. Ova kriti~ka intuicija lesno se preveduva vo dva tipa mo`na konstitucija na sekoj poetski diskurs, ne{to {to vo teorijata na iskazot, po Roman Jakobson, se definira kako metafori~ki i metonimiski pol na diskursot (Roman Jakobson. Poetika i lingvistka. – Beograd: Nolit, 1966). Dejvid Lox, vrz baza na ovaa teoriska alatka izgradi edna mo{ne popularna tipologija na sovremenata kni`evnost, pri {to na modernistite im go pripi{a metafori~kiot, a na antimodernistite – metonimiskiot pol na tvorbenost na diskursot, a postmodernistite toj gi definira kako grupa koja odbiva da prisvoi eden od ovie dva pola (David Lodge. Na~ini modernog pisanja. – Zagreb: Globus, 1988). Taa tipologija mo`e da funkcionira i vrz primerot na makedonskata pesna, osobeno ako za primer, veli Andonovski, se zemat i se sprotivstavat stihovite na sjajnata metafori~ka generacija od {eesettite i eden dobar del od generacijata na novite tendencii, koja na literaturnata scena stapuva vo sedumdesettite godini.

1. Vo metafori~niot tip peewe temite se nadovrzuvaat (se nani`uvaat) edna na druga spored kriteriumot sli~nost. Mnogupati taa sli~nost ne e o~igledna, i spored stepenot na neo~iglednosta se opredeluva i stepenot na silinata na metaforata: kolku e o~iglednosta pogolema tolku stepenot na metafori~nosta na pismoto e pomal, i obratno: stepenot na metafori~nosta na iskazot raste dokolku o~iglednosta na sli~nosta e pomala.

2. Transferot od tema vo tema kaj onie poeti so metonimiski i ~esto sinegdotski tip peewe povlekuva edna linearnost na slikite, edna nivna logi~ka podredenost. Imeno sekoja slika doobjasnuva druga. Ova na~elo e sosema sprotivno na na~eloto na silnite, metafori~ni {ok-sliki na generacijata na {eesettite (Pavlovski, Uro{evi}, Andreevski), vo koi, osobeno vrz primerot na Vlada Uro{evi}, se ~ini deka koordinacijata na slikite e visoko metafori~ki {ifrirana, re~isi bliska do idealot na avtomatskoto pi{uvawe. Ako e taka toga{ sosema e jasno zo{to pesnite od metonimiski tip poka`uvaat glavno i pogolema fizi~ka dol`ina. Metonimiskiot tip iskaz tvori n a r a t i v e n k o n t e k s t . Toa svojstvo, redovno se svrzuva so narativnoto, a so toa i so prozata. Samo po sebe se razbira deka metonimiskata pesna }e mora da vklu~i vo sebe i izvesna temporalnost, pa so toa se do`ivuva kako eden vid anti – (modernisti~ka) pesna. Zna~i vlezot na vremeto vo inaku atemporalnata metafiri~na (“globalna”) pesna, ja dobli`uva nea do prozata.

5

Primerot so Bla`e Koneski e ilustrativen po odnos na predmetnovo pra{awe. Imeno dovolno e da se sporedat negovite “kratki” pesni so negovite “dolgi” pesni, za da se vidi deka vo prvite dominira metafori~kiot tip na voveduvawe temi vo diskursot, dodeka vo vtorite – metonimiskiot. No poetskiot iskaz na Bla`e Koneski poznava, edna tehnika na metaforata koja kaj nieden drug makedonski poet ne se koristi taka obilno, tolku ve{to i tolku prirodno. Se raboti za takanare~ena ra{irena metafora ili metaforapesna. Toa {irewe na metaforata vo celata pesna, se razbira, ne spa|a vo metonimi~niot tip na peewe, no potsetuva na deskriptivniot sistem na Majkl Rajfater.

