9 6 2008 by 7U2odi

VIEWS: 20 PAGES: 94

									            MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE I NAUKA

             DO GENERALNIOT SEKRETAR
       NA VLADATA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

Ime na materijalot: Предлог за донесување по итна постапка
на Закон за основното образование, со Предлог на закон


 Usoglasenost so Programata na Vladata    Da



 Usoglasenost so ~len 68 od Delovnikot za rabota na Vladata:
 DA


    Predlog na koja sednica na Vlada da se razgleda
          materijalot: Prvata naredna sednica


 Doverlivost na materijalot: Materijalot ne e od doverliv
 karakter

               Itnost na materijalot : iten


 Prilog: 80 primeroci od Predlogot


 Data na dostavuvawe na              POTPIS:
 materijalot: 30.06.2008
          MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE I NAUKA




              M E M O R A N D U M



Предлог за донесување по итна постапка на Закон за
   основното образование, со Предлог на закон


                        POTPIS:




                                    Skopje, јули
2008 godina
1.Osvrt po materijalot:

      Dejnosta na osnovnoto obrazovanie e regulirana so
Zakonot   za   osnovnoto      obrazovanie          (“Slu`ben           vesnik      na
Republika Makedonija” br. br. 44/95, 24/96, 34/96, 35/97,
82/99, 29/02, 40/03, 42/03, 63/04, 82/04 ,55/05, 81/05,
113/05, 35/06, 70/06 i 51/07). Pokraj brojnite izmeni i
dopolnuvawa     vo     Zakonot     za        osnovnoto      obrazovanie,           se
poka`aa odredeni nedore~enosti                 vo negovoto sproveduvawe
koi onevozmo`uvaa efikasno funkcionirawe na sistemot za
osnovnoto obrazovanie.

      Za razvojot na osnovnoto obrazovanie, kako {to e
predvideno     so       Nacionalna           programa       za        razvoj       na
obrazovanieto     vo     Republika       Makedonija         2005-2010          i   so
Koncepcijata      za     devetgodi{no           osnovno          vospitanie        i
obrazovanie, ima potreba od donesuvawe na novi re{enija
vo pribli`uvaweto na osnovnoto obrazovanie i vospitanie
vo   Republika        Makedonija     so        sistemite         na    osnovnoto
obrazovanie na dr`avite ~lenki na Evropskata Unija.

      Celite     na    osnovnoto        obrazovanie         i    vospitanie        se
usoglasuvaat     so      novite barawa na sovremenoto osnovno
obrazovanie:     vospitanieto       i       obrazovanieto         vo    sklad      so
op{tite kulturni i civilizaciski vrednosti, baraweto za
osposobuvawe     na    u~enicite        za    `ivot     i   rabota      soglasno
demokratskite         vrednosti,         sovremenite             informacisko-
komunikaciski         tehnologii        i      nau~nite          soznanija         i
dostignuvawa.

      Vo ovoj Predlog na zakon se vgraduvaat i odredbi od
zakonodavstvoto na Evropskata Unija so koi se regulira
obrazovanieto na u~enicite, deca na dr`avjani na dr`avite
~lenki na Evropskata Unija koi prestojuvaat vo Republika
Makedonija.
          Od ova proizleze zaklu~okot               deka e potrebno           da se
donese nov Zakon za osnovnoto obrazovanie.

           Poradi toa Ministerstvoto za obrazovanie i nauka
izgotvi i na Vladata na Republika Makedonija i dostavi
Predlog za donesuvawe na Zakon za osnovnoto obrazovanie.

 2.Razgledani mo`ni re{enija ( za-protiv argumenti):

          Pri izgotvuvawe na Predlogot za donesuvawe na Zakon
za    osnovnoto        obrazovanie        se    trgna    od       re{enieto    deka
postojniot zakon (so petnaeset izmeni i dopolnuvawa na
osnovniot tekst) ne e dokraj primenliv vo realizacijata
na negovite odredbi, a isto taka so del od svoite odredbi
ne    e   usoglasen       so     op{tite        kulturni      i    civilizaciski
vrednosti, baraweto za osposobuvawe na u~enicite za `ivot
i    rabota    soglasno        demokratskite        vrednosti,         sovremenite
informacisko-komunikaciski                     tehnologii          i      nau~nite
soznanija i dostignuvawa.

3. Rezultati           od izvr{enite konsultacii so                     resornite
ministerstva,          drugite organi na dr`avnata                      uprava i
organizacii:

          Vo ramkite na Ministerstvoto za obrazovanie i nauka
formirana e rabotna grupa koja go izgotvi noviot tekst na
Zakonot za osnovnoto obrazovanie.
          Noviot       tekst     na       zakonot    be{e         publikuvan    na
oficijalnata        internet          stranica      na    Ministerstvoto        za
obrazovanie        i    nauka       so     mo`nost       za     dostavuvawe      na
komentari, zabele{ki i mislewa od roditeli, nastavnici,
stru~ni       asocijacii        i     zdru`enija,        NVO,      edinicite     na
lokalnata       samouprava            i    drugi.       Komentari        dostavija
nastavnici,        stru~ni       asocijacii,        zdru`enija,         roditeli,
NVO, UNICEF, USAID i drugi.
          Del od dostavenite mislewa se vgradeni vo tekstot
na zakonot.

4. Re{enie koe se prepora~uva (so obrazlo`enie):
     Vo Ustavot na Republika Makedonija postoi osnova za
razvivawe      na    nastaven          plan        so    nastavni        programi    za
devetgodi{no osnovno obrazovanie. Trgnuvaj}i od analizite
na   osnovnoto        obrazovanie             vo    Republika          Makedonija     i
sporedbite so osnovnoto obrazovanie vo drugite dr`avi na
EU   se   nalo`i          potreba       vo     osnovnite          u~ili{ta      da   se
zapi{uvaat     site        deca       koi     do    krajot       na    kalendarskata
godina }e napolnat {est godini. Ovaa zakonska odredba vo
praktikata ve}e se primenuva dosledno od u~ebnata 2007/08
godina    so   {to        se    vodi     pove}e         gri`a    vo    u~ili{tata     i
lokalnata      zaednica          za     organiziraweto            na     sistemot    na
osnovnoto obrazovanie.
     So odredbite vo Zakonot za osnovno obrazovanie za
prvpat    se   opredeluva             celta    na       osnovno       obrazovanie,    a
preku     oddelnite            ~lenovi       na     Zakonot       se      promoviraat
principite           na          demokrati~nost,                 nediskriminacija,
po~ituvawe      na        individualnite            razliki       me|u       u~enicite,
multikulturnosta, me|unarodna sporedlivost na znaewata.
     Vo sistemot na osnovnoto obrazovanie so noviot zakon
se      unapreduva             organizacijata              i      kvalitetot         na
obrazovanieto na u~enicite so posebni obrazovni potrebi,
kako i na decata na gra|anite na Republika Makedonija koi
prestojuvaat         vo     stranstvo         i     na     decata       so     stransko
dr`avjanstvo        ili        bez    dr`avjanstvo         koi    prestojuvaat       vo
Republika Makedonija.
     So predlog Zakonot za osnovno obrazovanie se nudat
sistemski re{enija koi vodat smetka za najdobriot interes
na deteto.
     Pokonkretno, so zakonot se ureduva deka osnovnoto
obrazovanie trae devet godini i toa za u~enici na vozrast
od 6 do 15 godini i se organizira vo tri periodi spored
razvojnite karakteristiki na u~enicite, od I do III, od IV
do VI i od VII do IX oddelenie.
       So predlogot na Zakonot za osnovnoto obrazovanie se
sozdava    pravna        osnova       za       poracionalno                organizirawe            na
{koluvaweto na decata.                   Trgnuvaj}i              od        sostojbite              vo
osnovnoto obrazovanie i realnite prostorni, kadrovski i
ekonomski       uslovi        vo    Republika             Makedonija                predlo`eniot
zakon     }e    pridonese            da        se     podobruva                kvalitetot          na
osnovnoto obrazovanie i da se zgolemi gri`ata za razvojot
na   u~enicite          od    samiot       po~etok,          kako          i    vo        tekot    na
nivnoto celokupno {koluvawe vo osnovnoto u~ili{te.
       Taka    za       u~enicite         vo    prviot          period          na       osnovnoto
u~ili{te se organizira prifa}awe i za{tita na u~enicite
pred     ~asovite        za    redovnata             nastava           i       se     organizira
prodol`en prestoj za u~enicite po redovnata nastava od I
do   V   oddelenie           spored       potrebite          na       decata          i    nivnite
roditeli.
       So zakonot se sozdava pravna osnova vo u~ili{teto da
se     ostvaruva        mnogu       pogolema              gri`a       za        razvivawe         na
u~enicite koi postignuvaat povisoki znaewa i koi imaat
pogolemi       sposobnosti          za     oddelni          predmeti.               Za     ova    cel
spored novite nastavni programi od I do III oddelenie, a
osobeno    od    IV      do    VI     oddelenie            }e     se       ovozmo`i          da    se
razvivaat       razli~ni           oblici            na    nastava,             po        nivoa    na
slo`enost.       Ovaa         gri`a       }e        prodol`i       i        vo       VII     do    IX
oddelenie,       koga          za     u~enicite              koi           imaat           povisoki
sposobnosti         i    znaewa       po       oddelni          predmeti             se     sozdava
pravna osnova da se rasporeduvaat vo nastavni grupi so
u~enici od isto oddelenie, (a od razli~ni paralelki), za
usvojuvawe poslo`eni sodr`ini, i toa najmnogu vo obem od
edna ~etvrtina od ~asovite {to se nameneti za soodvetniot
predmet. Sepak, ~asovite za ostanatiot del od nastavata
u~enicite }e gi sledat vo mati~nite paralelki vo svoeto
oddelenie.
       Se nalaga da se donesat standardi za ocenuvawe i
kriteriumi za broj~ani ocenki i se vospostavuva sistem na
ocenuvawe i napreduvawe na u~enicite, a ednovremeno i
sistem     za        interno      i    eksterno        proveruvawe            kolku     se
postignati       o~ekuvanite           rezultati,         za       da    se    sogledaat
navreme pozitivnite efekti, kako i slabostite vo na~inot
i   metodite         na    planiraweto,          izveduvaweto           na    nastavata,
kako i vo ocenuvaweto na u~enicite.
      Vo    zakonot          za   prvpat          se   regulirani             pravata    i
odgovornostite na u~enicite, roditelite i nastavnicite vo
osnovnoto u~ili{te.
      Vo    posebna          glava     na       zakonot      se    nudat       sovremeni
sistemski         re{enija            za        nastavnicite            i      stru~nite
sorabotnici, i toa ne samo za normativite za vrabotuvawe,
tuku i za profesionalnoto usovr{uvawe, osoposobuvawe i
nivnoto napreduvawe vo karierata.
      Za prvpat vo na{iot obrazoven sistem se reguliraat i
rabotnite zada~i na nastavnicite, stru~nite sorabotnici i
vospituva~ite.
                 Osobeno vnimanie se posvetuva na organite za
upravuvawe       i        rakovodewe       na    u~ili{teto         i    na    stru~nite
organi na osnovnoto u~ili{te.
                So predlogot na zakonot se zajaknuva ulogata
na roditelite i loklnata zaednica so cel podobruvawe na
me|usebnata           sorabotkata           i     kvalitetot            na     vospitno-
obrazovnata rabota.


5. Fiskalni implikacii na materijalite {to se predlagaat:

         Samiot       Predlog         za    izmenuvawe         i    dopolnuvawe         na
Zakonot         za         osnovnoto        obrazovanie             }e        predizvika
dopolnitelni fiskalni implikacii.

      Za celosna implementacija na Zakonot za osnovnoto
obrazovanie, i realizacija na novite nastavni planovi i
programi potrebno e da se obezbedat dopolnitelni sredstva
od Buxetot na Republika Makedonija vo iznos od 64.798.000
denari     za    novi       380   vrabotuvawa          (za     4    meseci      za    2008
godina), od koi 100 se nastavnici koi }e gi realiziraat
aktivnostite za prodol`en prestoj vo prviot period na
devetgodi{noto osnovno obrazovanie soglasno so godi{nata
programa za rabota na u~ili{teto i 250 se nastavnici za
realizacija na nastavnite planovi i programi za angliski
jazik vo prviot period i 30 stru~ni lica za izrabotka na
standardizirani testovi. Vo vkupnata suma se predvideni
sredstva    za    kupuvawe     na    softver    i   harder     i   obuka   na
testatori i ocenuva~i.

     Za vtorata godina (2009 godina) potrebno e da se
obezbedat dopolnitelni sredstva od Buxetot na Republika
Makedonija vo iznos od 209.473.000 za 380 vrabotuvawa od
minata      godina,       za       profesionalno         usovr{uvawe       na
nastavnicite i stru~nite sorabotnici, za izgotvuvawe na
standardizirani testovi, prevod na testovite, pe~atewe,
nadomest za testatorite i ocenuva~ite.

     Za tretata godina (2010 godina) potrebno e da se
obezbedat dopolnitelni sredstva od Buxetot na Republika
Makedonija vo iznos od 252.981.000 denari za istite 380
vrabotuvawa,      za    stru~no      usovr{uvawe    na    nastavnicite      i
stru~nite    sorabotnici,           za    zgolemuvawe     na   platite     na
nastavnicite i stru~nite sorabotnici po osnov steknato
zvawe, za izgotvuvawe na standardizirani testovi, prevod
na   testovite,        pe~atewe,         nadomest   za    testatorite       i
ocenuva~ite i za odr`uvawe na opremata.

6. O~ekuvani vlijanija:

     Predlogot na Zakonot za osnovnoto obrazovanie ima za
cel da se podobri kvalitetot na osnovnoto obrazovanie so
pribli`uvawe na standardite na osnovnoto obrazovanie i
vospitanie       vo    Republika     Makedonija     so    standardite      na
dr`avite ~lenki na Evropskata Unija.

7.   Usoglasenost   so          evropskoto   zakonodavstvo   (koi
direktivi    na   EU           se    transponiraat   vo    na{eto
zakonodavstvo):

     Direktivata na Sovetot 77/486/EEC od 25. juli 1977,
za obrazovanieto na decata na migrantite.
8.Ocenka   na         Sekretarijatot            za      zakonodavstvo              po
materijalot:

9. Klu~ni elementi za informirawe na javnosta:

      Dejnosta na osnovnoto obrazovanie e regulirana so
Zakonot   za   osnovnoto     obrazovanie             (“Slu`ben         vesnik      na
Republika Makedonija” br. br. 44/95, 24/96, 34/96, 35/97,
82/99, 29/02, 40/03, 42/03, 63/04, 82/04 ,55/05, 81/05,
113/05, 35/06, 70/06 i 51/07). Pokraj brojnite izmeni i
dopolnuvawa     vo     Zakonot     za        osnovnoto      obrazovanie,           se
poka`aa odredeni nedore~enosti                 vo negovoto sproveduvawe
koi onevozmo`uvaa efikasno funkcionirawe na sistemot za
osnovnoto obrazovanie.

      Za razvojot na osnovnoto obrazovanie, kako {to e
predvideno     so       Nacionalna           programa       za        razvoj       na
obrazovanieto     vo     Republika       Makedonija         2005-2010          i   so
Koncepcijata     za      devetgodi{no           osnovno          vospitanie        i
obrazovanie, ima potreba od donesuvawe na novi re{enija
vo pribli`uvaweto na osnovnoto obrazovanie i vospitanie
vo   Republika        Makedonija     so        sistemite         na    osnovnoto
obrazovanie na dr`avite ~lenki na Evropskata Unija.

