ZGODOVINA by huanghengdong

VIEWS: 59 PAGES: 7

									PRESEČJEVANJE NOVIH LJUDSTEV

*Germani in Huni

Rimljani so imeli velike težave z Germani. Gaj Marij se je soočal s Tevtoni, v času Avgusta je potekal
limes, ki je varoval območje. V 3 stol. (nastanek dominata) se je pričelo preseljevanja, ki so trajala do
7 stol. Cesar Karakala je dal vsem prebivalcem državljanstvo, kar je pripomoglo k velikemu
preseljevanju. Huni (Atila) so začeli to izkoriščevati. Razdelili so se v dve skupini. Eni so šli na kitajsko
in se tam similirali, drugi so prodrli na zahod (med Uralom in Kavkazom). Pred sabo so potiskali Obre
in Avare. Prodrli so celo v Francijo. Njihov vdor je povzročil velike premike germanskih plemen (v Rim
in Skandinavijo). Želeli so zrušiti rim. Imperij, a jim to ni uspelo. Bili so dobri konjeniki in nomadi.

Pomembna germanska plemena:

    -   Kimbri
    -   Tevtoni
    -   Markomani
    -   Ostrogoti
    -   Vizogoti
    -   Franki
    -   Angli
    -   Sasi
    -   Vandali
    -   Burgundi

Ostrogoti, Vizogoti in Alemani so zrušili Rim. Leta 378 so Vizogoti v bitki pri Adrianoplu porazili
Rimljane. Nato so podrli v Španijo. Vandali so osvajali Malorko. Ostrogoti z Teodorikom na čelu so
ustanovili so ustanovili državo Vzhodnih Gotov. Langobardi so se bojevali proti slovanom. Franki so
ustvarili državo Francijo.

*Slovani

Pradomovina Slovanov je Perzija, preseljevanje se je začelo v 4. Stol. Delitev:

    -   VZHODNE
    -   ZAHODNE
    -   JUŽNE

                        JUSTINJANOV POSKUS OBNOVITVE RIMSKEGA IMPERIJA

Leta 476 je zahodni Rim propadel. Teodozij je razdelil Rim na vzhodni in zahodni. Vzhodni Rim se je
obdržal in ga imenujemo Bizanc. Propadel ni zaradi milejših vdorov ljudstev in drugačnega razvoja. Tu
se je širila helenizacija in ne romanizacija.

Justinjan je bil v 6. Stol. Rimski cesar. Na zahodu je veljala le Frankovska država. Bila je barbarska. V
tem času je bilo 5 patriarhatov, rimski je postal papež. Prišlo je do spora med Rimom in Carigradom
zaradi krščanske vere. Justinjan je vladal po cezaropapizmu.
Cezaropapizem – združitev celotne oblasti pod seboj. S tem je povzročil razkol med Rimom in
Bizancem. Sam je šel v pravoslovnje.

Justinjan je izdal zakonik (3. Zakonik), ukinil je platonovo akademijo, ter ustanovil visoke cerkvene
šole. Bil je despot (despatizem - čaščenje kot boga). Proskineza – klanjanje in poljubljanje nog. Želel je
obnovit celoten Rim, osvojil je dele Italije, Španije in Balkana. Imel je Sirijo, Egipt in Palestino.
Njegova poveljnika sta bila Narzes in Belizar. Osvojitve niso trajale dolgo:

    -   Prihod langobardov
    -   Naselitev Slovanov na Balkan
    -   Perzijci na vzhodu
    -   Uveljavljanje Islama

Dal je zgradit cerkev Hagia Sophia. To je bila največja cerkev. Turki so jo spremenili v mošejo. Le
cerkev sv. Petra je trenutno večja, nastala pa je 100 let pozneje. V Bizanu so imeli zlatnike ali
Perperos.

                     VZPON FRANKOVSKE DRŽAVE POD DINASTIJO MEROVINGOV

Franki so bili germansko pleme. V času preseljevanj so se naselili v Galiji, Franciji. Prvo so v Franciji
vladali Merovingi. Prvi vladar, ki je kasneje sprejel krščansko vero, je bil Klodik z ženo Klotildo. Po neki
viziji je sprejel krščanstvo. To je pomembno zato ker so Langobardi in Goti sprejeli arianstvo-
katolicizem. S tem ko je sprejel krščanstvo se je povezal z rimskim papežem. Tu pride do prvega stika
med Frankovsko državo in Rimom. Leta 511 se je dal pokristjanit.