Nasproti silnata metafori~ka pesna (Ante Popovski, Radovan Pavlovski, vo eden del Bla`e Koneski, Aco [opov, Mateja Matevski, Gane Todorovski vo prvata faza, Petre M. Andreevski, Jovan Koteski, Eftim Kletnikov), eden dosta silen aspekt na metonimiska tvorbenost na diskursot nao|ame kaj Slavko Janevski, vo eden dobar del od poezijata na Gane Todorovski i podocna vo “generacijata na {eesettite”, kaj Bogomil \uzel. Ovoj metonimiski pol na struktuirawe na diskursot, vo globala, od makedonskata kritika i eseistika e sfaten kako d e p o e t i z a c i j a t . e . n a r a t i v i z a c i j a n a p e s n a t a . Se razbira, toa e to~no ako ne{tata se nabquduvaat od tradicionalniot teren na metaforata, i osobeno, od terenot na modernisti~kata kni`evnost/kritika. No, metaforata ve}e odamna ne e edinstveniot na~in na produkcija na motiviraniot znakoven sistem {to obi~no se vika pesna. 3. Pokraj “metafori~ari” i “narativci”, makedonskata poezija dobi i “neosimbolisti”. Ovoj termin avtomatski implicira treta grupa, koja nitu ja poddr`uva idejata za silna metafori~na pesna, nitu pak se vklu~uva vo “depoetizacijata” i “narativizacijata”. So toa simbolot ili poto~no neosimbolot neopravdano isklu~i eden od ovie dva pola na struktuirawe na diskursot. Velime neopravdano, za{to i simbolot po definicija e tematizirana metafora, a takvi tematizirani metafori ima kaj Radovan Pavlovski (klu~evi, molwi, zrna) koj e pobornik na metafori~nata pesna. Zatoa se nametnuva pra{aweto: dali se razlikuva simbolot, po nekakva bitna osobina, od slikata i metaforata? Spred misleweto na Andonovski, taa razlika se sostoi, pred s#, vo povtoruvaweto i postojanosta na simbolot. Vo stihovite na ovie poeti doa|a do eden poseben efekt na aktuelizacija na materijalnosta na oznakite na pesnite, poto~no upatuvawe kon eden poseben model na povi{en stepen na materijalno pi{uvawe na pesnata. Toa zna~i deka ova poetsko semejstvo, koe go so~inuvaat Atanas Vangelov, ^edo Jakimovski, Mihail Renxov, golemo vnimanie mu posvetuva na zvukot ili poto~no na zamatuvaweto na zna~eweto koe nastanuva so povi{uvawe na fonolo{kata uredenost na stihot. Eden poseben vid na akcentirawe na materijalot na pesnata pretstavuvaat i pesnite napi{ani na nekoj dijalekt. Taka, tie, za onoj koj ne go poznava dijalektot, tuku samo literaturnata

6

norma, se samo “~ist zvuk”. Takva e na pr. pesnata Jabuka na Sande Stoj~evski. Takvi pesni ~itame i kaj Risto Ja~ev.

4. ^etvrtoto svojstvo, koe spored voobi~aenata praktika pri vakvite konstrukcii na katalog od svojstva, bi trebalo da se javi kako opoziten par na svojstvoto aktuelizacija na materijalot. Zna~i okolu ova svojstvo se grupiraat poeti na koi logi~kata pesna ili semanti~ki polnata pesna im e bliska, a najvidlivo ova svojstvo go nao|ame vo poezijata na Ferid Muhi}, Ivan Xeparovski, vo pomal stepen i kaj Dimitar Ba{evski, Petre Bakevski ili Liljana Dirjan (so zabele{ka deka kaj ovaa poetesa spomenatoto svojstvo se kombinira i so orientacija kon metafori~niot stroe`). Koga velime logi~ka, so toa ne go osporuvame nejziniot status na pesna. Vsu{nost mislime na polemi~kata struktura na pesnata. Toa zna~i deka nivnata pesna saka postavi teza, da ja problematizira, za potoa da ja pobie ili prifati. Toa se pesni - m a l i f i l o z o f s k i t r a k t a t i .