      Celite     na    osnovnoto        obrazovanie         i    vospitanie        se
usoglasuvaat so          novite barawa na sovremenoto osnovno
obrazovanie:     vospitanieto       i       obrazovanieto         vo    sklad      so
op{tite kulturni i civilizaciski vrednosti, baraweto za
osposobuvawe     na    u~enicite        za    `ivot     i   rabota      soglasno
demokratskite         vrednosti,         sovremenite             informacisko-
komunikaciski         tehnologii        i      nau~nite          soznanija          i
dostignuvawa.

      Vo ovoj Predlog na zakon se vgraduvaat i odredbi od
zakonodavstvoto na Evropskata Unija so koi se regulira
obrazovanieto na u~enicite, deca na dr`avjani na dr`avite
~lenki na Evropskata Unija koi prestojuvaat vo Republika
Makedonija.




             РЕПУБЛИКА МАКЕДОНИЈА
      МИНИСТЕРСТВО ЗА ОБРАЗОВАНИЕ И НАУКА




                   Предлог
  за донесување по итна постапка на Закон за
 основното образование, со Предлог на закон
                     Скопје, јуни 2008 година




I. УСТАВЕН ОСНОВ ЗА ДОНЕСУВАЊЕ НА ЗАКОНОТ
     Ustaven osnov za donesuvawe na Zakonot za osnovnoto
obrazovanie se odredbite od ~len 68 stav 1 alineja 2 od
Ustavot na Republika Makedonija.

II. ПРИЧИНИ ЗА ДОНЕСУВАЊЕ ПО ИТНА ПОСТАПКА НА ЗАКОНОТ ЗА
 ОСНОВНОТО ОБРАЗОВАНИЕ


      Dejnosta na osnovnoto obrazovanie e regulirana so
Zakonot   za   osnovnoto    obrazovanie           (“Slu`ben           vesnik   na
Republika Makedonija” br. br. 44/95, 24/96, 34/96, 35/97,
82/99, 29/02, 40/03, 42/03, 63/04, 82/04 ,55/05, 81/05,
113/05, 35/06, 70/06 i 51/07). Pokraj brojnite izmeni i
dopolnuvawa     vo    Zakonot     za        osnovnoto      obrazovanie,        se
poka`aa odredeni nedore~enosti                vo negovoto sproveduvawe
koi onevozmo`uvaa efikasno funkcionirawe na sistemot za
osnovnoto obrazovanie.

      Celite    na    osnovnoto        obrazovanie         i    vospitanie     se
usoglasuvaat so        novite barawa na sovremenoto osnovno
obrazovanie:    vospitanieto       i       obrazovanieto         vo    sklad   so
op{tite kulturni i civilizaciski vrednosti, baraweto za
osposobuvawe    na    u~enicite        za    `ivot     i   rabota      soglasno
demokratskite        vrednosti,         sovremenite             informacisko-
komunikaciski        tehnologii        i      nau~nite          soznanija      i
dostignuvawa.

      Za razvojot na osnovnoto obrazovanie, kako {to e
predvideno     so     Nacionalna            programa       za     razvoj       na
obrazovanieto    vo    Republika        Makedonija         2005-2010       i   so
Koncepcijata         za      devetgodi{no               osnovno     vospitanie           i
obrazovanie, ima potreba od donesuvawe na novi re{enija
vo pribli`uvaweto na osnovnoto obrazovanie i vospitanie
vo   Republika           Makedonija          so        sistemite    na         osnovnoto
obrazovanie na dr`avite ~lenki na Evropskata Unija.

         Vo ovoj Predlog na zakon se vgraduvaat odredbi od
zakonodavstvoto na Evropskata Unija so koi se regulira
obrazovanieto na            deca dr`avjani na dr`avite ~lenki na
Evropskata Unija ~ii roditeli se so prestoj vo Republika
Makedonija         kade    vr{at    ili       vr{ele       samostojna           dejnost,
odnosno       koi     se     vraboteni             ili     bile     vraboteni           na
teritorijata         na    Republika          Makedonija,         imaat        pravo    na
steknuvawe      na    znaewe       od    maj~iniot         jazik        i    kultura    na
dr`avata       od         kade     poteknuvaat.             Ministerstvoto              za
obrazovanie i nauka e dol`no, vo sorabotka so osnova~ot
na u~ili{teto i dr`avata od kade poteknuva u~enikot, a vo
soglasnost so mo`nostite, da dade podr{ka za nastavata na
maj~in    jazik      i    kultura       na    dr`avata       od    koja        poteknuva
u~enikot.

         So ovaa odredba Republika Makedonija gi usoglasuva
zakonskite propisi od oblasta na osnovnoto obrazovanie so
Direktivata na Sovetot                  77/486/EEC od 25. juli 1977, za
obrazovanieto na decata na migrantite.

         Isto taka, so ovoj zakon se propi{uva deka decata
na dr`avjanite na dr`avite ~lenki na Evropskata Unija
imaat    pravo na osnovno               obrazovanie kao i                   makedonskite
dr`avjani      i     se     zapi{uvaat            vo    osnovnite           u~ili{ta    vo
Republika          Makedonija           pod        istin      uslovi           kako      i
makedonskite dr`avjani.

         So   toa,           Republika            Makedonija        gi        usoglasuva
zakonskite propisi od oblasta na osnovnoto obrazovanie so
na~eloto      na    nediskriminacija               propi{ani       so       ~len   12   od
Dogovorot za osnovawe na Evropskata Ekonomska Zaednica,
Del prv, Na~ela, ~len 12.

     Vo Ustavot na Republika Makedonija postoi osnova za
razvivawe      na    nastaven          plan        so    nastavni        programi    za
devetgodi{no osnovno obrazovanie. Trgnuvaj}i od analizite
na   osnovnoto        obrazovanie             vo    Republika          Makedonija     i
sporedbite so osnovnoto obrazovanie vo drugite dr`avi na
EU   se   nalo`i          potreba       vo     osnovnite          u~ili{ta      da   se
zapi{uvaat     site        deca       koi     do    krajot       na    kalendarskata
godina }e napolnat {est godini. Ovaa zakonska odredba vo
praktikata ve}e se primenuva dosledno od u~ebnata 2007/08
godina    so   {to        se    vodi     pove}e         gri`a    vo    u~ili{tata     i
lokalnata      zaednica          za     organiziraweto            na     sistemot    na
osnovnoto obrazovanie.
     So odredbite vo Zakonot za osnovno obrazovanie za
prvpat    se   opredeluva             celta    na       osnovno       obrazovanie,    a
preku     oddelnite            ~lenovi       na     Zakonot       se      promoviraat
principite           na          demokrati~nost,                 nediskriminacija,
po~ituvawe      na        individualnite            razliki       me|u       u~enicite,
multikulturnosta, me|unarodna sporedlivost na znaewata.
     Vo sistemot na osnovnoto obrazovanie so noviot zakon
se      unapreduva             organizacijata              i      kvalitetot         na
obrazovanieto na u~enicite so posebni obrazovni potrebi,
kako i na decata na gra|anite na Republika Makedonija koi
prestojuvaat         vo     stranstvo         i     na     decata       so     stransko
dr`avjanstvo        ili        bez    dr`avjanstvo         koi    prestojuvaat       vo
Republika Makedonija.
     So predlog Zakonot za osnovno obrazovanie se nudat
sistemski re{enija koi vodat smetka za najdobriot interes
na deteto.
     Pokonkretno, so zakonot se ureduva deka osnovnoto
obrazovanie trae devet godini i toa za u~enici na vozrast
od 6 do 15 godini i se organizira vo tri periodi spored
razvojnite karakteristiki na u~enicite, od I do III, od IV
do VI i od VII do IX oddelenie.
       So predlogot na Zakonot za osnovnoto obrazovanie se
sozdava    pravna        osnova       za       poracionalno                organizirawe            na
{koluvaweto na decata.                   Trgnuvaj}i              od        sostojbite              vo
osnovnoto obrazovanie i realnite prostorni, kadrovski i
ekonomski       uslovi        vo    Republika             Makedonija                predlo`eniot
zakon     }e    pridonese            da        se     podobruva                kvalitetot          na
osnovnoto obrazovanie i da se zgolemi gri`ata za razvojot
na   u~enicite          od    samiot       po~etok,          kako          i    vo        tekot    na
nivnoto celokupno {koluvawe vo osnovnoto u~ili{te.
       Taka    za       u~enicite         vo    prviot          period          na       osnovnoto
u~ili{te se organizira prifa}awe i za{tita na u~enicite
pred     ~asovite        za    redovnata             nastava           i       se     organizira
prodol`en prestoj za u~enicite po redovnata nastava od I
do   V   oddelenie           spored       potrebite          na       decata          i    nivnite
roditeli.
       So zakonot se sozdava pravna osnova vo u~ili{teto da
se     ostvaruva        mnogu       pogolema              gri`a       za        razvivawe         na
u~enicite koi postignuvaat povisoki znaewa i koi imaat
pogolemi       sposobnosti          za     oddelni          predmeti.               Za     ova    cel
spored novite nastavni programi od I do III oddelenie, a
osobeno    od    IV      do    VI     oddelenie            }e     se       ovozmo`i          da    se
razvivaat       razli~ni           oblici            na    nastava,             po        nivoa    na
slo`enost.       Ovaa         gri`a       }e        prodol`i       i        vo       VII     do    IX
oddelenie,       koga          za     u~enicite              koi           imaat           povisoki
sposobnosti         i    znaewa       po       oddelni          predmeti             se     sozdava
pravna osnova da se rasporeduvaat vo nastavni grupi so
u~enici od isto oddelenie, (a od razli~ni paralelki), za
usvojuvawe poslo`eni sodr`ini, i toa najmnogu vo obem od
edna ~etvrtina od ~asovite {to se nameneti za soodvetniot
predmet. Sepak, ~asovite za ostanatiot del od nastavata
u~enicite }e gi sledat vo mati~nite paralelki vo svoeto
oddelenie.
       Se nalaga da se donesat standardi za ocenuvawe i
kriteriumi za broj~ani ocenki i se vospostavuva sistem na
ocenuvawe i napreduvawe na u~enicite, a ednovremeno i
sistem     za    interno      i    eksterno         proveruvawe          kolku       se
postignati      o~ekuvanite        rezultati,         za   da    se          sogledaat
navreme pozitivnite efekti, kako i slabostite vo na~inot
i   metodite     na    planiraweto,          izveduvaweto        na      nastavata,
kako i vo ocenuvaweto na u~enicite.
      Vo    zakonot      za   prvpat          se    regulirani           pravata     i
odgovornostite na u~enicite, roditelite i nastavnicite vo
osnovnoto u~ili{te.
      Vo    posebna      glava     na       zakonot   se     nudat           sovremeni
sistemski        re{enija         za        nastavnicite         i           stru~nite
sorabotnici, i toa ne samo za normativite za vrabotuvawe,
tuku i za profesionalnoto usovr{uvawe, osoposobuvawe i
nivnoto napreduvawe vo karierata.
      Za prvpat vo na{iot obrazoven sistem se reguliraat i
rabotnite zada~i na nastavnicite, stru~nite sorabotnici i
vospituva~ite.
                Osobeno vnimanie se posvetuva na organite za
upravuvawe      i     rakovodewe       na    u~ili{teto      i   na          stru~nite
organi na osnovnoto u~ili{te.
                So predlogot na zakonot se zajaknuva ulogata
na roditelite i loklnata zaednica so cel podobruvawe na
me|usebnata         sorabotkata         i     kvalitetot         na          vospitno-
obrazovnata rabota.
          Od ova proizleze zaklu~okot               deka e potrebno               da se
donese nov Zakon za osnovnoto obrazovanie.

III. ОСНОВНИ НАЧЕЛА
      Zakonot ~ie donesuvawe se predlaga se zasnova vrz
slednite na~ela:
      -    osnovnoto      vospitanie          i    obrazovanie           e    del    od
edinstveniot          vospitno-obrazoven            sistem       vo          Republika
Makedonija;
      -    dejnosta      na   osnovnoto           obrazovanie        e       od   javen
interes;
      - sekoe dete ima pravo na osnovno obrazovanie;
      - osnovnoto obrazovanie e zadol`itelno;
       - se zabranuva diskriminacija po osnov na pol, rasa,
boja na ko`ata, nacionalnа, socijalnа, politi~kа, verska,
imotna i op{testvena pripadnost vo ostvaruvawe na pravata
od osnovnoto vospitanie i obrazovanie
       -   vodewe gri`a za u~enicite so posebni obrazovni
potrebi;

IV. СОДРЖИНА НА ЗАКОНОТ


        Sodr`inata na Zakonot e dadena vo vid na Predlog na
zakon.

V. DONESUVAWE NA ZAKON PO ИТNA POSTAPKA

       Сoglasno      ~len     175   od        Delovnikot       na   Sobranieto   na
Republika Makedonija, постои неодложна потреба од донесување на
овој   zakon   по   итна    постапка,    со    цел   да   се   овозможи   навремено
извршување на сите подготовки за да можат основните училишта да
започнат да го применуваат овој закон од наредната учебна година.
                          PREDLOG NA ZAKON
                       za osnovnoto obrazovanie

I.   OSNOVNI ODREDBI

                                ^len 1

So ovoj zakon se ureduva zadol`itelnoto osnovno obrazovanie {to se
ostvaruva vo osnovnite u~ili{ta (vo natamo{niot tekst: osnovno
u~ili{te), kako i dejnosta na osnovnoto obrazovanie kako del od
edinstveniot воспитно-obrazoven sistem.

                                ^len 2

(1) Sekoe dete ima pravo na osnovno obrazovanie.
(2) Се забранува diskriminaciја по основ na pol, rasa, boja na ko`ata,
nacionalnа,   socijalnа,  politi~kа,   verskа,  imotna  i  op{testvena
pripadnost vo ostvaruvawe na pravata od osnovnoto vospitanie i
obrazovanie, utvrdeni so ovoj zakon.
                                ^len 3

Celite na osnovnoto vospitanie i obrazovanie se:

- steknuvawe op{ti i primenlivi znaewa {to             se     potrebni    vo
sekojdnevniot `ivot ili za natamo{no obrazovanie;

- harmoni~en, intelektualen, emocionalen      i    socijalen    razvoj   na
u~enicite soodvetno so nivnite sposobnosti;

- razvivawe na pismenosta i sposobnostite na u~enicite za razbirawe,
informirawe i izrazuvawe na makedonski jazik i negovoto kirilsko
pismo;

- razvivawe na pismenosta i sposobnostite na u~enicite za razbirawe,
informirawe i izrazuvawe,    pokraj   na makedonski jazik i negovoto
kirilsko pismo, i na jazik i pismo na pripadnicite na zaednicite koi
zboruvaat jazik razli~en od makedonskiot jazik;

- razvivawe samodoverba i svest kaj u~enikot             za    sopstvenata
individualnost i odgovornost za svoite postapki;

- vospituvawe za me|usebna tolerancija, sorabotka,          po~ituvawe    na
razli~nosta, osnovnite ~ovekovi slobodi i prava;

- razvivawe svest kaj u~enicite za pripadnost na Republika Makedonija
i neguvawe na sopstveniot nacionalen i kulturen identitet;

- vospituvawe za op{ti kulturni i        civilizaciski      vrednosti    koi
proizleguvaat od svetskite tradicii;

- usvojuvawe op{ti i primenlivi znaewa koi ovozmo`uvaat samostojno
kreativno deluvawe vo op{testvenata i prirodnata okolina i razvivawe
sposobnosti za rasuduvawe i za izrazuvawe vo umetnosta i kulturnite
tradicii;
- razvivawe na sposobnosti     za   istra`uvawe,   eksperimentirawe    i
re{avawe na problemi;

- vklu~uvawe i vodewe gri`a za razvojot na u~enicite so posebni
obrazovni potrebi;

- razvivawe na nadarenosta na u~enicite vo razli~ni oblasti,   i

- unapreduvawe na zdraviot na~in na `iveewe i         vospituvawe     za
prezemawe odgovornost za sopstvenoto zdravje i        za za{tita      na
`ivotnata sredina.