Prestolnica FD je bila v Parizu.

NASTANEK: Franki so bili barbari, Francozi pa ne. Spojila se je galtska kultura, ki se je povezala s
frankovskimi starešinami. Na JV Francije je bila Burgundija, ki so jo franki premagali.

Po Klodviku je država razpadla, ozemlje so si razdelili sini. Oskrbnik dvora je bil majordon. To je bila
najmočnejša osebnost, ko je bil vladar šibek. Pomembna majordona sta bila: Pipin II haitalski
(Karolingi) in Karem Martel. Karel Martel je premagal Arabce pri Tursu in Bitiersu leta 732. Tukaj je
prvič uporabil konjenico. S to bitko je zaustavil širjenje islama v Evropo. Karel je imel sina Pipin
Malega (bil je manjši od meča). Sinu je omogočil oblast s pomočjo katoliške cerkve. Obljubil je pravico
do pobiranja desetine in delil ozemlje cerkvi. Cerkev ga je podprla in Pipin je postal vladar. Papeži so
zmeraj potrjevali Bizantince. Frankovska država se je z Pipinom močno začela bližat Rimu. Papež se je
začel nagibat k Frankom.

KAREL VELIKI sin Pipina Malega. Bil je najpomembnejši. Država se širi. Razširila seje:

    -   6. st. cela Francija
    -   Benelux
    -   Nemčija (do Lave)
    -   Avstrija
    -   Naše ozemlje
    -   Slavonija
    -   Češka
    -   Moravska

Država je bila velika več kot milijon km2. Prestolnico je prenesel v Achem (Nemčija). Tukaj je imel svoj
dvor. Nadaljeval očetovo tradicijo in se povezoval s papeži. Leta 1800 je bil okronan za cesarja. Papež
je tokrat naredil izjemo (Papež Silvester II). V Bizancu je prišla z umorom na oblast Irena, želela je
prestol za svoje sina. Papež jo je zavrnil in je okronal Karla, ki je postal zaščitnik rimsko-katoliški
zaveznik. Leta 712 je bila potegnjena meja med frankovsko državo in Bizancem.

Reforme Karla Velikega:

    -   Razdelil državo na grofije (100 grofi), najpomembnejše mejne grofije (npr. Furlanska)
    -   Ukinil je plemenske kneževine (Karantanijo)
    -   Vpeljal je kraljeve odposlance, ki so nadzirali delovanje grofij – missi dominici
    -   Širil je krščanstvo (v Sasi nasilno)
    -   Poenotil mere in uteži
    -   Vpeljal je srebrnike
    -   Ukinil je maradoma, bal se je za svoj položaj, vplejal je nove službe.
    -   Vpeljal je stalno konjenico in reformiral vojsko

Karel Veliki je sprožil karolinško renesanso. Želel je vzdigniti kulturo, zato:

    -   V Achmu ustanovil Akademijo (šolanje otrok)
    -   Vpeljal pisavo karolinško minuskolo, prej je bla merovingika
    -   Pisalni prostori so bili skriptoriji

V šoli so predavali Aritmetiko, astronomijo, dialektiko, retoriko, gramatiko, glasbo in geometrijo.

Naslednik Karla je bil sin Ludvik Pobožni, ki je imel 3 sinove. V državi je živelo preveč ljudstev in
država je razpadla na tri dele. To je Ludvik storil leta 843 v Verdonu.

    -   Zahodni: Karel Plešasti
    -   Vzhodni: Ludvik Nemški
    -   Srednji: Najstarejši sin Lotar

Lotar je propadel, zgorno lotaringijo dobi Karel, Švica se osvoji, Italijo pa prevzame Ludvik. S tem
propade Frankovska država.

                                    OBLIKOVANJE FEVDALNE DRŽAVE

FEVD – oznaka za zemljiško posest. To je bilo podarjeno ozemlje. Bila je prisega zvestobe od plemičev
da dobijo posest, bilo je dedno

ALOD – je darilo, ko gospodar podari zemljo, to je zelo redko.

FEVDALNA LESTVICA:

            I.   Vladar – senior
           II.   Knez, Visoko plemstvo – vojvode, grofi
          III.   Nižji plemiči – baron
          IV.    Vitezi
Kralj kraljuje in ne vlada. Rekel je: ''Vazal mojega vazala ni moj Vazal.'' To pogojuje srednjeveško
razcepljenost – zemlja se deli. Zlasti v Nemčiji je bila razcepljenost močna. Nihče več ni bil šef, kralj ni
imel več nadzora nad vsem.