5. I na kraj, Andonovski, go istaknuva prisustvoto na intertekstualnata pesna vo makedonskiot poetski diskurs. Interesno e deka vakvata pesna ili poto~no neguvaweto na vakvoto svojstvo najde privrzanici kaj edna nova generacija, glavno univerzitetski nastavnici: Katica ]ulavkova (osobeno nejzinata ponova produkcija, zasilena so erotizacijata na jazikot i so citiranite kodovi) i Atanas Vangelov – i dvajcata univerzitetski profesori po teorija na literaturata na Filolo{kiot fakultet; Zoran An~evski (doktor po anglistika, predava~ na predmetite britanska poezija XIX vek i moderna/postmoderna britanska poezija); Ferid Muhi} (profesor po istorija na filozofija i antropologija na Filozofskiot fakultet); Ivan Xeparovski (esteti~ar) i, se razbira, Bogomil \uzel, so negovite ponovi pesni, ispolneti so “citati” od istorijata.

Taka, Andonovski, ni go nudi katalogot od svojstva na mo`nata makedonska pesna t.e. na onaa makedonska pesna koja dosega bila mo`na. Vo toj katalog na svojstva gi nabrojuvame: 1. metafori~koto struktuirawe prepoznaeno dosega kako “modernizam” i “poetzacija”; 2. metonimiskoto struktuirawe (“antimodernizam” ili “depoetizacija”; 3. zgolemuvawe na stepenot na materijalnosta na pesnata koe doveduva do pojava na “neosimbolisti”, “artisti” ili “muzikalisti”; 4. zgolemuvawe na stepenot na nematerijalnosta na pesnata koe nudi “semanti~ko pozitivna” ili “polemi~ka” pesna i 5. intertekstualna pesna.

7

1. Metafori~ko struktuirawe na pesnata:

BLA@E KONESKI TI[INA Ima ne{to mnogu prosto – i toa e ti{ina, ima ne{to tolku tiho – vi{ina, ah vi{ina. Legni sprema ova nebo, toni vo viso~ini, sklopi o~i, sklopi o~i, umoren si, po~ini. Seka ptica, seka ptica }e go svie kriloto. Ti si sega tolku miren, sam vo zeleniloto. Zo{to u{te, zo{to toa sekidnevno zbivawe? Ima ne{to mnogu prosto – toa e zaspivawe.

MATEJA MATEVSKI ZALEZ Rumeno. Rumeno. Rumeno. Kako zanesena pesna vo sinoto more na gorite tone zalezot ... Od trevite do kavalot od stadoto do oblakot s# e bujno zapaleno. Od gradite do pesnata od ~ekorot do ~e{mata s# e ~udno razgaleno. Stado v kaval zaqubeno yvono v pesna izgubeno oko v bo`ur zaludeno

8

Rumeno. Rumeno. Rumeno.

2. Metonimisko struktuirawe na pesnata:

GANE TODOROVSKI PRIKAZNA ZA BAJRAM BEDRIJA I Skopskiot amal N 202 Od ona }o{e na na{iot plo{tad, kade {to xagorlivite Topaan~ani sevezden op~ekuvaat tu|i te`ini, skokna navrapito vo edno studeno utro koe ulicite gi prekri so poledica, mladiot Bajram Bedrija brojka 202! Skokna vo presret na edna te`ina, lesna, lesna ta lebonosna. Sila e Bajram Bedrija. Ma` zbitak. Cela grdosija. Ne znam da re~am koj ka`a deka go sretnal nakonkten i vo temperite na Nikola Martinoski! Plukna vo racete zadovolno, im namigna na ostanatite maal~ani mesto “Dogledawe” i kako vedna{ da ja seti v race toplinata na dvete stotki {to }e dojdat za da ja raspeat dove~er ~elijadata, onaa palava bosonogija {to izutrinata ja ostavi ko studen naniz mrazulci pod streite na plitarot v predgradjeto. II Sonceto kataden izgreva nautro. Zime go me{koli diskot svojot bleskoten najprvin onamu, vrz srtjeno kumanovsko, pa tr~e{kum se pretrkaluva nad Skopje nekako pla{livo, brgu-brgu! Sonceto duri prikve~er pristiga vo Topaana. Nego go donesuvaat na sto race najpremorenite Topaan~ani. Silni, muskulesti se racete na topaanskite amali – najsilni se u Bajram Bedrija. Sekoja prikve~erina ovie race,