                               ^len 4

Osnovnoto obrazovanie e zadol`itelno, trae devet godini i se
organizira vo tri vospitno-obrazovni periodi i toa od prvo do treto
oddelenie, od ~etvrto do {esto oddelenie i od sedmo do devetto
oddelenie.


                               ^len 5

Roditelot, odnosno staratelot na u~enikot (vo natamo{niot tekst:
roditelot) e dol`en da mu ovozmo`i na svoeto dete da ja ispolni
obvrskata za zadol`itelno osnovno obrazovanie i vospitanie.

                               ^len 6

Za u~enicite so posebni obrazovni potrebi se obezbeduvaat soodvetni
uslovi za steknuvawe na osnovno vospitanie i obrazovanie vo redovnite
i posebnite osnovni u~ili{ta i imaat pravo i na individualna pomo{
za steknuvawe na osnovnoto obrazovanie i vospitanie.

                               ^len 7

(1) Za decata na gra|anite na Republika Makedonija koi prestojuvaat
vo stranstvo se organizira nastava za u~ewe na makedonskiot jazik i
kultura, a za pripadnicite na zaednicite koi zboruvaat jazik razli~en
od makedonskiot jazik i na maj~iniot jazik, vo soglasnost so
me|unarodni dogovori ratifikuvani soglasno Ustavot na Republika
Makedonija.
(2) Na decata na gra|anite na Republika Makedonija koi prestojuvale
vo stranstvo i se vratile vo Republika Makedonija kade go
zapo~nuvaat, odnosno prodol`uvaat osnovnoto obrazovanie, osnovnite
u~ili{ta se dol`ni da im pomognat vo izu~uvaweto na maj~iniot jazik.
(3) Zaradi uspe{no vklu~uvawe vo vospitno-obrazovniot proces na
u~enicite od stav (2) na ovoj ~len, osnovnoto u~ili{te kade e zapi{an
u~enikot organizira individualna i grupna dopolnitelna nastava     za
sovladuvawe na maj~iniot jazik i za nadomestuvawe na znaeweto od
odredeni nastavni predmeti.
(4) Nastavata za u~enicite od stav (1)     na ovoj ~len se izveduva
spored nastaven plan i programa {to ja izgotvuva Biroto za razvoj na
obrazovanieto (vo natamo{niot tekst: Biroto), a ja utvrduva
ministerot nadle`en za obrazovanie (vo natamo{niot tekst: ministerot.
(5) Nastavata za u~enicite od stav (2) na ovoj ~len trae najmnogu
edna godina i se izveduva spored programa {to ja izgotvuva Biroto, a
ja utvrduva ministerot.
(6) Na~inot i postapkata za izbor na nastavnicite koi gi ostvaruvaat
nastavniot plan i programa od stav (4) na ovoj zakon gi utvrduva
ministerot.
                                   ^len 8

(1) Deca so stransko dr`avjanstvo ili deca bez dr`avjanstvo, koi
prestojuvaat vo Republika Makedonija imaat pravo na osnovno
obrazovanie pod ednakvi uslovi kako decata dr`avjani na Republika
Makedonija.
(2) Za decata od stav (1) na ovoj ~len se organizira nastava po
maj~in jazik, vo soglasnost so me|unarodnite dogovori ratifikuvani
soglasno Ustavot na Republika Makedonija.
(3) Deca dr`avjani na dr`avite ~lenki na Evropskata Unija imaat pravo
na osnovno obrazovanie pod ednakvi uslovi kako i decata dr`avjani na
Republika Makedonija.
(4) Deca dr`avjani na dr`avite ~lenki na Evropskata Unija ~ii
roditeli se so prestoj vo Republika Makedonija kade vr{at ili vr{ele
samostojna dejnost, odnosno koi se vraboteni ili bile vraboteni na
teritorijata na Republika Makedonija, imaat pravo na steknuvawe na
znaewe od maj~iniot jazik i kultura na dr`avata od kade poteknuvaat.
(5) Ministerstvoto e dol`no, vo sorabotka so osnova~ot na u~ili{teto
i dr`avata od kade poteknuva u~enikot od stav (3) na ovoj ~len, a vo
soglasnost so mo`nostite, da dade podr{ka za steknuvawe na znaewe od
maj~in jazik i kultura na dr`avata od koja poteknuva u~enikot.

                                   ^len 9

(1) Vospitno-obrazovnata rabota vo osnovnoto u~ili{te se ostvaruva na
makedonski jazik i negovoto kirilsko pismo.
(2) Za u~enicite na pripadnicite na zaednicite koi sledat nastava na
jazik razli~en od makedonskiot jazik i negovoto kirilsko pismo,
vospitno-obrazovnata rabota se izveduva na jazikot i pismoto na
soodvetnata zaednica, na na~in utvrden so ovoj zakon.
(3) U~enicite od stav (2) na ovoj ~len zadol`itelno go izu~uvaat i
makedonskiot jazik i negovoto kirilsko pismo.

                                   ^len 10

(1) Osnovnoto   obrazovanie   se    organizira   i   ostvaruva   vo   osnovno
u~ili{te.

(2) Osnovno obrazovanie se organizira i ostvaruva i vo zdravstveni
ustanovi, socijalni ustanovi, kazneno-popravni i vospitno-popravni
ustanovi, soglasno so ovoj zakon.

(3) Osnovnoto obrazovanie za u~enicite so posebni obrazovni potrebi
se organizira i ostvaruva vo posebni osnovni u~ili{ta i vo posebni
paralelki pri redovnite osnovni u~ili{ta.

                                   ^len 11

Vo osnovnoto u~ili{te se zabranuva politi~ko i versko organizirawe i
dejstvuvawe, kako i istaknuvawe na partiski i verski obele`ja.

                                   ^len 12

(1) Dejnosta na osnovnoto u~ili{te e od javen interes.

(2) Osnovnoto u~ili{te ima svojstvo na pravno lice i se zapi{uva vo
Centralniot registar na Republika Makedonija.

                                   ^len 13
Osnovnoto u~ili{te ima pe~at. Vo sredinata na pe~atot e grbot na
Republika Makedonija, a od stranata imeto na Republika Makedonija i
imeto (naziv) i sedi{to na u~ili{teto.

                               ^len 14

(1) Imeto na osnovnoto u~ili{te e ispi{ano na makedonski jazik i
negovoto kirilsko pismo.
(2) Vo osnovnite u~ili{ta vo koi nastavata se izveduva i na drug
jazik i pismo razli~en od makedonskiot jazik, imeto na u~ili{teto e
ispi{ano na makedonski jazik i negovoto kirilsko pismo i na jazikot i
pismoto na koe se izveduva nastavata.



                               ^len 15

Vo osnovno obrazovanie mo`e da vklu~at i vozrasni lica, na na~in
utvrden so zakon.



I. OSNOVAWE I PRESTANOK SO RABOTA NA OSNOVNOTO U^ILI[TE

1. Osnovawe na osnovnoto u~ili{te

                               ^len 16

(1) Osnovnoto u~ili{te mo`e da bide op{tinsko ili dr`avno.
(2) Op{tinskoto osnovno u~ili{te se osnova od op{tinata.
(3) Dr`avnoto osnovno u~ili{te se osnova od Vladata na Republika
Makedonija (vo natamo{niot tekst: Vladata).
(4) Sovetot na op{tinata donesuva odluka za osnovawe na osnovno
u~ili{te, po prethodno pribaveno pozitivno mislewe od Vladata.
(5) Dr`avnite osnovni u~ili{ta koi gi osnova Vladata, se osnovaat
samo za ostvaruvawe na nastaven plan i programi za osnovno
obrazovanie na odredeni u~enici za koi dr`avata ima poseben interes
(u~ili{ta za u~enici so posebni obrazovni potrebi).


                               ^len 17

(1) Osnovno u~ili{te mo`e da se osnova ako:

- ima dovolen broj u~enici za formirawe na najmalku po dve paralelki
od prvo do devetto oddelenie;

- e obezbeden soodveten nastaven kadar;

- se obezbedeni soodvetni u~ili{ni prostorii, oprema      i   nastavni
sredstva soglasno so utvrdeni normativi i standardi, i

- se obezbedeni potrebni finansiski sredstva.

(2) Po isklu~ok, od stav (1) na ovoj ~len osnovno u~ili{te mo`e da se
osnova i koga nema dovolen broj u~enici za formirawe osumnaeset
paralelki, dokolku osnova~ot obezbedi dovolno finansiski sredstva za
rabota.

(3) Normativite i standardite od stavot (1) alineja (3) na ovoj ~len
gi utvrduva ministerot, na predlog od Biroto.
                                     ^len 18

Osnova~ot e dol`en pri osnovawe na osnovno u~ili{te da formira
komisija koja vo soglasnost so ovoj zakon izvr{uva podgotovka za
po~etok so rabota na u~ili{teto.

                                     ^len 19

  (1) So aktot za osnovawe         na osnovnoto u~ili{te se utvrduva:

      - imeto i sedi{teto na osnovnoto u~ili{te;
      - brojot na u~enicite;
      - reonot, odnosno reonite od koi se opfa}aat u~enicite;
      - jazikot na koj }e se izveduva nastavata;
      - brojot na podra~ni u~ili{ta;
      - potrebniot nastaven kadar, opremata, prostorot spored
standardite i normativite;
      - programata za vospitno - obrazovnata dejnost;
      - sredstvata koi osnova~ot gi obezbedil za osnovawe i po~etok
so rabota na osnovnoto u~ili{te i na~inot na obezbeduvawe na
sredstvata, i
      - otpo~nuvaweto so rabota na osnovnoto u~ili{te.

(2)   Osnovnoto   u~ili{te  mo`e   da   zapo~ne so  rabota  otkako
Ministerstvoto nadle`no za obrazovanie (vo natamo{niot tekst:
Ministerstvoto) }e utvrdi deka se ispolneti uslovite od ~len 17 od
ovoj zakon i }e donese re{enie za verifikacija.

(3) Proverka za ispolnetosta na              uslovite    za     verifikacija   vr{i
komisija formirana od ministerot.

(4) Protiv re{enieto od stav (2) na ovoj ~len mo`e da se podnese
`alba do Vtorostepena komisija na Vladata na Republika Makedonija od
oblasta na obrazovanieto.

(5) Na~inot   na   verifikacijata      na    osnovnoto   u~ili{te     go propi{uva
ministerot.

                                     ^len 20

(1) Osnovnoto      u~ili{te   vo    svojot    sostav     mo`e    da   ima   podra~no
u~ili{te.

(2) Podra~no u~ili{te se organizira vo naseleno mesto so mal broj
u~enici, za {to odlu~uva osnova~ot, po prethodno pozitivno mislewe od
ministerot.

2. Statut na osnovnoto u~ili{te

                                     ^len 21

(1) Osnovnoto u~ili{te ima statut.
(2) So statutot osobeno se ureduva: organizacijata i vr{eweto na
vospitno-obrazovnata dejnost, nazivot, sedi{teto, upravuvaweto i
rakovodeweto, pravata i obvrskite na u~enicite, pravata i obvrskite
na vrabotenite i drugi pra{awa od zna~ewe za rabota na osnovnoto
u~ili{te.
(3) Statutot na osnovnoto u~ili{te go donesuva u~ili{niot odbor.
(4) Na statutot na osnovnoto u~ili{te soglasnost dava Ministerstvoto.
3. Registar
                                ^len 22

(1) Ministerstvoto vodi centralen registar na osnovnite          u~ili{ta
osnovani na teritorijata na Republika Makedonija.

(2) Sekoja op{tina za svoeto podra~je vodi registar         na   osnovni
u~ili{ta i za toa dostavuva podatoci do Ministerstvoto.

(3) Formata i sodr`inata, kako i na~inot na vodewe na registrite od
stavovite (1) i (2) na ovoj ~len gi propi{uva ministerot.


3. Prestanok so rabota na osnovnoto u~ili{te

                                ^len 23

(1) Osnovnoto u~ili{te prestanuva so rabota, ako ne se sproveduvaat
odredbite od ovoj zakon i podzakonskite akti {to proizleguvaat od
nego.

(2) Postapkata za prestanuvawe so rabota na osnovnoto u~ili{te ja
pokrenuva   i   vodi osnova~ot,  a  po  prethodna  soglasnost  na
Ministerstvoto.

(3) Postapkata za prestanuvawe na rabota na podra~noto osnovno
u~ili{te ja pokrenuva i vodi osnova~ot, po prethodna soglasnost od
Ministerot.

                                ^len 24

(1) Osnova~ot na osnovnoto u~ili{te donesuva akt za prestanuvawe so
rabotata ako osnovnoto u~ili{te:

- ne gi ostvaruva celite i zada~ite na obrazovanieto i vospitanieto;
i

- prestanalo da gi ispolnuva uslovite utvrdeni so ovoj zakon.

(2) Po donesuvaweto na aktot za prestanuvawe so rabota na osnovnoto
u~ili{te, osnova~ot e dol`en na u~enicite da im obezbedi da go
prodol`at obrazovanieto, na tovar na osnova~ot.

(3) Osnovnoto u~ili{te po donesuvaweto na aktot za prestanuvawe so
rabota se bri{e od registrite od ~len 22 stavovite (1) i (2) od ovoj
zakon.

(4) Aktot za prestanuvawe so rabota na osnovnoto      u~ili{te se
objavuva vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" i slu`benoto
glasilo na op{tinata.

(5) Osnova~ot vo rok od tri dena po donesuvawe na aktot za
prestanuvawe  so   rabota  na   osnovnoto   u~ili{te,    go    izvestuva
Centralniot  registar   na  Republika   Makedonija    za    bri{ewe   od
registarot.

II.   PROGRAMI I ORGANIZACIJA NA VOSPITNO-OBRAZOVNATA RABOTA VO
OSNOVNOTO U^ILI[TE
1. Nastaven plan i nastavni programi

                               ^len 25

(1) Ministerot ja utvrduva Koncepcijata za osnovno vospitanie i
obrazovanie, vrz osnova na koja se nosat nastavniot plan i nastavnite
programi za osnovno obrazovanie (vo natamo{niot tekst: nastaven plan
i programi).

(2) Vo osnovnoto u~ili{te vospitno-obrazovnata rabota se organizira i
ostvaruva spored nastaven plan i programi koi, na predlog na Biroto,
gi utvrduva ministerot.

(3) Nastavniot plan za osnovnoto u~ili{te sodr`i zadol`itelni i
izborni predmeti, dopolnitelna i dodatna nastava, kako i ~asovi za
oddelenskata zaednica.

(4) So nastavniot plan se opredeluva godi{niot i nedelniot broj na
~asovi za nastavata oddelno po zadol`itelnite i izbornite predmeti,
nivniot redosled po oddelenija, brojot na nedelnite ~asovi za
dopolnitelna nastava, ~asovite za dodatna nastava i ~asot za
oddelenskata zaednica.

(5) So nastavnite programi se opredeluvaat nastavnite celi,
sodr`inite, osnovnite poimi, aktivnostite i metodite vo nastavata,
ocenuvaweto na postigawata na u~enicite, uslovite za realizirawe na
nastavnata programa i normativot za nastaven kadar.

                               ^len 26

Vo osnovnoto u~ili{te mo`e da se ostvaruva i versko obrazovanie kako
izboren predmet.




                               ^len 27

Dopolnitelna nastava se organizira za u~enicite koi imaat te{kotii vo
u~eweto i     na koi im e potrebna povremena pomo{ vo tekot na
nastavnata godina.