    -   Dvor
    -   Dominikalna (pridvorna) posest
    -   Rustikalna (kmečka) posest

Urbanij/poliptih – knjiga zemljiškega gospodarja

Podložnik je bil včasih v vlogi tlačana. Tlaka je bila delo po polju. Kmetje so mogli plačevat desetino
(Sklep Pipina Malega in Papeža).

Po baronih (kasneje še vitezi) je vazalov konec. Kmet sem ne sodi, san je dobi fevda.

                          VZPON PAPEŽTVA IN NASTANEK CERKVENE DRŽAVE

Po zmagi pri Frigidusu uveljavilo. Bilo je 5 Škofij: Rim, Konstantinopel, Aleksandrija, Jeruzalem,
Antionija. Nazadnje sta zaradi širjenje islama ostala le Rim in Konstantinopel. Med njima je prihajalo
do sporov. V Rimu je bil sestavljen dokument (ponaredek) Konstantinova darovnica. Konstantin naj bi
s to darovnico rimskim papežem dal vso oblast. V Humanizmu so dokazali, da je šlo za ponaredek.
Bozantinski cesar Justinjan pa je uvedel cezaropapizem in si podredil tudi cerkev. Njemu enak je bil
sedaj rimski papež. Med germani se je širil arionska vera in papež tega ni dopuščal. Papež je zaveznia
našel v Merovingih (Klodvik), kasneje tudi v Frankih. Papež je okronal Karla Velikega, zaradi
dogovorov z njegovim očetom. Bizanci in Franki so bili v sporu zaradi meje in prestola.

Papež prične širiti med pogane misionarje, na sever, v Poljsko,…. Metode:

    -   Nasilna metoda
    -   Blaga metoda (irski misionar)

Irska ni doživela preseljevanja in je v miru sprejela krščansko vero. Pričeli so nastajati samostani,
pomemben je bil benediktiški red. Sv. Benedikt je ustanovil samostan Monte Cassinu, blizu Neaplja.
Samostan je v hribih – v zavetju. Tu so prevajali tekste.

                                        STANOVSKA MONARHIJA

Izoblikovanje tridelne družbe:

    1. Ljudje, ki molijo
    2. Vitezi (ljudje, ki se bojujejo)
    3. Ljudje, ki delajo(polsvobodni in nesvobodni)

Po križarskih vojnah je prišlo še MEŠČANSTVO, ki je razdiralni element srednjega veka.

Ob koncu sr. veka so vladarji skušali države spraviti pod svojo resnično oblast. Poskušali so jih
centralizirati. Država je bila namreč razcepljena (predvsem Nemčija) in vladarji so jo skušali
centralizirat. Rezultat tega je bil absolutizem. Filip IV Lepi je bil francoski kralj, ki je sklical
predstojnike ljudskih stanov v Notredome. Sklical je predstavnike mest, plemstva in krščanstva.
Predlagal je, da Cerkev ne bi pobirala toliko denarja. Papež mu je to zameril. Ti stanovi so se uveljavili
tudi pri nas. Na Goriškem so bili tudi kmetje.

                        STANOVSKA MONARHIJA – RIMSKONEMŠKO CESARSTVO

Slovenci so živeli v okviru Rimsko-nemškega cesarstva. Ta država je bila močno razcepljena zaradi
fevdov in ambicij nemških vladarjev. Ko Karolingi izumrejo, govorimo o Nemcih. Začetnik Saške
dinastije je bil Henrik I Ptičar, sledil mu je Konrad. Oton I se je boril z Madžari in jih odločilno porazil
pri Ausburgu. Madžari so se tako umaknili. Oton je pomaknil meje nemške države do Lave. Leta 962
ga je oz. je bil okronan za cesarja. RNC – Rimsko-nemško cesarstvo (obstaja do leta 1806). Oton se je
vmešaval v cerkvene zadeve. To vmešavanje ga privede do tega, da sam postane papež. INVESTITURA
– vmešavanje, umeščanje v nekaj. Za Otona so rekli, da gre za laično investituro. Papeža je to motilo.
Prihajalo je tudi do SIMONIJE – prodajanje cerkvenih služb, NEPOTIZEM – podajanje cervenih služb
sorodnikom.