9

ovaa sila lebonosna, soncenosna, ma|osno deset mrazulci vo deset proletni mladici pretvora! I toga{ pesna vivnuva, pesna ciganska, najnepovtorliva, najbistra. I dvorec {irok stanuva tesnoto, lemno plitarsko odaj~e. - Na{ata sre}a se na{ite race, na{ite race se na{iot leb i vino, peat Ciganite.

III Od ona }o{e na na{iot plo{tad, kade {to xagorlivite Topaan~ani sevezden op~ekuvaat tu|i te`ini, skokna navrapito vo edno studeno utro koe ulicite gi prekri so poledica mladiot amal Bajram Bedrija, brojkata 202! Skokna vo presret na edna te`ina lesna, lesna, ta lebonosna.

3. Zvu~na pesna:

MIHAIL RENXOV NEREZI (Manastir) Zaboraveni megdani Od zeleno i sino Zaboraveni igri i ~udesii Zaboraveni iskri Od sjajot i mrakot Zaboraveni meki pokrivki Zaboraveno ezero na neboto Zaboraveno dno na ezeroto Zaboraveni boi i mistrii Zaboraveni angeli-majstori Zaboraveni kuli i ~ardaci Zaboraveni yvonci i konaci Zaboraveni zurli i tapani Zaboraveni bulki i zumbuli Zaboraveno vreme Molkum izodeno Osvetleno. Izodeno.

10

GANE TODOROVSKI QUBOVNA Sakam no}va da te sakam Sakam no}va da me saka{ Sakaj no}va da te sakam Sakaj no}va da me saka{ No}va sakam da me saka{ Sakam sakam sakam sakam No}va da me saka{ sakam sakam no}va sakam no}va Da me saka{ no}va sakam Da me da me da me da me Da te sakam no}va sakam Da te da te da te da te Da te sakam da me saka{ Sakam no}va sakaj no}va Sakaweto sakam-saka{ Najsakano sakawe e.

4. Semanti~ki polna pesna ili logi~ka pesna: FERID MUHI] NEGOVOTO PISMO Ako Gospod re{il mene da mi pi{e, Ti si Negovoto pismo! Te ispratil za da me izmisli mene, Na{ite poraki poprvi se od nas, nie sme ~ita~i na pismo [to lekuva rani I zapira krv NE TVRDI NI[TO Na Vrvot koga si, ne tvrdi ni{to: Ni: Da! – ni: Ne! S# }e ti re~e vie`ot vol~i Vrvot e eden, ti si so Vrvot! Tolku. Za seto ostanato, zanesen, mol~i

IVAN XEPAROVSKI

11

STRASTNIOT PATUVA^KI SUBJEKT Koga re{en nekade da otpatuvam razmisluvam za odbirot na najdobroto prevozno sredstvo, nu`no zapa|am vo apotii ... Vozovite premnogu me potsetuvaat na zastarenata tekstilna fabrika, a vrzanosta za {inite me osakatuva: mi gi zema otklonite i strani~nite dvi`ewa. Avtomobilite semanti~ki gi preziram, mo`ebi zatoa {to ne go sakam nitu boreweto vo gr~ko-rimski stil, a ottamu i jazi~no sportskiot melan`: mobilis. Avionite ne me privlekuvaat za{to odli~no ja poznavam gr~kata mitologija, iako, li~no, sekoga{ so dol`en respekt sum se odnesuval kon Ikaroviot potfat. Da se odi pe{ po svetot nostalgi~no e i ta`no, pe{ daleku ne se stignuva – samo do prvite pluskavici! Verojatno i poradi sevo ova najsakano prevozno sredstvo si mi Ti, qubov moja, rastitelna: spokoen sum koga patuvam kon tebe, koga dale~ini dopiram legnat do tebe, koga slobodno se dvi`am vrz tebe, koga bezbedno sletuvam vo tebe, i stratno so svoeto telo zaskituvam po svetot.