                               ^len 28

Dodatna nastava se organizira za u~enicite koi poka`uvaat zna~itelni
rezultati po oddelni predmeti.

                               ^len 29

Na ~asot na oddelenskata zaednica se razrabotuvaat sodr`ini za
li~niot i socijalniot razvoj na u~enicite spored programa {to ja
utvrduva ministerot, na predlog na Biroto.

                               ^len 30

(1) Nastavniot plan i programi za osnovno obrazovanie na u~enici so
posebni obrazovni potrebi vo posebnite u~ili{ta i posebnite paralelki
vo osnovnite u~ili{ta gi utvrduva ministerot, na predlog na Biroto.
(2) Za u~enicite so posebni obrazovni potrebi zadol`itelnite i
izbornite predmeti se realiziraat so prilagodenite programi spored
nivnite posebni obrazovni potrebi.

                                  ^len 31

Nastavniot plan i programi za osnovno muzi~ko i baletsko obrazovanie
gi utvrduva ministerot, na predlog na Biroto.

2. Pro{irena programa

                                  ^len 32

(1) Vo osnovnoto u~ili{te se realizira i pro{irena programa spored
Koncepcijata za osnovno vospitanie i obrazovanie.

(2) Pro{irenata programa na osnovnoto u~ili{te opfa}a organizirano
prifa}awe i za{tita na u~enicite eden ~as pred zapo~nuvawe na
~asovite za redovnata nastava i eden ~as po zavr{uvaweto na redovnata
nastava, kako i prodol`en prestoj.

                                  ^len 33

(1) Osnovnoto u~ili{te za u~enicite vo prvo, vtoro i treto oddelenie
organizira   prifa}awe  i   za{tita  na   u~enicite  eden  ~as  pred
zapo~nuvaweto na ~asovite za redovnata nastava i eden ~as po
zavr{uvaweto na nastavata, vo soglasnost so roditelot.

(2) Osnovnoto u~ili{te za u~enicite od prvo do treto oddelenie mo`e
da organizira prodol`en prestoj so u~enicite od ista paralelka, po
dobiena soglasnost od Ministerstvoto. Vo prodol`en prestoj u~enicite
se vklu~uvaat vo soglasnost so roditelot.

(3) Ako se obezbedeni uslovi i sredstva od osnova~ot, osnovnoto
u~ili{te mo`e da organizira prodol`en prestoj za u~enicite vo grupi i
toa, od prvo do petto oddelenie so u~enici od isto oddelenie, ili od
prvo do treto i od ~etvrto i petto oddelenie so u~enici od razli~ni
oddelenija. Vo prodol`en prestoj u~enicite se vklu~uvaat vo
soglasnost so roditelot.

(4) Za vreme na prodol`eniot prestoj u~enicite u~at, gi rabotat
doma{nite zada~i, rabotat drugi u~ili{ni obvrski i u~estvuvaat vo
kulturno-umetni~ki i drugi aktivnosti, soglasno so godi{nata programa
za rabota na u~ili{teto.

                                  ^len 34

(1) Za razvivawe na razli~nite interesi na u~enicite osnovnoto
u~ili{te organizira slobodni u~eni~ki aktivnosti koi{to se opredeleni
so godi{nata programa za rabota na u~ili{teto.

(2) U~enicite   vo   slobodnite    u~eni~ki   aktivnosti   se   vklu~uvaat
dobrovolno.

(3) Na~inot na organizirawe i izveduvawe na natprevarite na u~enicite
po oddelni predmeti na op{tinsko, regionalno i dr`avno nivo go
utvrduva ministerot, vo sorabotka so Biroto.
(4) Na~inot na izveduvaweto na u~ili{nite ekskurzii i drugite
slobodni aktivnosti na u~enicite go utvrduva ministerot, na predlog
na Biroto.

3. Godi{na programa za rabota na osnovnoto u~ili{te

                               ^len 35

(1) Godi{nata programa za rabota na osnovnoto u~ili{te (vo
natamo{niot tekst: godi{na programa za rabota) se izrabotuva vrz
osnova na programata za razvoj na u~ili{teto.

(2) So godi{nata programa za rabota se planira nastavata soglasno so
nastavniot plan i drugata vospitno-obrazovna rabota vo u~ili{teto.

(3) Formata i sodr`inata na godi{nata programa za rabota gi utvrduva
ministerot.

(4) U~ili{niot odbor ja dostavuva godi{nata programa za rabota do
osnova~ot najdocna do 31 avgust vo tekovnata u~ebna godina.

(5) Godi{nata programa za rabota ja donesuva          osnova~ot   do   30
septemvri za sekoja tekovna u~ebna godina.

(6) Ako godi{nata programa za rabota ne ja donese osnova~ot vo rokot
utvrden vo stav (5) na ovoj ~len, se smeta deka istata e donesena.

(7) Donesenata godi{nata programa za rabota osnovnoto u~ili{te ja
dostavuva do Biroto i do Dr`avniot prosveten inspektorat, vo
elektronska forma.

                               ^len 36

Osnovnoto u~ili{te e dol`no da gi zapoznae u~enicite i roditelite
preku bro{ura so oddelni delovi od programata za rabota, pravata i
obvrskite na u~enicite i organizacijata na rabotata vo u~ili{teto.




4. Organizacija na nastavata vo osnovnoto u~ili{te

                               ^len 37

(1) Nastavniot plan i programi vo osnovnoto u~ili{te se izrabotuvaat
spored trite vospitno-obrazovni periodi (vo natamo{niot tekst:
periodi) i toa:

     - od prvo do treto oddelenie;
     - od ~etvrto do {esto oddelenie; i
     - od sedmo do devetto oddelenie.

(2) So prilagodenite ili posebnite programi za osnovnoto vospitanie i
obrazovanie za u~enicite so posebni obrazovni potrebi vo posebnite
u~ili{ta i posebnite paralelki vo osnovnite u~ili{ta, periodite mo`at
da se odredat i poinaku od onie utvrdeni vo stav (1)na ovoj ~len.

                               ^len 38
(1) U~ebnata godina vo osnovnoto u~ili{te, po pravilo, zapo~nuva na 1
septemvri, a zavr{uva na 31 avgust narednata godina.

(2) Nastavata vo u~ebnata godina se ostvaruva vo 180 nastavni dena.

(3) Nastava vo osnovnoto u~ili{te ne se izveduva za vreme na dr`avni
praznici i drugi praznici utvrdeni so zakon.

(4) Po isklu~ok, nastavata mo`e da se organizira i vo neraboten den
za da se ostvarat nastavnite denovi od stav (2) na ovoj ~len.

(5) Nastavata mo`e da se ostvaruva i vo skrateno traewe, no                  ne
pomalku   od   100   nastavni   dana,   po   dobiena    soglasnost           od
Ministerstvoto,   spored  posebna   nastavna   programa   donesena           od
ministerot, po predlog na Biroto.

(6) Vospitno-obrazovnata rabota ne smee da se prekinuva vo tekot na
nastavnata godina, osven za vonredni sostojbi (prirodni nepogodi,
epidemii i drugo), za {to re{ava osnova~ot, a po prethodna soglasnost
so Ministerstvoto.

                               ^len 39

(1) Nastavniot ~as trae 40 minuti.

(2) Nastavniot ~as za u~enicite so posebni obrazovni potrebi mo`e da
trae pokratko od nastavniot ~as od stav (1) na ovoj ~len, dokolku toa
e utvrdeno so nastavniot plan i programite.

(3) Nastavniot ~as za u~enicite vo osnovnite muzi~ki u~ili{ta, kako i
vo drugi ustanovi, mo`e da trae pokratko od nastavniot ~as od stav 1
na ovoj ~len, dokolku toa e utvrdeno so nastavniot plan i programite.

                              ^len   40

(1) Nastavata vo u~ebnata godina se organizira vo dve polugodija.

(2) U~ebnata godina se utvrduva so kalendar za organizacija i rabota
na osnovnoto u~ili{te.

(3) Kalendarot od stav (2) na ovoj ~len go donesuva ministerot.

                              ^len   41

(1) Nastavata vo osnovnoto u~ili{te se izveduva po                 oddelenija,
paralelki i nastavni grupi so u~enici od isto oddelenie.

(2) Oddelenieto e vospitno-obrazovna celina vo koja se obrabotuvaat
nastavnite programi spored nastavniot plan za edna u~ebna godina.
U~enicite od isto oddelenie se rasporedeni po paralelki.

(3) Paralelka se formira od u~enici od isto oddelenie.

(4) Brojot na u~enici vo paralelkata e od 24 do 34.

 (5)Paralelka mo`e da se formira     i    so   pomalku   od   24   u~enici   po
dobiena soglasnost od osnova~ot.
(6)Osnova~ot mo`e da formira paralelka od stav (5) na ovoj ~len po
prethodno pozitivno mislewe od Ministerstvoto.

(7) Vo osnovnoto u~ili{te mo`e da se formira i kombinirana paralelka,
po pravilo, od u~enici od prvo do treto oddelenie, so u~enici od
~etvrto i petto oddelenie ili so u~enici od {esto do devetto
oddelenie, po dobiena soglasnost od osnova~ot.

(8) Osnova~ot mo`e da formira kombinirana paralelka od stav (7) na
ovoj ~len po prethodno pozitivno mislewe od Ministerstvoto.

(9) Koga ne mo`e da se organizira nastavata po oddelenija vo
paralelki za u~enicite vo zdravstveni ustanovi, socijalni ustanovi,
kazneno-popravni ili vospitno-popravni ustanovi, osnovnoto u~ili{te
organizira individualna ili grupna vospitno-obrazovna rabota.

(10) Brojot na u~enicite so posebni obrazovni potrebi vo paralelka go
utvrduva ministerot.

                              ^len   42

(1) Vospitno-obrazovnata rabota vo osnovnoto u~ili{te opfa}a nastava
i drugi oblici na organizirana rabota so u~enicite.

(2) Nastavata vo prvo oddelenie ja izveduva nastavnik po oddelenska
nastava, pedagog ili nastavnik za predu~ili{no vospitanie.

(3) Nastavata vo vtoro i treto oddelenie ja izveduva nastavnik po
oddelenska nastava ili pedagog.

(4) Za izveduvawe na nastavata po angliski jazik od prvo do treto
oddelenie se vklu~uva nastavnik po angliski jazik.

(5)Nastavata vo ~etvrto oddelenie ja izveduva nastavnik po oddelenska
nastava ili pedagog, osven za nastavata po angliski jazik i za
nastavata po makedonski jazik za u~enicite od pripadnicite na
zaednicite koi nastavata ja ostvaruvaat na jazik i pismo razli~en od
makedonskiot jazik i negovoto kirilsko pismo.

(6) Nastavata vo petto oddelenie prodol`uva da ja izveduva nastavnik
po oddelenska nastava ili pedagog, osven za nastavata po angliski
jazik i za nastavata po makedonski jazik za u~enicite od pripadnicite
na zaednicite koi nastavata ja ostvaruvaat na jazik i pismo razli~en
od makedonskiot jazik i negovoto kirilsko pismo, a po prirodni nauki
i tehni~ko obrazovanie se vklu~uvaat i predmetni nastavnici.

(7) Brojot na ~asovite na oddelenskiot nastavnik po zadol`itelnite
predmeti vo petto oddelenie ne mo`e da bide pomal od 20 ~asa vo
nedelata vklu~uvaj}i go ~asot na oddelenskata zaednica.

(8) Nastavata od {esto do devetto oddelenie ja izveduvaat predmetni
nastavnici.

(9) Vo paralelkite vo koi ima u~enici so posebni obrazovni potrebi
mo`e da se anga`ira i defektolog za rabota so u~enicite so posebni
obrazovni potrebi.

(10) Vo prodol`eniot prestoj za u~enicite od prvo oddelenie vospitno-
obrazovnata rabota ja izveduvaat nastavnicite za oddelenska nastava,
pedagog ili nastavnici za predu~ili{no vospitanie, a od vtoro do
petto oddelenie nastavnicite za oddelenska nastava ili pedagog.

5. Individualna i grupna rabota vo nastavata

                              ^len   43

(1) Za u~enicite od prvo do {esto oddelenie vo           nastavata   se
ostvaruvaat i sodr`ini i zada~i po nivoa na slo`enost.

(2) U~enicite od sedmo do devetto oddelenie koi poka`uvaat osobeni
rezultati po oddeleni nastavni predmeti spored rezultatite od
standardiziranite testovi izraboteni od Biroto, mo`at da se opredelat
za sledewe na nastava vo nastavni grupi formirani od u~enici od isto
oddelenie od razli~ni paralelki, za usvojuvawe na poslo`eni sodr`ini
i toa najmnogu vo obem od 25% od vkupnite ~asovi nameneti za
soodvetniot predmet.

(3) U~enicite od stav (2) na ovoj ~len ~asovite od ostanatiot del od
nastavata, gi sledat vo mati~nata paralelka vo svoeto oddelenie.

(4) Organiziraweto na nastavata vo nastavni grupi od stav (2) na ovoj
~len go utvrduva ministerot, po predlog na Biroto.

                               ^len 44

(1) U~enicite vo nastavnite grupi po oddelen predmet od ~len 43 stav
(2) od ovoj zakon vo grupite mo`at da se zadr`at vo tekot na celata
nastavna godina ili da se otka`at od taa nastava.

(2) U~enicite od stav (1) na ovoj ~len mo`at da sledat nastava vo
ista nastavna godina samo za predmetite za koi se opredelile.

(3) Vo osmo ili devetto oddelenie u~enicite mo`at da gi zamenat
predmetite.


IV. ZAPI[UVAWE NA U^ENICITE

                               ^len 45

(1) Deteto so poa|aweto vo osnovnoto u~ili{te steknuva status na
u~enik.

(2) U~enikot ja sledi nastavata i u~estvuva vo drugite aktivnosti
utvrdeni so nastavniot plan i programi za osnovno obrazovanie i
vospitanie.

                               ^len 46

(1) Decata vo prvo oddelenie vo osnovnoto u~ili{te se zapi{uvaat vo
mesec maj za slednata u~ebna godina.
(2) Pri zapi{uvaweto na deteto vo prvo oddelenie roditelot e dol`en
da dostavi potvrda za primenite zadol`itelni vakcini za deteto,
izdadena od nadle`na zdravstvena ustanova
(3) Osnovnoto u~ili{te e dol`no da gi opfati u~enicite od svojot
reon.
(4) Osnovnoto u~ili{te mo`e da zapi{e u~enici od drug reon ili od
druga op{tina samo dokolku ima slobodni mesta za zapi{uvawe.
(5) Osnova~ot go utvrduva reonot na osnovnite u~ili{ta od koi se
zapi{uvaat u~enicite.



                               ^len 47

(1) Vo prvo oddelenie na osnovnoto u~ili{te roditelot e dol`en da go
zapi{e deteto koe do krajot na kalendarskata godina }e napolni {est
godini.
(2) Po isklu~ok od stav (1) na ovoj ~len, deteto mo`e da se zapi{e
vo prvo oddelenie, dokolku napolni {est godini do 31 januari
narednata godina, po prethodno barawe od roditelot i dobieno mislewe
od pedagogot ili psihologot vo u~ili{teto.
(3) Zapi{uvaweto na deteto, na barawe na roditelot, zdravstvenata
ustanova mo`e da go odlo`i za edna godina ako se utvrdi deka deteto
ne e podgotveno da odi na u~ili{te.