Naslednja dinastija je bila frankovska, vodil ko je Kondrad. Sledila je dinastija Staufovci, poveljeval ji je
Henrik IV. Ta seje rodil v Italiji (Sicilija), kjer je v glavnem živel). Imel se je bolj za cesarja kot kralja. V
Nemčiji je bil zelo malo. Henrik se je močno vmešaval v cerkev in prišlo je do investiturnega boja
(vojne). Papež je želel to vmešavanje končati. Leta 1077 je prišlo do vojne in Henrik je bil poražen.
Papež se je šel pokorit v samostan Kanossa. Malo kasneje leta 1122 je bil sklican Worinus konkorat,
sporazum s katerim je bilo določeno, da se kralji ne vmešujejo v cerkev, papež Gregor. Friderik I
Barbarossa je cesar, ki je znan po tem, da se je boril proti severno italjanskim mestom, ki so
ustanovile ligo. Samo je izgubil ter mesta se osvobodijo (ustanovijo komune)

Kasneje pridejo Habsburžani. Leta 1253-1273 ni bilo vladarja. Gre za INTERREGNUM (brezvladanje).
Nato je bil za cesarja izvoljen Rudolf I. Habsburški. Imel je protikandidata češkega Otokar II Pšemisl. Z
dedovanjem je ta zavladal in Rudolf je nameraval dati to ozemlje otrokoma in Otakarja pozval naj
pusti oblast. Prišel je do Otokarjeve smrti. Bil je ubit in Albert in Rudolf II (otroka) dobita posestvo.
Vendar Rudolf II je umrl in Albert postane cesar. Ob koncu srednjega veka se v času cesarja
Maximilijana pojavijo stanovi na podeželju po celi državi. Gre započasi začetek PARLAMENTALIZMA,
ki se v Nemčiji ni razvil. Stanovi so podpirali davke, preklicali kovance, skrbeli za obrambo dežele.
Pravice teh stanov so se počasi začele krčiti. Vnuk od Maximiljana Karel V postane španski kralj.

                                       STANOVSKI UREDITE V ŠPANIJI

V Španiji so se najprej naselili Vizigoti. Čez njo so šli tudi Vandali. V Španiji so prišli Muslimani in leta
711 je Tarik pripeljal Mavre. To so muslimani. Mavri so Španijo osvojili in ustanovili Kordobo-kalifat.
To je bil večji del Španije. Mavre je ustavil Karel Martel in tako niso mogli v Francijo. V Španiji, v
Kordobi pa so ustanovili univerzo. Na obrobju Kardobskega kalifata so obstajale posamezne
krščanske države:

    -   Portugalska
    -   Aragon
    -   Castilla
    -   Navada

Te države so se borile proti Mavri. Gre za borbo za ponovno osvoboditev Španije, imenovana
rekonkvista. Bila je v 15. Stol. Z njuno paroko se pojavi INKVIZICIJA – cerkvene sodišče. Že prvič je
imel Kolumb s seboj Dominikanca. Prepovedali so naseljevanje Židom. 100.000 židov si izgnali iz
Španije

400 letna borba, ki je pripeljala do poroke med Isobelo Kastilsko in Ferdinandom. Država se je tako
združila. Ferdinand je ustanovil parlament cortez (cortez – tisti, ki se je v Ameriki lovil Španijo). V
Genovi je živel Krištof Kolum, ki je bil bančni uslužbenec. Odločil se je iti po morju v Indijo. Portugalski
dvor ga je zavrnil, Isabela pa ga je podprla.

Španija, ki dobi kolonije v Ameriki, postane vodilna svetovna država. Ferdinand ni imel potomcev in
na oblast je prišel nemški cesar KARL V. Njegovi državi sonce ne zaide. Bil je nemški cesar in španski
kralj. Filip ni imel potomcev in ne Ferdinand. Španija je bila zelo močna, Karl je brez razloga leta 1565
odstopil. Imel je dva sina Filipa II in Ferdinanda. Filip je vladal Španiji, Ferdinand pa nemškem
cesarstvu. Država je zajemala tudi Belgijo in Nizozemsko (Nizozemske pravice), ti sta bili včasih
Habsburški. V 16. Stol. Seje pojavila reformacija. V času verskih bojev se je v Nizozemski uveljavil
kalvnizem, v Belgijo in Španijo ne (bili sta katoliški). Na Nizozemskem je prišlo do boja za odcepitev od
Španije. V to so se vmešali še Angleži in Nizozemcem pomagali. Španci so tako šli v Anglijo. Zaradi
neurja se je španska armada lomila na angleških klifih. Tukaj je španska sila upadla. Nizozemske
province se potem odcepijo. Odcepila se je le Nizozemska, v začetku 17. Stol. Nizozemska zato kot
velesila prekosi Španijo.