5. Intertekstualna pesna: KATICA ]ULAVKOVA NA NEPOZNATIOT Daj mu od knigite {to gi saka{ vo potraga po izgubenite vremiwa mislewata na eden klovn, stranecot dervi{ot i smrtta, ne~ista krv majstorot i Margarita, gospoda Glembaevi prokleta avlija, zlostorstvoto i kaznata Don Kihot, procesot, maliot princ, gospo|a Dalovej vol{ebnata planina, tunelot, uliksot sto godini osamenost vojna i mir cve}eto na zloto

12

Vo tekot na dve decenii povoen razvitok makedonskata sovremena poezija pomina niz nekolku fazi, prvata faza 1944-1950 se karakterizira so sozdavawe borbenopatriotska lirika so motivi od NOB. Vtorata faza se karakterizira so pojava na nova tvore~ka preokupacija kaj poetite. Svrtuvaweto kon intimnata poezija be{e prviot ~ekor kon usvojuvawe na bogati i po{iroki poetski horizonti. Prozata vo makedonskata literatura, so mali isklu~oci, e nastanata po vojnata. Vo 50-tite godini se pojavuvaat prvite pogolemi prozni dela. Kako i vo poezijata taka i vo prozata preovladuvaat istite temi.

SLAVKO JANEVSKI (1920)
Slavko Janevski se javuva vo site oblasti na pi{uvanata re~ : poezija za vozrasni i za deca, raska`ua~ka i romansierska beletristika, esei, feqtoni, patopis, prepev. Toj e eden od najpreveduvanite makedonski avtori. Poezijata na Slavko Janevski e sozdavana vo tek na pove}e od tri decenii, negoviot poetski opus, vonredno bogat i po kvalitet i po kvantitet, si ima svoja poetika,logika,moralna platforma. Vo negovite stihovi se sre}ava mnogu strast, emocii, razdvi`enost bez razlika na temata koja ja obrabotuva. Vo literaturata e poznat kako avtor na prviot makedonski roman “Selo zad sedumte jaseni”. Me|u negovite pova`ni dela spa|aat romanite “Dve Marii”, “I bol i bes”, “Tvrdoglavi”, “Mese~ar”, “Devet Kerubinovi vekovi”, zbirkite raskazi “Klovnovi i lu|e”, “Omarnini”, stihozbirkite “Krvava niza”, “Kainavelija”, “Egejska barutna bura”, ”Leb i kamen”, filmskite scenarija “Vol~ja no}”, “Viza na zloto”, “Makedonskiot del od pekolot”. Avtor e na knigite za deca “[e}erna prikazna”, “Raspeani bukvi”, “Senkata na Karamba-Baramba”, “Najgolemiot kontinent”, “Crni i `olti”. Vo devedesetite godini e nominiran za Nobelovata nagrada za literatura.

VLADO MALESKI (1919-1984)
13

Vlado Maleski pripa|a na prvata generacija makedonski avtori vo ~ie tvore{tvo preovladuvaat motivi povrzani so NOB. Avtor e na romanite “Ona {to be{e nebo”, “Razboj”, avtor e na scenarioto za prviot makedonski igran film “Frosina” (1951). Delata na Maleski se preveduvani na francuski, angliski, italijanski, kineski, ruski, ~e{ki, polski, ungarski i srpsko-hrvatski jazik