                               ^len 48

(1) Zapi{uvaweto na deteto vo u~ili{teto go vr{i komisija koja ja
formira direktorot na u~ili{teto. Komisijata e sostavena od pedagogot
ili psihologot i nastavnik za predu~ili{no vospitanie, odnosno
oddelenski nastavnik.
(2) Komisijata od stav (1) na ovoj ~len e dol`na, po pravilo, da go
izvesti roditelot za podgotvenosta na deteto za trgnuvawe vo
u~ili{teto, najmalku dva meseci pred po~etokot na nastavata.
(3) Roditelot po odlukata na komisijata ima pravo na `alba do
komisija formirana od gradona~alnikot na op{tinata.


                               ^len 49

(1) Vo tekot na nastavnata godina na u~enikot vo prvo oddelenie, na
predlog na nastavnikot {to ja vodi paralelkata, pedagog ili psiholog,
vo soglasnost so roditelot od zdravstveni ili drugi pri~ini, mo`e da
mu se odlo`i sledeweto na nastavata za edna godina.
(2) Za odlo`uvaweto na sledeweto na nastavata od stav (1) na ovoj
~len odlu~uva komisija sostavena od psiholog, pedagog, nastavnik za
predu~ili{no vospitanie ili oddelenski nastavnik.
(3) Komisijata od stav (2) na ovoj ~len ja formira direktorot na
osnovnoto u~ili{te.
(4) Roditelot po odlukata na komisijata       ima pravo na `alba do
komisija formirana od gradona~alnikot na op{tinata.

                               ^len 50

(1) Roditelot ima pravo da go zapi{e deteto vo osnovnoto u~ili{te vo
reonot vo koj `ivee ili kade {to postojano prestojuva.
(2) Roditelot mo`e da go zapi{e deteto vo drugo osnovno u~ili{te vo
istiot ili drug reon ako za toa ima soglasnost od u~ili{teto vo koe
se zapi{uva.
(3) Spisokot na decata od reonot za zapi{uvawe vo osnovnoto u~ili{te
se dobiva od nadle`nite slu`bi vo edinicata na lokalnata samouprava
koi vodat evidencija na postojanite i privremenite `iteli.
(4) Spisokot od stav (3) na ovoj ~len sodr`i ime i prezime i godina
na ra|awe na deteto.
(5) Vo tekot na {koluvaweto u~enikot mo`e da premine vo drugo osnovno
u~ili{te ako ima soglasnost od u~ili{teto kade preminuva.
(6) Odredbite od stavovite (1) i (2) na ovoj ~len ne se odnesuvaat na
decata so posebni obrazovni potrebi.
                               ^len 51

(1) Roditelot ima pravo deteto so posebni obrazovni potrebi da go
zapi{e vo osnovno u~ili{te, osven vo slu~aite koga posebnite
obrazovni potrebi na deteto se takvi {to toa treba da sledi nastava
vo posebno osnovno u~ili{te.
(2) Na~inot i uslovite za zapi{uvaweto na u~enicite so posebni
obrazovni potrebi vo osnovnite u~ili{ta go utvrduva ministerot, po
predlog na Biroto.


                               ^len 52

Osnovnoto u~ili{te e dol`no da go izvesti ovlasteniot prosveten
inspektor na op{tinata za decata koi ne se zapi{ani, odnosno
u~enicite koi neopravdano ne go posetuvaat osnovnoto u~ili{te pove}e
od 30 dena.


V. PRAVA I OBVRSKI NA U^ENICITE

                               ^len 53

Zabraneto e telesno i psihi~ko maltretirawe na u~enikot.

                               ^len 54

(1) U~enikot ima pravo da ja posetuva nastavata i da u~estvuva vo
vospitno-obrazovnata rabota {to ja organizira osnovnoto u~ili{te.
(2) U~enikot ima obvrska redovno da ja posetuva nastavata i da gi
ispolnuva planiranite obvrski i zada~i {to se predvideni so
nastavniot plan i programi i godi{nata programa za rabota.


                               ^len 55

Za u~enicite koi poka`uvaat zna~itelni rezultati od oddelni oblasti,
izvr{uvaweto na obvrskite i na~inot na ostvaruvawe na programata na
osnovnoto u~ili{te mo`e da se prilagodi na na~in koj go utvrduva
ministerot, po predlog na Biroto.


                               ^len 56

U~enikot od zdravstveni pri~ini mo`e da bide osloboden od u~estvoto
vo oddelni aktivnosti vo nastavata vo osnovnoto u~ili{te, vrz osnova
na potvrda izdadena od soodvetna zdravstvena ustanova.

                               ^len 57

(1) Za sekoe izostanuvawe na u~enikot od nastava roditelot e dol`en
da go izvesti rakovoditelot na paralelkata za pri~inite za
izostanuvaweto.
(2)   U~enikot  mo`e   da  otsustvuva   od  nastavata   ako  negovoto
izostanuvawe roditelot go najavi odnapred vo u~ili{teto, no ne pove}e
od pet denovi vo nastavnata godina.
(3) Direktorot na u~ili{teto po pismeno barawe na roditelite od
opravdani pri~ini mo`e da mu dozvoli na u~enikot podolgo izostanuvawe
od nastavata, no ne podolgo od 30 dena.

                               ^len 58
(1) Na u~enikot koj napolnil 16 godini mu prestanuva obvrskata za
redovno osnovno obrazovanie so istekot na u~ebnata godina.
(2) Po isklu~ok, od stav (1) na ovoj ~len, po barawe na roditelot ili
u~enikot, a po mislewe na u~ili{niot pedagog ili psiholog, u~enikot
koj napolnil 16 godini mo`e da go prodol`i obrazovanieto do
navr{uvawe na 17 godini.
(3) U~enikot od stav (2) na ovoj ~len go zadr`uva statusot na u~enik
ako go prodol`i {koluvaweto kako vozrasen u~enik, soglasno zakon.
(4) Na u~enikot so posebni obrazovni potrebi koj napolnil 20 godini
mu prestanuva obvrskata za redovno osnovno obrazovanie so istekot na
u~ebnata godina.




                               ^len 59

Kon u~enikot koj ne gi izvr{uva obvrskite i gi povreduva pravilata na
vospitno-obrazovnata rabota se primenuvaat slednite pedago{ki merki:
ukor, usna opomena, pismena opomena, namaluvawe na povedenieto,
premestuvawe na u~enikot vo druga paralelka i premestuvawe na
u~enikot vo drugo osnovno u~ili{te.


                               ^len 60

(1) Ako ima opravdani pri~ini {to se povrzani so odnesuvaweto na
u~enikot vo osnovnoto u~ili{te, u~ili{teto mo`e da go prefrli
u~enikot vo drugo osnovno u~ili{te dokolku ima soglasnost od
u~ili{teto koe treba da go prifati u~enikot.
(2) Za pri~inite za prefrluvawe na u~enikot vo drugo osnovno u~ili{te
odlu~uva komisija formirana od direktorot na u~ili{teto, sostavena od
oddelenskiot   rakovoditel  ili   rakovoditel  na   paralelkata,  dva
nastavnika i psihologot ili pedagogot vo u~ili{teto i pretsedatelot
na Sovetot na roditelite.
(3) Komisijata od stav (2) na ovoj ~len sorabotuva so roditelot na
u~enikot.
(4) Ako u~ili{teto ne mo`e da obezbedi preminuvawe na u~enikot vo
drugo u~ili{te za toa odlu~uva komisija formirana od gradona~alnikot
na op{tinata.


                               ^len 61

(1) U~enikot ima pravo na besplaten prevoz ako mestoto na `iveewe e
oddale~eno najmalku dva kilometri od najbliskoto osnovno u~ili{te.
(2) U~enicite so posebni obrazovni potrebi imaat pravo na besplaten
prevoz bez ogled na oddale~enosta na nivnoto mesto na `iveewe do
osnovnoto u~ili{te.


                               ^len 62

(1)Osnovnoto u~ili{te vo dogovor so roditelite mo`e za site u~enici
da organizira najmalku eden obrok vo tekot na prestojot vo u~ili{to.
Tro{ocite za obrokot gi pla}a roditelot.
(2)Standardite za obrocite vo u~ili{teto gi utvrduva Ministerstvoto,
vo sorabotka so soodvetna stru~na ustanova.
                               ^len 63

(1) U~enicite koi se istaknuvaat so svoeto znaewe ili so drugi vidovi
postigawa osnovnoto u~ili{te gi pofaluva odnosno nagraduva.
(2)Na u~enicite koi postignuvaat natprose~ni rezultati vo nastavnite
i vonnastavnite aktivnosti, osnovnoto u~ili{te, na predlog na
nastavni~kiot sovet, im izdava posebni diplomi i pofalnici.
(3) Formata i sodr`inata na diplomite, kako i na~inot na nivnoto
izdavawe gi propi{uva ministerot.


                               ^len 64

Na~inot na ostvaruvaweto na pravata i obvrskite na u~enicite,
nagraduvaweto i izrekuvaweto na pedago{kite merki za naru{uvawe na
u~ili{nite pravila i ku}niot red gi propi{uva ministerot, po predlog
na Biroto.


VI. OCENUVAWE NA POSTIGAWATA I
      NAPREDUVAWETO NA U^ENICITE

                               ^len 65

(1) Postigawata na u~enicite vo osnovnoto u~ili{te se ocenuva opisno
i broj~ano.
(2) Vo prviot period, postigaweto na u~enikot vo tekot na nastavnata
godina po zadol`itelnite i izbornite predmeti se ocenuva opisno.
(3) U~enikot od stav (2) na ovoj ~len samo na krajot na u~ebnata
godina dobiva svidetelstvo so opisni ocenki.
(4) Vo vtoriot period, postigaweto na u~enikot vo tekot na nastavnata
godina po zadol`itelnite i izbornite predmeti se ocenuva opisno i
broj~ano.
(5) U~enikot od stav (4) na ovoj ~len na krajot na prvo polugodie
dobiva izvestuvawe za uspehot so broj~ani ocenki, a na krajot na
u~ebnata godina dobiva svidetelstvo so broj~ani ocenki i ocenka za
op{t uspeh.
(6) Vo tretiot period, postigaweto na u~enikot vo tekot na nastavnata
godina po zadol`itelnite i izbornite predmeti se ocenuva broj~ano.
(7) U~enikot od stav (6) na ovoj ~len na krajot na prvo polugodie
dobiva izvestuvawe za uspehot so broj~ani ocenki, a na krajot na
u~ebnata godina dobiva svidetelstvo so broj~ani ocenki i ocenka za
op{t uspeh.
(8) Broj~anite ocenki se: odli~en (5); mnogu dobar (4); dobar (3);
dovolen (2) i nedovolen (1). Site ocenki se preodni osven ocenkata
nedovolen (1).
(9) Najvisoka ocenka e odli~en (5).

                               ^len 66

Ocenuvaweto na u~enikot e spored         standardi   koi   gi   utvrduva
ministerot, na predlog na Biroto.

                               ^len 67

Oddelenskiot nastavnik, odnosno rakovoditel na paralelkata e dol`en
da go izvesti roditelot za uspehot na u~enikot najmalku dva pati vo
sekoe polugodie.

                               ^len 68

(1) Vo prviot period, znaeweto na u~enikot koj nastavata ja sledi vo
posebnite osnovni u~ili{ta se ocenuva opisno.
(2) Vo vtoriot i tretiot period, znaeweto na u~enikot koj nastavata
ja sledi vo posebnite osnovni u~ili{ta mo`e da se ocenuva opisno i
broj~ano vo zavisnost od vidot na popre~enosta na u~enikot.

                                   ^len 69

(1) U~enikot od prvo do {esto oddelenie, po pravilo, ne mo`e da go
povtoruva oddelenieto.
(2) U~enikot koj ne uspeal da gi sovlada nastavnite sodr`ini do
krajot na u~ebnata godina kako posledica na podolgo otsustvo od
nastavata poradi bolest, preseluvawe i drugi opravdani pri~ini, po
predlog na roditelot ili po predlog na oddelenskiot nastavnik i
stru~nite sorabotnici na u~ili{teto, a vo soglasnost so roditelot
mo`e da ostane vo istoto oddelenie za {to odluka donesuva
nastavni~kiot sovet na u~ili{teto.


                                   ^len 70

(1) U~enikot koj{to na krajot na nastavnata godina vo sedmo, osmo i
devetto oddelenie ima negativna ocenka do dva predmeta se upatuva na
popraven ispit.
(2) Za u~enik od sedmo, osmo i devetto oddelenie koj na krajot na
nastavnata godina ima do dve negativni ocenki, osnovnoto u~il{te e
dol`no da organizira dopolnitelna nastava vo mesec juni.
(3) U~enikot od stav (2) na ovoj ~len koj po odr`anata dopolnitelna
nastava ne postignal pozitiven uspeh, se upatuva na popraven ispit.
(4) Popravnite ispiti u~enikot gi polaga vo mesec juni i avgust.
(5) U~enikot od stav (3) na ovoj ~len koj nema da go polo`i
popravniot ispit po eden ili po dva predmeti se zadr`uva vo istoto
oddelenie.
(6) U~enikot koj{to na krajot na nastavnata godina vo sedmo, osmo i
devetto oddelenie ima pove}e od dve negativni ocenki se zadr`uva vo
istoto oddelenie.


                                   ^len 71

(1) Sledeweto i proveruvaweto na napredokot i postigaweto na uspehot
na u~enicite se vr{i so interno ili eksterno proveruvawe.
(2) Internoto proveruvawe на постигањето на uspehot na              учениците на
крајот од treto oddelenie go vr{at nastavnicite vo u~ili{teto vrz
osnova na standardizirani testovi podgotveni od Biroto.
(3) Екстерното проверување на постигањата на uspehot na учениците на крајот
на секоја учебна година за учениците од четврто до деветто одделение се
спроведува врз основа на стандардизирани тестови изготвени од Бирото, а го
организира i sproveduva Министерството и Државниот просветен инспекторат.
(4) Резултатите од проверување на напредокот и постигањето na uspehot na
ученикот од став (3) на овој член не влијаат врз општиот успех на ученикот,
односно на неговите оценки, освен доколку разликата помеѓу добиената оценка од
ектерното проверување на постигањето на успехот на учениците и добиената оценка
од наставникот се разликува повеќе од една оценка.
(5) На ученикот му се издава свидетелство за завршено одделение по спроведеното
ектерно проверување од став 3 на овој член.
(6) Начинот на организирање i sproveduvawe на проверување на постигањето na
uspehot на учениците од ставовите (2) и (3) на овој член, како и начинот на
утврдувањето на завршните оценки на ученикот го пропишува министерот.


                                   ^len   72
(1)   Godi{nite   ocenki   oddelenskiot   odnosno  rakovoditelot  na
paralelkata na roditelite gi soop{tuva na roditelska sredba koja se
odr`uva tri dena po denot na odr`uvaweto na nastavni~kiot sovet na
koj se utvrduvat godi{nite ocenki na u~enicite.
(2) Ako u~enikot ili roditelot ne e zadovolen od godi{na ocenka,
roditelot ima pravo, vo rok od tri dena od denot na soop{tuvaweto na
uspehot, da podnese pismen prigovor do nastavni~kiot sovet na
u~ili{teto, koj treba da bide obrazlo`en.
(3) Nastavni~kiot sovet po prigovorot re{ava naredniot den od denot
na istekot na rokot od stav (2) na ovoj ~len.
(4) Nastavni~kiot sovet mo`e prigovorot da go uva`i, da go odbie ili
da organizira povtorna proverka na znaewata na u~enikot.
(5) Za povtorna proverka na znaeweto direktorot, najdocna vo rok od
pet dena od denot na priemot na prigovorot, formira komisija za
povtorna proverka na znaeweto.
(6) Komisijata od stav (5) na ovoj ~len e sostavena od pretsedatel i
dva ~lena-ispituva~i.
(7) Pretsedatelot na komisijata, po pravilo, e oddelenskiot
rakovoditel, odnosno rakovoditelot na paralelkata vo koja u~enikot
u~i, a za ~lenovi-ispituva~i se imenuvaat nastavnici po predmetot po
koj se vr{i proveruvaweto na znaeweto od redot na nastavnicite od
u~ili{teto ili od drugo osnovno u~ili{te.
(8) Pretsedatel i ~len-ispituva~ na komisijata ne mo`e da bide
nastavnikot koj ja utvrdil ocenkata.
(9) Ocenkata na komisijata e kone~na.