                                      ITALJANSKE MESTNE DRŽAVE

Friderik Barbarossa je že imel borbe z italijanskimi mesti. Papež je podpiral ta mesta. Postale so
svobodne – MESTNE KOMUNE (Benetke, Genova, Isa, Milano, Firence). Sprva so Benetke bile pod
Bizantincem.

BENETKE so nastale tako, da so Langobardi, ki so pregnali ljudi iz Ogleja nato ti pregnani ljudje
(begunci) nekako ustanovili Benetke. Te so bile do 11. Stol. Pod Bizancem. Prelomni trenutek je bil,
ko so v Benetke prišli posmrtni ostanki sv. Marka iz Aleksandrije. V 11. Stol. So se osvobodile in se
pričele vzpenjati. Zavladale so v trgovini. Druga pomembna trgovska pot pa je bila genovska-SVILNA
POT, ki je šla na Kitajsko. Trgovali so s svilo, čajem, porcelanom. Po tej poti je potoval Marko Polo v
Kitajsko. Vrhunec beneškega razvoja je 1204, ko so oropali Bizanc, saj so morali odplačati prevoz. S
tem so ustanovili latinsko državo.

Vsa primorska mesta so bila pod vplivom Benetk. Benetke so se kosale s Francijo. Ob koncu srednjega
vea (1453) so Turki zavzeli Carigrad in Benečanom zaprli pot. Turkom so morali veliko plačevati in to
ni bilo dobro. Evropejci so tako pričeli iskati nove poti. Benetke so tako tonile v pozabo.

Benečani so se ukvarjali s trgovino, njihov denar so bili DUKATI (Dalmacijo so prodali za 100.000
Dukatov), imeli so velike ladjedelnice, bili so steklarji in tudi zlatarji. Ukvarjali so se tudi s
solinarstvom.

Na čelu je bil MESTNI PATRICIJ (mestni plemiči). Ukvarjali so se z meščanskimi dejavnostmi (trgovina).
Bili so aktivni, takšne družine so se imenovale SEGUORIJE. Na čelu pa je bil DOŽ. Sledilo je ljudstvo -
solinarji, ladjedelci…

Konkurenca: Genova, Milano, Firence
V Benetkah se je kasneje pojavilo še MECENSTVO. Mecenske rodbine: Medici, Bardi, Sforza, Visconti.

                                       NASTANEK ABSOLUTIZMA

Najbolj znan absolutisz je LUDVIK XIV (Sončni kralj). Absolutizem je bilo dosežen nadzor države, gre za
korak naprej. Država je postala utrjena. Nemčija je bila najbolj razcepljena (preskoki cesar-kralj). Za
absolutizem so morali ljudi centralizirati. Absolutizem je nastal v Španiji, bil pa je še v Franciji in
Angliji, ter nikoli v Nemčiji.

V Franciji se je pričel z LUDVIKOM SVETIM. V Španiji je vrh dosegel v času Filipa II. V Angliji pa s 100
letno vojno s Francozi. V Angliji je trajala 30 letna vojna med dvema družinama, na oblast je prišla
tretja družina: Tudor. Ta je imela 3 otroke. Henrik VIII začne angleški absolutizem, ki ga je Elizabeta I
prepovedala. V času Henrika VIII je že nova angleška palača Vindsdorf.

                             FRANCIJA – VZGLED ABSOLUTISTIČNE DRŽAVE

V Franciji se prične z Ludvikom Svetim IX. V Času Ludvika XIII je bil kardinal Richelieu. Ta mož je bil
duša Francije. On je prekinil tradicijo sklicevanja stanov. To je bilo v 17 stoletju. V tem času je prišlo
tudi do upora, plemstva imenovanega FRONDA (frača), ki je bil zatrt. Frača zato, ker niso imeli učinka.
Čas plemiške vojske je namreč mimo. V Času Ludvika XIV pa je vladal minister Mazarin. Ludvik XIV je
rekel: ''Država to sem jaz!'' Izdan je… SE NADALJUJE :*

								
To top