ACO SHOPOV (1923-1982)
[opov e eden od najpoznatite makedonski poeti, Vo negoviot tvore~ki opus mo`e da se izdvojat nekolku fazi. Prvata faza bi gi opfa}ala zbirkite “Pesni”, “So na{i race”, “Na Gramos” vo koi e pretstavena borbenata i patriotska poezija na [opov. Vtorata faza e faza na intimnata lirika koja e povrzana so pojavata na stihozbirkite "Slej se so ti{inata”, “Stihovi za makata i radosta”. Tretata faza vo poetskata evolucija na Aco [opov se potpira vrz iskustvata na trite negovi zbirki “Vetrot nosi ubavo vreme”, “Nebidnina” i “Gleda~ vo pepelta”.

BLAzE KONESKI (1921-1994)
“I du{ata, ~ini{, narodot moj ma~en vo te{kovo oro se utkala setavek po vek {to turkal se popust i mra~en od krvava bolka, od robija kleta, vek po vek {to ni`el od korava misla za radosna ~elad, za sloboden svet, od pesna-za qubov {to gine so piskot

14

ko `erav vo let.” "TE[KOTO" Bla`e Koneski e poet, raska`uva~, eseist i nau~nik-slavist. Toj e afirmator na makedonskiot literaturen jazik i na sovremenata makedonska literatura. Negovoto poetsko tvore{tvo se zabele`uvaat razvojni fazi, koi zapo~nuvaat so prvata zbirka lirski pesni “Zemjata i qubovta” (1948), koja celata e vo duhot na patriotskoborbenite ~uvstva. Vo vtorata zbirka “Pesni” (1953) se svrtuva kon svojata intima. Vo najgolem del od pesnite pee za qubovta kon deteto, za subjektivnoto do`ivuvawe na objektivnata stvarnost, za qubovta prosledena so radost i bolka. Vo 1955 godina e publikuvana zbirkata pesni “Vezilka” dopolneta so ciklusot “Sterna”. Pesnite od ciklusot “Sterna” pretstavuvaat novina vo poetskite preokupacii na Koneski, za{to toj se svrtuva kon mitot i legendata kako izvorna poetska inspiracija. Preku asocijaciite i razmisluvawata za niv se obiduva da najde odgovor na univerzalni ~ove~ki soznanija za smislata na postoeweto, `ivotot, smrtta, qubovta, sre}ata i radosta. Izrazot na pesnite e moderen, napi{ani se prete`no vo sloboden stih so originalni metafori i bogat jazik. Vo 1955 so zbirkata raskazi “Lozje” se pretstavuva i kako raska`uva~. Zbirkata sodr`i 10 raskazi so temi od sekojdnevniot `ivot a likovite vo niv se obi~ni, mali koi se sre}avaat vo sekojdnevniot `ivot. Toj e eden od najistaknatite slavisti, avtor na nau~nite trudovi “GRAMATIKA NA MAKEDONSKIOT LITERATUREN JAZIK”, “ISTORIJA NA MAKEDONSKIOT JAZIK”, “ZA MAKEDONSKATA LITERATURA”, “ZA MAKEDONSKIOT LITERATUREN JAZIK”.

TOME ARSOVSKI (1928)
Vo makedonskata literatura e poznat kako dramski pisatel,prozaist i poet. Vnimanieto na ~itatelskata publika go svrtuva pred se so dramite “Paradoksot na Diogen”, “Maturska ve~er”, “Obra~i”, “Aleksandra”. Avtor e na knigata raskazi “Paradoksalni raskazi”(1972); romanot “Ku}a na ~etiri vetra”(1991); antologiite “Stara persiska lirika” i “Japonska lirika”. Tvore~kiot talent go doka`a so romanite za deca “Kristalna planeta”, “Telefonot e vo prekin”, “Super devoj~e” i stihozbirkite za deca “Sme{ni i isprevrteni pesni” i “Disko {turec”.

15


				
DOCUMENT INFO
Shared By:
Tags:
Stats:
views:8071
posted:9/15/2009
language:Serbian
pages:15