                              ^len 73

(1) U~enikot koj poradi bolest ili poradi opravdani i neopravdani
pri~ini ne ja posetuva nastavata najmalku edna tretina od fondot na
nastavni ~asovi od odredeni predmeti i nema elementi za ocenuvawe,
polaga oddelenski ispit spored predvidenite predmeti so nastavniot
plan.
(2) Za opravdanosta na pri~inite od stav (1) na ovoj ~len odlu~uva
nastavni~kiot sovet na u~ili{teto.


                              ^len 74

(1) Popravniot ispit ili oddelenskiot ispit u~enikot go polaga pred
ispitna komisija.
(2) Komisijata od stav (1) na ovoj ~len ja formira direktorot na
u~ili{teto i e sostavena od pretsedatel i dva ~lena-nastavnici, od
koi eden ~len e nastavnik od soodvetniot predmet.


                              ^len 75

Ako u~enikot od zdravstveni pri~ini vo celost e osloboden od
u~estvoto vo nastavata po oddelen predmet, toga{ po toj predmet
u~enikot ne se ocenuva i istoto se zaveduva vo glavnata kniga na
u~enicite.


                              ^len 76

(1) U~enik koj ima odli~en op{t uspeh i posebno se istaknuva so
sposobnost, znaewe i rabotni naviki mo`e pobrzo da napreduva.
(2) U~enik od prvo do treto oddelenie, po predlog na oddelenskiot
nastavnik, a po mislewe na stru~nite sorabotnici na u~ili{teto i
soglasnost na roditelot mo`e zabrzano da napreduva i premine vo
narednoto oddelenie, za {to odluka donesuva nastavni~kiot sovet.
(3) U~enik od ~etvrto do devetto oddelenie, po predlog na
oddelenskiot rakovoditel, a po odobruvawe na nastavni~kiot sovet i
soglasnost na roditelot mo`e zabrzano da napreduva, za {to odluka
donesuva nastavni~kiot sovet.
(4) Ako u~enikot pobrzo napreduva vo prviot period preminuva bez
polagawe na ispiti za pobrzo napreduvawe, a ako pobrzo napreduva vo
vtoriot, odnosno tretiot perid polaga ispiti za pobrzo napreduvawe.
(5) Pravoto od stavovite (2) i (3) na ovoj ~len, u~enikot mo`e da go
koristi najmnogu dva pati vo tekot na osnovnoto obrazovanie.
(6) Osnovnoto u~ili{te ima obvrska da organizira mentorska i
konsultativna   pomo{ od    nastavnicite po soodvetnite predmeti za
u~enikot koj pobrzo napreduva.

                                ^len 77

Na~inot na ocenuvaweto i napreduvaweto na u~enicite, organiziraweto i
sproveduvaweto na popravnite ispiti, kako i vr{eweto na internoto i
eksternoto proveruvawe go propi{uva ministerot.


VII.   NASTAVNICI, STRU^NI SORABOTNICI I VOSPITUVA^I

                                ^len 78

(1) Vospitno-obrazovnata rabota vo osnovnoto u~ili{te ja ostvaruvaat
nastavnici,   stru~ni  sorabotnici   (pedagog,   psiholog,  sociolog,
defektolog, bibliotekar) i vospituva~i.
(2) Nastavnicite, stru~nite sorabotnici i vospituva~ite vo osnovnoto
u~ili{te imaat soodvetno visoko obrazovanie.
(3) Vidot na stru~nata podgotovka na licata koi ostvaruvaat vospitno-
obrazovna rabota vo osnovnoto u~ili{te se ureduva so normativ za
nastaven kadar na osnovnoto u~ili{te, {to go utvrduva ministerot.


                                ^len 79

(1) Vospitno-obrazovnata rabota vo u~ili{tata za osnovno muzi~ko i
baletsko   obrazovanie  ja   ostvaruvaat   nastavnici,  korepetitori,
bibliotekari, u~ili{ni pedagozi i psiholozi so soodvetno obrazovanie.
(2) Vidot na stru~nata podgotovka na licata koi ostvaruvaat vospitno-
obrazovna rabota vo osnovnite muzi~ki i baletski u~ili{te se ureduva
so normativ za nastaven kadar za u~ili{tata za osnovno muzi~ko i
baletsko obrazovanie, {to go utvrduva ministerot.



                                ^len 80

(1) Vospitno-obrazovnata rabota vo posebnite u~ili{tata i posebnite
paralelki   vo   osnovnite   u~ili{ta  ja   ostvaruvaat   nastavnici,
defektolozi, bibliotekari, vospituva~i, u~ili{ni pedagozi i psiholozi
so soodvetno visoko obrazovanie.
(2) Vidot na stru~nata podgotovka na licata koi ostvaruvaat vospitno-
obrazovna rabota vo posebnite u~ili{tata i posebnite paralelki vo
osnovnite u~ili{ta se ureduva so normativ za nastaven kadar vo
posebnite u~ili{tata i posebnite paralelki vo osnovnite u~ili{ta, {to
go utvrduva ministerot.


1. Zasnovawe raboten odnos

                                ^len 81
(1) Za nastavnik, stru~en sorabotnik i vospituva~ mo`e da se vraboti
lice koe{to pokraj op{tite uslovi gi ispolnuva i slednite posebni
uslovi:
      - da e dr`avjanin na Republika Makedonija;
      - da ima soodvetno obrazovanie
      - da go poznava makedonskiot jazik i negovoto kirilskoto pismo;
      -da   ima  polo`eno   stru~en  ispit   za   nastavnik,  stru~en
sorabotnik, odnosno za vopituva~.
(2) Licata od stav (1) na ovoj ~len vo u~ili{tata i paralelkite vo
koi nastavata se izveduva na jazik i pismo razli~en od makedonskiot
jazik i negovoto kirilsko pismo, osven nastavnicite za predmetot
makedonski jazik, treba da go poznavaat i jazikot i pismoto na koj se
izveduva nastavata.
(3) Direktorot na osnovnoto u~ili{te formira komisija sostavena od
tri ~lena od redot na vospitno-obrazovniot kadar koj vr{i proverka na
poznavaweto na jazikot na nastavnicite od stavovite (1) i (2) na ovoj
~len.
(4) Ako na javniot oglas za zasnovawe na raboten odnos za nastavnik,
stru~en sorabotnik, odnosno vospituva~ ne se javi lice so polo`en
stru~en ispit, raboten odnos mo`e da zasnova lice bez polo`en stru~en
ispit, na opredeleno vreme do krajot na u~ebnata godina.


                               ^len 82

Nastavnici za predmetite za koi nastavata se izveduva na stranski
jazik mo`at da bidat i lica stranski dr`avjani koi imaat soodveten
vid na obrazovanie i go poznavaat jazikot na koj se izveduva
nastavata, za {to soglasnost dava Ministerstvoto.

                               ^len 83

(1) Nastavnikot, stru~niot sorabotnik i vospituva~ot se izbiraat po
pat na javen oglas.
(2) Licata od stav (1) na ovoj ~len, mo`at da zasnovaat raboten odnos
i bez javen oglas, na opredeleno vreme, najmnogu do tri meseci.
(3) Javniot oglas od stav (1) na ovoj ~len se objavuva vo najmalku
dva dnevni vesnika od koi najmalku vo po eden od vesnicite {to se
izdavaat na makedonski jazik i vo vesnicite {to se izdavaat na
jazikot {to go zboruvaat najmalku 20% od gra|anite koi zboruvaat
slu`ben jazik razli~en od makedonskiot jazik.
(4) Pri izborot na stru~ni sorabotnici, vospituva~i i drug nenastaven
kadar se primenuva na~eloto na soodvetna i pravi~na zastapenost na
gra|anite koi pripa|aat na site zaednici i po~ituvawe na kriteriumite
na stru~nost i kompetentnost.


                               ^len 84

(1) Nastavnicite koi rabotat vo podra~no osnovno u~ili{te vo naseleno
mesto so pomalku od 10 u~enici i realiziraat nastava so skratena
programa zasnovaat raboten odnos na opredeleno vreme so poln fond na
~asovi do realizacija na skratenata programa.
(2) Nastavnicite    mo`at da zasnovaat raboten odnos na opredeleno
vreme do krajot na u~ebnata godina, dokolku na javen oglas ne se
prijavi lice koe gi ispolnuva uslovite utvrdeni so zakon.
(3) Nastavnicite mo`at da zasnovaat raboten odnos na neopredeleno
vreme, pokratko od polnoto rabotno vreme, dokolku obemot na rabotata
iznesuva najmalku polovina od rabotnoto vreme vo rabotnata nedela na
na~in utvrden so zakon.

                               ^len 85
Nastavnicite, stru~nite sorabotnici i vospituva~ite gi izbira
direktorot na u~ili{teto po prethodno mislewe na u~ili{niot odbor.

2. Pripravni~ki sta`

                               ^len 86

(1) Nastavnik, stru~en sorabotnik ili vospituva~ koj za prv pat se
vrabotuva vo osnovno u~ili{te e nastavnik-pripravnik, stru~en
sorabotnik-pripravnik, odnosno vospituva~-pripravnik.
(2) Pripravni~kiot sta` trae edna godina.
(3) Za vreme na pripravni~kiot sta` na pripravnikot mu pripa|a plata
vo visina od 80% od platata na nastavnikot, stru~niot sorabotnik,
odnosno vospituva~ot.
(4) Za vreme na pripravni~kiot sta` licata od stavot (1) na ovoj ~len
se osposobuvaat za samostojna vospitno-obrazovna, odnosno stru~na
rabota preku sovladuvawe na programata za stru~en ispit.
(5) Pripravnikot za vreme na pripravni~kiot sta` sorabotuva so
nastavnicite, stru~nite sorabotnici, odnosno vospituva~ite i se
podgotvuva za stru~en ispit.
(6) Za vreme na pripravni~kiot sta` pripravnikot go sledi mentor.
(7) Mentor na pripravnikot go opredeluva direktorot na u~ili{teto od
redot na nastavnicite, odnosno stru~nite sorabotnici ili vospituva~i
koi vr{at rabota za koja se osposobuva pripravnikot i imaat zvawe
nastavnik - mentor ili nastavnik - sovetnik.
(8) Mentorot na pripravnikot mu podgotvuva programa koja vklu~uva
metodska, didakti~ka i druga podgotovka potrebna za osposobuvawe na
nastavnikot i za polagawe ispit. Mentorot izrabotuva izve{taj za
rabotata na pripravnikot.
(9) Isto lice ne mo`e da bide mentor vo isto vreme na pove}e od dva
pripravnika.
(10) Za vr{ewe na rabota na mentor, u~ili{teto na mentorot mu ispla}a
nadomestok vo visina od 10% od platata koja }e ja prima pripravnikot
po zavr{uvaweto na pripravni~kiot sta` .
(11) Pripravnikot po istekot na pripravni~kiot sta` polaga stru~en
ispit pred komisija formirana od ministerot.
(12) Pripravnikot za polagawe na stru~niot ispit pla}a nadomestok,
~ija visina ja utvrduva ministerot vrz osnova na realnite tro{oci za
sproveduvaweto na stru~niot ispit.
(13) Programata za polagaweto na stru~niot ispit na pripravnikot i
na~inot na sproveduvaweto na ispitot gi propi{uva ministerot.


3. Rabotni dol`nosti na nastavnikot i
    stru~niot sorabotnik

                               ^len 87

(1) Rabotnite dol`nosti na nastavnikot vo osnovnoto u~ili{te opfa}a
nastava i drugi vidovi na organizirana rabota so u~enicite,
podgotovka za nastava, pregleduvawe i ocenuvawe na pismenite zada~i i
drugite raboti {to se potrebni za ostvaruvawe na vospitno-
obrazovnata programa.
(2) Vremeto {to se izdvojuva za podgotovka na nastavata i drugata
vospitno-obrazovna rabota na nastavnikot opfa}a:
      - planirawe na nastavata vo pismena ili elektronska forma i
izbor na nastavni sredstva;
      - podgotovka na didakti~ki pomagala;
      - sorabotka so roditelite;
      - sorabotka so stru~nite organi na u~ili{teto;
      - vr{ewe na zada~i na oddelenski rakovoditel;
      - u~estvo vo interno proveruvawe vo postigawata na u~enicite so
standardizirani testovi;
      - u~estvo vo organizirano stru~no i didakti~ko-metodsko
obrazovanie i nadograduvawe;
      - sobirawe i obrabotka na podatoci vo vrska so vr{eweto na
vospitno-obrazovnata i druga rabota;
      - vodewe na pedago{ka dokumentacija i evidencija;
      - mentorstvo na u~enicite;
      - mentorstvo na pripravnicite;
      -   ureduvawe   na  kabineti,  zbirki,   u~ili{ni  rabotilnici,
ve`balni, igrali{ta, nasadi itn.;
      - organizirawe na kulturni sportski i drugi op{to korisni i
humani akcii vo koi u~estvuvaat u~enicite;
      - vodewe slobodni u~eni~ki aktivnosti i rabota so u~enici na
proekti i ista`uvawe;
      - podgotvuvawe i vodewe ekskurzii, izleti, natprevari, nastava
vo priroda, letuvawe, logoruvawe {to gi organizira u~ili{teto;
      - vr{ewe na drugi raboti opredeleni so godi{nata programa za
rabota.

                               ^len 88

Rabotnite dol`nosti na stru~niot sorabotnik vo osnovnoto u~ili{te
opfa}aat stru~ni raboti za:
      - zapi{uvawe na u~enicite i sledewe na nivniot razvoj vo
osnovnoto u~ili{te;
               - go sledi navremenoto vakcinirawe na u~enicite;
      - planirawe na nastavata i drugata vospitno-obrazovna rabota;
      - razvivawe na programi, postapki i instrumenti za vrednuvawe
na postigawata na u~enicite i samovrednuvawe na u~ili{teto;
      - u~estvo vo organizirano stru~no i didakti~ko-metodsko
obrazovanie i nadograduvawe;
      - sorabotka so roditelite;
      - poddr{ka na rabotata na zaednicata na u~enicite;
      - primena na propisite za ostvaruvawe na pravata i dol`nostite
na u~enicite, napreduvaweto i izrekuvaweto na pedago{ki merki za
kr{ewe na u~ili{nite pravila i ku}niot red na osnovnoto u~ili{te;
      - poddr{ka na stru~nite aktivi na nastavnicite za izborot na
u~ebnicite i detskite spisanija i drugata literatura {to se koristi
vo u~ili{teto;
      - organizirawe na pedago{ka i metodska praktika na studentite
od nastavni~kite fakulteti;
      - poddr{ka na nastavnicite za individualnata rabota so
u~enicite;
      - organizirawe i vodewe na rabotata na u~ili{nata biblioteka;
      - profesionalna orientacija na u~enicite;
      -   poddr{ka   na   nastavnicite   za   vodewe na   pedago{kata
dokumentacija i evidencija na osnovnoto u~ili{te;
      - vodewe na pedago{ki karton za nastavnicite;



                               ^len 89

(1) Za nastavnicite vo osnovno obrazovanie nedelniot fond na nastavni
~asovi iznesuva za oddelenskiot nastavnik od 20 do 23 nastavni ~asovi
vo koi vleguva i vremeto za organizirano prifa}awe na u~enicite pred
i po nastavata.
(2) Vo nedelniot fond na nastavni ~asovi od stav (1) na ovoj ~len ne
vleguvaat ~asovite za dopolnitelna i dodatna nastava.
(3) Nedelniot fond na nastavni ~asovi za predmetniot nastavnik
iznesuva od 20 do 23 ~asovi vo koi ne vleguvaat ~asovite za
dopolnitelna i dodatna nastava.

                               ^len 90
Rabotnoto vreme na stru~niot sorabotnik    vo   osnovnoto   u~ili{te   vo
tekot na nedelata iznesuva 40 ~asa.




                               ^len 91

(1) Obemot na rabotnite dol`nosti vo ramkite na rabotnoto vreme        na
nastavnicite, stru~nite sorabotnici i vospituva~ite vo tekot na        40
~asovna rabotna nedela, go utvrduva ministerot.
(2)Po~etokot i zavr{etokot na rabotnoto vreme, koristeweto             na
dnevniot i godi{niot odmor na licata od stavot (1) na ovoj ~len        se
utvrduva so statutot na u~ili{teto.

4. Profesionalno usovr{uvawe, osposobuvawe i napreduvawe

                               ^len 92

(1) Direktorot, nastavnikot i stru~niot sorabotnik vo osnovnoto
u~ili{te vo tekot na svojata rabota se dol`ni profesionalno da se
usovr{uvaat.
(2) Ministerstvoto vo sorabotka so Biroto donesuva godi{na programa
za profesionalno usovr{uvawe na nastavnicite i stru~nite sorabotnici
za podr{ka na reformite vo obrazovanieto i za istoto obezbeduva
sredstva.
(3)Profesionalnoto usovr{uvawe se ostvaruva preku akreditirani
programi za obuka koi gi realiziraat javni i privatni ustanovi,
zdru`enija na gra|ani         i trgovski dru{tva ~ii programi se
akreditirani.
(4) Akreditacijata na programite za obuka od stav (2) na ovoj ~len go
vr{i Biroto vrz osnova na javen oglas.
(5) Za da se        akreditira programa za obuka za profesionalno
usovr{uvawe, javnata i privatnata ustanova, zdru`enieto na gra|ani i
trgovskoto dru{tvo koi ja vr{at obukata treba da gi ispolnuvaat
slednite uslovi:
       - da gi ispolnuvaat barawata za programata utvrdeni vo javniot
oglas;
       -da imaat iskustvo vo realizacija na obuki za profesionalno
usovr{uvawe;
       -da imaat obezbedeno soodvetno opremeni prostorii so nastavni
pomagala za sovremena realizacija na obukite i
       -da imaat anga`irano obu~uva~i za soodvetnata oblast koi imaat
najmalku visoko obrazovanie i iskustvo vo izveduvawe obuka.
(6)   Akreditacijata   na   programata  za  obuka   za  profesionalno
usovr{uvawe ima va`nost dve godini i vo tekot na realizacijata na
programata Biroto vr{i nejzina evaluacija.
(7) Za akreditiranata programa za obuka za profesionalno usovr{uvawe
na direktorot, nastavnikot i stru~niot sorabotnik vo osnovnoto
u~ili{te Biroto vodi evidencija.
(8) Na~inot na profesionalnoto usovr{uvawe go propi{uva ministerot.


                               ^len 93

(1) Nastavnicite i stru~nite sorabotnici vo osnovnoto u~ili{te se
usovr{uvaat, osposobuvaat i napreduvaat vo zvawa.
(2) Nastavnikot i stru~niot sorabotnik koi za prv pat se vrabotuvaat
vo obrazovanie se so zvawe nastavnik-pripravnik i stru~en sorabotnik-
pripravnik.
(3) Nastavnikot-pripravnik mo`e da napreduva vo zvawata nastavnik,
nastavnik-mentor i nastavnik - sovetnik.
(4) Stru~niot sorabotnik-pripravnik mo`e da napreduva vo zvawata
stru~en sorabotnik, stru~en sorabotnik - mentor i stru~en sorabotnik
- sovetnik.
(5) Platata na nastavnikot i stru~niot sorabotnik e spored steknatoto
zvawe.
(6) Napreduvawe na nastavnicite i stru~nite sorabotnici vo zvawata
nastavnik, nastavnik-mentor, stru~en sorabotnik i stru~en sorabotnik-
mentor go vr{i u~ili{na komisija koja ja formira direktorot na
u~ili{teto.
(7) Komisijata od stav (6) na ovoj ~len e sostavena od po dva
oddelenski nastavnici    i nastavnici po predmetna nastava, pedagog,
odnosno psiholog vo u~ili{teto, eden roditel, direktorot na
u~ili{teto, ~len od u~ili{niot odbor koj e pretstavnik od osnova~ot i
sovetnik od Biroto.
(8) Oddelenskite i predmetnite nastavnici za ~lenovi vo komisijata od
stav (6) na ovoj ~len gi izbira nastavni~kiot sovet vo u~ili{teto,
roditelot go izbira sovetot na roditeli na u~ili{teto, ~lenot od
u~ili{niot odbor go izbira u~ili{niot odbor.
(9) Napreduvaweto na nastavnicite i stru~nite sorabotnici vo zvawata
nastavnik-sovetnik i stru~en sorabotnik-sovetnik go vr{i komisija
formirana od ministerot.
(10) Osnovnoto u~ili{te vo tekot na edna u~ebna godina mo`e da vr{i
napreduvawe na dvajca vraboteni od redot na nastavnicite i stru~nite
sorabotnici vo sekoe od zvawata od stav (6) na ovoj ~len i da
predlo`i dvajca vraboteni od redot na nastavnicite i stru~nite
sorabotnici da napreduvaat vo zvawata od stav (9) na ovoj ~len ako
ima do 50 vraboteni nastavnici i stru~ni sorabotnici.
(11) Osnovnoto u~ili{te vo tekot na edna u~ebna godina mo`e da vr{i
napreduvawe na tri vraboteni od redot na nastavnicite i stru~nite
sorabotnici vo sekoe od zvawata od stav (6) na ovoj ~len i da
predlo`i tri vraboteni od redot na nastavnicite i stru~nite
sorabotnici da napreduvaat vo zvawata od stav (9) na ovoj ~len ako
ima pove}e od 51 vraboteni nastavnici i stru~ni sorabotnici.
(12) Nastavnik i stru~en sorabotnik mo`e da napreduva vo slednoto
zvawe po tri godini, na na~in utvrden so ovoj zakon.
(13) Nastavnikot i stru~niot sorabotnik koj e nezadovolen od
izvr{eniot izbor za napreduvawe vo zvawa, ima pravo na prigovor do
Ministerstvoto, vo rok od osum dena od denot na objavuvaweto na
spisokot na nastavnici i stru~ni sorabotnici koi napreduvaat vo
zvawe.
(14) Na~inot na stru~noto usovr{uvawe, osposobuvawe i napreduvawe na
nastavnicite i stru~nite sorabotnici во zvawata od stavovite (3) i
(4) na ovoj ~len go propi{uva ministerot.

                              ^len 94

(1) Vrabotenite vo osnovnoto u~ili{te na sekoi tri godini moraat da
bidat sistematski pregledani.
(2) Na lice koe boleduva od du{evna bolest, alkoholizam i narkomanija
mu prestanuva rabotniot odnos vo osnovnoto u~ili{te.
(3) Utvrduvaweto na psihofizi~kite sposobnosti na vrabotenite vo
osnovnoto u~ili{te, odnosno zabolenosta od odredeni du{evni bolesti,
alkoholizam i narkomanija se vr{i soglasno propisite od oblasta na
zdravstvenata za{tita.

                               ^len 95

(1) Na   nastavnik, stru~en sorabotnik i vospituva~ za ~ija rabota
prestanala potrebata poradi delovni pri~ini, ne mo`e da mu prestane
rabotniot odnos, dodeka ne mu se obezbedi edno od pravata soglasno
so zakon i kolektiven dogovor.
(2) Na~inot i kriteriumite za prestanok na rabotniot odnos poradi
delovni pri~ini se utvrduvaat so kolektiven dogovor.
                                     ^len 96

(1) Pri promeni vo obemot na rabota vo osnovnoto u~ili{te {to se
javuvaat   poradi   promena   vo   nastavniot  plan   i   programite,
organizacijata na rabota, brojot na paralelki i drugi promeni,
rabotniot odnos na nastavnikot vo osnovnoto u~ili{te se promenuva od
raboten odnos na neopredeleno vreme so polno rabotno vreme vo raboten
odnos na neopredeleno vreme so pokratko od polnoto rabotno vreme i
obratno.
(2) Direktorot e dol`en vo slu~aite od stav (1) na ovoj ~len na
nastavnikot da mu izdade novo re{enie za rabotnoto vreme.


5. Ocenuvawe na nastavnici

                                     ^len 97

(1) Za nastavnicite, stru~nite sorabotnici ili vospituva~ite, koi vo
ostvaruvaweto       na    vospitno-obrazovniot         proces     ne    poka`uvaat
zadovolitelni rezultati, Biroto, Sovetot na roditeli ili Dr`avniot
prosveten inspektorat pokrenuvaat inicijativa do u~ili{niot odbor za
preispituvawe na nivnata sposobnost za realizacija na rabotnite
obvrski.
(2) Biroto, Sovetot na roditeli ili Dr`avniot prosveten inspektorat
pokrenuvaat inicijativa do u~ili{niot odbor za prestanok na rabotniot
odnos i za nastavnici vo osnovnite u~ili{ta koi vr{at podgotovki i
drugi aktivnosti na u~enicite od u~ili{teto koi sledat nastava po
zavr{uvawe na rabotnoto vreme, a ne se utvrdeni so godi{nata programa
za rabota.
(3) Inicijativata od stavovite (1) i (2) na ovoj ~len mora da sodr`i
obrazlo`enie za pri~inite poradi koi se pokrenuva.
(4) Ако иницијативата од ставовите (1) и (2) на овој член е покрената од Советот на
родители, Училишниот одбор пред да расправа по иницијативата, задолжително бара
мислење од Државниот просветен инспекторат.
(4) Ako u~ili{niot odbor ja prifati inicijativata od stavovite (1) i
(2) na ovoj ~len do direktorot podnesuva predlog za prestanok na
rabotniot odnos na nastavnik, stru~en sorabotnik ili vospituva~, vo
rok od sedum dena.
(5) Direktorot e dol`en da          постапи по предлогот od stav (4) na ovoj
~len vo rok od sedum dena od denot na dobivaweto na predlogot.

                                      Член 98

(1) Врз основа на резултатите од екстерното проверување na postigawata на
успехот на учениците од член 71 став (3) od ovoj zakon se ocenuva
објективноста и професионалноста на наставникот во вреднувањето на постигнувањата
на успехот na ученикот.
(2) Оценувањето од став (1) на овој член се врши со споредување на резултатите на
екстерното проверување на постигањата на ученикот со завршната оценка на ученикот
по соодветниот предмет, за што Министерството изготвува ранг листа за отстапување
од добиените показатели.
(3) Врз основа на ранг листата од став (2) на овој член, 20% од наставниците кај кои
има најмали отстапувања во добиените показатели им се зголемува платата за
наредната година 15% од платата што ја примал.
(4) Врз основа на ранг листата од став (2) на овој член, 20% од наставниците кај кои
има најголеми отстапувања во добиените показатели им се намалува платата за
наредната година 10% од платата што ја примал.
(5) Ако наставникот три години едно по друго покажува резултати од став (3) на овој
член се унапредува во првото наредно звање.
(6) Ако наставникот три години едно по друго покажува резултати од став (4) на овој
член му престанува работниот однос.
(7) Акт за зголемување, односно намалување на платата на наставникот согласно
ставовите (3) и ( 4) на овој член донесува директорот на училиштето.
(8) Против актот на директорот од став (7) на овој член наставникот може да поднесе
жалба до надлежен суд.
(9) Начинот на изготвување на ранг листата, утврдувањето на процентот на најголеми
односно најмали отстапувања од добиените показатели, процентот на зголемување
односно намалување на платата како и начинот на намалувањето, односно
зголемувањето на платата на наставникот во рамките на утврдените проценти согласно
овој член го пропишува министерот.



VIII. PEDAGO[KA DOKUMENTACIJA I EVIDENCIJA



                                     ^len 99

Osnovnoto u~ili{te sobira, obrabotuva, ~uva, posreduva i upotrebuva
podatoci {to se sodr`at vo pedago{kata dokumentacija i evidencija vo
soglasnost so ovoj zakon i Zakonot za za{tita na li~nite podatoci.


                                     ^len 100

(1) Pedago{kata dokumentacija vo smisla na ovoj zakon opfa}a: glavna
kniga na u~enicite, dnevnik na paralelkata, evidentni listovi za
uspehot   na  u~enicite,   u~eni~ka   legitimacija,  svidetelstvo  i
prevednica.
(2) Glavnata kniga na u~enicite e dokument od trajna vrednost.


                                     ^len 101

(1) Pedago{kata dokumentacija od ~len 100 stav (1) od ovoj zakon se
vodi i izdava na makedonski jazik i negovoto kirilsko pismo.
(2) Za u~enicite od pripadnici na zaednicite koi nastavata ja
ostvaruvaat na jazik i pismo razli~en od makedonskiot jazik i
negovoto kirilsko pismo, pedago{kata dokumentacija od stav (1) na
ovoj ~len se vodi i izdava na makedonski jazik i negovoto kirilsko
pismo i na jazikot i pismoto na koj{to se izveduva nastavata.


                                     ^len 102

(1) Svidetelstvoto, u~eni~kata legitimacija i prevednicata se javni
ispravi.
(2) Javnite ispravi se izdavaat vo eden primerok. Vo slu~aj
izdadeniot dokument od stav (1) na ovoj ~len da se izgubi ili uni{ti,
osnovnoto u~ili{te izdava nov primerok-duplikat.

                                     ^len 103

U~enikot koj izgubil svidetelstvo mo`e da bara izdavawe na dokumentot
vo vonprocesna postapka pred nadle`niot sud na ~ie podra~je e
sedi{teto   ili bilo sedi{teto na osnovnoto u~ili{te ako osnovnoto
u~ili{te koe ja ~uva dokumentacijata ne mo`e da izdade nov primerok.


                                     ^len 104
Formata i sodr`inata na pedago{kata dokumentacija i evidencija, kako
i na~inot na vodeweto gi propi{uva ministerot.


IX.   U^EBNICI
                              ^len 105

(1) Vo osnovnoto u~ili{te za ostvaruvawe na osnovnoto vospitanie i
obrazovanie se upotrebuvaat u~ebnici .
(2) U~ebnicite se izdavaat na makedonski jazik i negovoto kirilsko
pismo.
(3) Za u~enicite od pripadnicite na zaednicite koi nastavata ja
sledat na jazik i pismo razli~en od makedonskiot jazik i negovoto
kirilsko pismo, u~ebnicite se izdavaat na jazikot i pismoto na koj{to
se ostvaruva nastavata.
(4) U~enicite mo`e da koristat i drugi izvori za u~ewe (internet,
spisanija, enciklopediii, re~nici i sl.)


                              ^len 106

(1) U~ebnikot se izrabotuva spored nastavniot plan i programi za
soodvetnoto oddelenie i predmet i Koncepcijata za u~ebnik, {to na
predlog na Biroto ja utvrduva ministerot.
(2) So Koncepcijata za u~ebnik se opredeluvaat nau~no-stru~nite i
metodolo{kite osnovi na u~ebnikot, razvojnite vospitno-obrazovni
funkcii, osnovite za motivacija i samostojno u~ewe, didakti~ko-
metodskite standardi za izborot i sistematiziraweto na sodr`inite,
dopolnitelnite tekstovi, vizuelnite prilozi, kako i soodvetnosta na
jazikot spored vozrasta na u~enicite i gradeweto jazi~na kultura.

                              ^len 107

(1) U~ebnikot go izdava pravno lice koe gi ispolnuva uslovite za
vr{ewe na izdava~ka dejnost (vo natamo{niot tekst: izdava~ na
u~ebnici), utvrdeni so zakon.
(2) Avtor na u~ebnik e lice so visoko obrazovanie, magister ili
doktor na nauki ~ie obrazovanie e od oblasta na koja pripa|a
nastavniot predmet za koj e namenet u~ebnikot.
(3) Avtor na u~ebnik mo`e da bide i lice so visoko obrazovanie,
magister ili doktor na nauki ~ie obrazovanie e soodvetno spored
nastavnata programa za predmetot za koj e namenet u~ebnikot.


                              ^len 108

Vraboten vo Ministerstvoto, vo organite vo sostav na Ministerstvoto,
vo Centarot za stru~no obrazovanie i obuka i vo Centarot za
obrazovanie na vozrasnite ne mo`e da bide izdava~, odnosno avtor na
u~ebnik.


                              ^len 109

(1) Programata za izdavawe na u~ebnici ja izrabotuva Biroto, a ja
utvrduva ministerot.
(2) Ministerstvoto, vrz osnova na programata od stav (1) na ovoj
~len, objavuva konkurs za izdavawe na u~ebnici oddelno za sekoe
oddelenie i predmet.
(3) Konkursot od stav (2) na ovoj ~len trae najmalku ~etiri, a
najmnogu do {est meseci.
(4) Vo konkursot se utvrduvaat uslovite koi treba da gi ispolni
avtorot, odnosno izdava~ot, postapkata i rokot za izdavaweto na
u~ebnicite, maloproda`nata cena na u~ebnikot i kvalitetot na
u~ebnikot.
(5) Na konkursot mo`e da u~estvuva izdava~ na u~ebnici, odnosno avtor
na u~ebnik samo so eden rakopis za u~ebnik za eden nastaven predmet.
(6) Za u~ebnici po stranski jazici na konkursot mo`e da u~estvuva i
izdava~ od druga dr`ava vo koja e registriran za izdava~ka dejnost,
preku ovlasteni zakonski zastapnici vo Republika Makedonija.


                               ^len 110

(1) Pri donesuvawe na nov nastaven plan i programi ili ako se vr{i
izmenuvawe ili dopolnuvawata na pove}e od 30% na nastavniot plan i
programi, Ministerstvoto objavuva konkurs za nov u~ebnik po
soodvetniot predmet.
(2) Za permanentno unapreduvawe na kvalitetot i osovremenuvawe na
odobreniot u~ebnik, posle petgodi{nata upotreba na u~ebnikot od
prvoto izdanie, Ministerstvoto mo`e da objavi nov konkurs.


                               ^len 111

(1) Na konkursot za u~ebnik izdava~ot ili avtorot na u~ebnikot,
pokraj    drugata  dokumentacija   utvrdena  so   zakon,  zadol`itelno
prilo`uva i:
       - rakopis za u~ebnikot vo {est primeroci, likovno i grafi~ki
razraboten i jazi~no ureden vo forma na rakopis i vo elektronska
forma, i
       -izjava od lektor za jazi~no ureduvawe na tekstot;
(2) Ako izdava~ot na rakopisot za u~ebnik, odnosno avtorot smeta deka
ima potreba od dopolnitelna literatura na rakopisot za u~ebnik,
istata ja prilo`uva vo elektronska forma.
(3) Za ragleduvawe na rakopis za u~ebnik, izdava~ot, odnosno avtorot
na u~ebnikot upla}a odredena suma na sredstva na smetka na
Ministerstvoto, koja ja odreduva ministerot vrz osnova na realno
napraveni tro{oci.
(4) Sredstvata od stav (3) na ovoj ~len se nameneti isklu~ivo za
pokrivawe na tro{ocite na recenzentite.
(5) Izdava~ot, odnosno avtorot na u~ebnik koj e namenet za u~enicite
koi ja sledat nastavata na jazik i pismo razli~en od makedonskiot,
dol`en e rakopisot da go podnese na makedonski jazik i negovoto
kirilsko pismo i na jazikot i pismoto na pripadnicite na zaednicite
za koi {to e namenet u~ebnikot.



                               ^len 112

(1) Ministerot formira recenziona komisija koja vr{i stru~no
vrednuvawe na rakopisi za u~ebnik za soodveten predmet, soglasno so
metodologijata {to ja izrabotuva Biroto, a ja utvrduva ministerot.
(2) Recenzionata komisija od stav (1) na ovoj ~len e sostavena od tri
~lena i toa:
      - eden recenzent nastavnik od nastavni~kite fakulteti za
nastavniot predmet za koj e namenet u~ebnikot i so najmalku pet
godini rabotno iskustvo vo nastava, i
      - dvajca recenzenti od osnovno u~ili{te soodvetni za nastavniot
predmet za koj e namenet u~ebnikot i so najmalku pet godini rabotno
iskustvo vo nastava.
(3) Vo sostavot na komisijata za stru~no vrednuvawe na u~ebnik koj e
namenet za u~enicite koi ja sledat nastavata na jazik i pismo
razli~en od makedonskiot jazik i negovoto kirilsko pismo, eden od
~lenovite e od redot na pripadnicite na zaednicite za koi e namenet
u~ebnikot.
(4)   Vraboten  vo   Ministerstvoto,   vo  organite   vo  sostav   na
Ministerstvoto, vo Centarot za stru~no obrazovanie i obuka, avtorot,
odnosno izdava~ot na podneseniot rakopis za u~ebnik ili pak lice koe
e vo drug dogovoren odnos so izdava~ot koi bi mo`ele da vlijaat na
objektivnosta na ocenuvaweto, kako i ~lenovi na nivnoto potesno
semejstvo (bra~en drugar, deca, roditeli, bra}a i sestri) ne mo`at da
bidat ~lenovi na recenzionata komisija, za {to dostavuva izjava do
Pedago{kata slu`ba.
(5) Na~inot na izborot, imenuvaweto i razre{uvaweto na ~lenovite na
recenzionata komisija i na~inot na rabota na recenzionata komisija gi
propi{uva ministerot.

                              ^len 113

(1) Pedago{kata slu`ba rakopisot za u~ebnik od konkursot gi dostavuva
do Biroto vo rok od sedum dena od denot na zavr{uvawe na konkursot,.
(2) Biroto dava stru~no mislewe za usoglasenosta na rakopisot za
u~ebnik so nastavniot plan i programite, so Koncepcijata za
devetgodi{no osnovno obrazovanie i so Koncepcijata za u~ebnik, vo rok
od 14 dena od denot na dobivaweto na rakopisite za u~ebnik i go
dostavuva do Pedago{kata slu`ba.
(3) Pedago{kata slu`ba, rakopisot za u~ebnik i stru~noto mislewe od
Biroto od stav (2) na ovoj ~len gi dostavuva do recenzionata
komisija.
(4) Recenzionata komisija vr{i stru~no vrednuvawe na rakopisot
soglasno so Metodologijata za vrednuvawe na u~ebnici vo rok od 14
dena od denot na priemot na rakopisot za u~ebnik i stru~noto mislewe
na Biroto od stav (2) na ovoj ~len..
(5) Pedago{kata slu`ba, vrz osnova na stru~noto mislewe na Biroto od
stav (2) na ovoj ~len i stru~noto vrednuvawe od recenzionata komisija
od stav (4) na ovoj ~len, na ministerot mu dostavuva izve{taj vo rok
od 5 dena.
(6) Izve{tajot od stav (5) na ovoj ~len gi sodr`i stru~noto mislewe
od Biroto od stav (2) na ovoj ~len i stru~noto vrednuvawe od
recenzionata komisija od stav (4) na ovoj ~len.
(7) Vrz osnova na izve{tajot od stav (5) na ovoj ~len ministerot
donesuva re{enie za odobruvawe i upotreba na u~ebnikot, najdocna vo
rok od 50 dena od denot na zavr{uvaweto na konkursniot rok za
dostavuvawe na rakopisite.
(8) Ministerot, pred da donese re{enie za odobruvawe i upotreba na
rakopis za u~ebnik, na predlog na recenzionata komisija mo`e da
pobara oddelni rakopisi na u~ebnici da bidat soodvetno koregirani vo
rok od pet dena.
(9) Protiv re{enieto na ministerot, vo rok od 15 dena od denot na
priemot na re{enieto mo`e da se podnese `alba do Vtorostepena
komisija   na  Vladata   na  Republika   Makedonija  od   oblasta  na
obrazovanieto.
(10) Po kone~nosta na re{enieto za odobruvawe i upotreba na
u~ebnikot, Ministerstvoto objavuva katalog na odobreni u~ebnici za
upotreba na veb stranata na Ministerstvoto.
(11) Katalogot od stav (10) na ovoj ~len se objavuva najdocna do
krajot na mart vo tekovnata godina.


                              ^len 114

Ministerot mo`e da odobri izdavawe i upotreba       najmnogu   do   tri
rakopisi za u~ebnik za eden nastaven predmet.


                              ^len 115
(1) Ministerot i izdava~ot na u~ebnici, odnosno avtorot potpi{uvaat
dogovor za izdavawe na odobrenite u~ebnici vo koj se utvrduvaat
me|usebnite prava i obvrski.
(2) Ako izdava~ot na u~ebnik, odnosno avtorot na konkursot ponudil
dopolnitelna literatura soglasno ~len 111 stav (2) od ovoj zakon,
istata e dol`en da ja izdade besplatno vo pe~atena ili vo elektronska
forma.
(3) Ako izdava~ot, odnosno avtorot ne go izdade u~ebnikot vo rok od
30 dena od denot na potpi{uvaweto na dogovorot od stav (1) na ovoj
~len ili izdava~ot, odnosno avtorot se otka`e od pravoto da go izdade
u~ebnikot, ministerot go raskinuva dogovorot i sklu~uva dogovor so
drug izdava~, odnosno avtor koj konkuriral na konkursot.

                              ^len 116

U~ebnikot i detskite spisanija ne smeat da sodr`i reklamni poraki i
oglasi.

                              ^len 117

(1) Ministerstvoto mo`e da participira vo izdavaweto na malotira`nite
u~ebnici.
(2) Malotira`ni u~ebnici se onie koi imaat tira` najmnogu do 500
primeroci.


                              ^len 118

(1) Odluka za izborot na u~ebnicite od katalogot na odobreni u~ebnici
koi }e bidat vo upotreba vo narednata u~ebna godina donesuva
nastavni~kiot sovet na u~ili{teto po predlog na stru~nite aktivi na
oddelenskite, predmetnite nastavnici i pretstavnicite na roditelite
na u~enicite.
(2) Odlukata za izbor na u~ebnici od stav (1) na ovoj ~len ne mo`e da
se menuva vo tekot na u~ebnata godina.
(3) Za izborot na u~ebnicite koi }e bidat vo upotreba vo narednata
u~ebna godina u~ili{teto e dol`no pismeno na oglasnata tabla vo
u~ili{teto da gi izvesti u~enicite i nivnite roditeli, kako i
Dr`avniot prosveten inspektorat, do krajot na juni vo tekovnata
godina.

                              ^len 119

(1) Po isklu~ok, od ~len 110 stav (1) od ovoj zakon, dokolku se
menuva odnosno dopolnuva sodr`inata na u~ebnikot pomalku od 30%,
izdava~ot na u~ebnikot, odnosno avtorot mo`e da podnese barawe do
Pedago{kata slu`ba za odobrenie na izmeni na u~ebnikot.
(2) Ministerot mo`e da dade odobrenie za izmena na u~ebnikot po
prethodno dobieno pozitivno mislewe od Biroto i stru~no vrednuvawe od
recenzionata komisija.


                              ^len 120

Avtorot e dol`en u~ebnikot od makedonski jazik da go prevede i izdade
na jazikot i pismoto na pripadnicite na zaednicite koi istiot }e go
koristat, vo rok od eden mesec po priemot na re{enieto za odobruvawe
na u~ebnikot za upotreba.


                              ^len 121
Izdava~ot, odnosno avtorot e dol`en:
      - da go izdade u~ebnikot vrz osnova na rakopisot {to e odobren;
      - pe~ateweto na odobreniot u~ebnik i obezbeduvaweto na negovata
dostapnost do kni`arskata mre`a da go zavr{i najdocna eden mesec pred
po~etokot na u~ebnata godina;
      - da se pridr`uva do cenata na u~ebnikot utvrdena vo konkursot,
i
      - od sekoe izdanie na u~ebnikot da dostavi po dva primeroka do
Ministerstvoto, Pedago{kata slu`ba i Biroto i pet primeroci do
Narodnata i univerzitetska biblioteka ,,Sveti Kliment Ohridski" -
Skopje.



                              ^len 122

Na u~ebnikot se otpe~atuvaat slednite podatoci:
      - ime i prezime na avtorot ili avtorite na u~ebnikot;
      - ime i prezime na ilustratorot;
      - ime i prezime na preveduva~ot i podatoci za izdava~ot, ako
         u~ebnikot e preveden;
      - ime i prezime na recenzentite;
      - ime i prezime na jazi~niot lektor;
      - ime i prezime na urednikot;
      - naziv na sedi{teto na izdava~kata organizacija;
      - naziv i sedi{te na pe~atarskata organizacija;
      - tira` na u~ebnikot;
      - maloproda`nata cena na u~ebnikot;
      - brojot i datumot na re{enieto na ministerot so koe se
         odobruva u~ebnikot za upotreba, i
      - CIP Katalogizacija vo publikacija Narodna i univerzitetska
         biblioteka ,,Sveti Kliment Ohridski'' - Skopje.


                              ^len 123

(1) Za ocenuvawe na kvalitetot na odobren u~ebnik ministerot formira
komisija sostavena od sedum ~lena od koi po dva ~lena od
Ministerstvoto, dva ~len od redot na istaknati nastavnici i po eden
~len sovetnik od Biroto od oblasta za koja e namenet u~ebnikot,
Dr`avniot prosveten inspektorat i nastavnik od soodveten fakultet.
(2) Po predlog od komisijata od stav (1) na ovoj ~len, ministerot
mo`e da povle~e od upotreba odobren u~ebnik.


                              ^len 124

(1) Ministerstvoto, po predlog na komisija formirana od ministerot,
dava soglasnost za upotreba na stru~na literatura i detski spisanija
vo osnovnoto u~ili{te, po prethodno mislewe od Biroto.
(2) Vo osnovnoto u~ili{te se zabranuva proda`ba na u~ebnici,
spisanija i druga literatura.



X. ORGANI NA UPRAVUVAWE, RAKOVODEWE
     I STRU^NI ORGANI NA OSNOVNOTO U^ILI[TE

1. Organ na upravuvawe na osnovno u~ili{te

                              ^len 125

(1) Organ na upravuvawe na osnovnoto u~ili{te e u~ili{niot odbor.
(2) U~ili{niot odbor na osnovnoto u~ili{te e sostaven od devet ~lena
i toa: tri pretstavnici od nastavnicite, stru~nite sorabotnici i
vospituva~ite od u~ili{teto, tri pretstavnici od roditelite na
u~enicite, dva pretstavnici od osnova~ot i eden pretstavnik od
Ministerstvoto.
(3) Mandatot na ~lenovite na u~ili{niot odbor e tri godini, a
mandatot na pretstavnicite na roditelite e za period do zavr{uvawe na
osnovnoto obrazovanie na nivnoto dete, no ne podolgo od tri godini.
(4) U~ili{niot odbor od redot na svoite ~lenovi izbira pretsedatel so
mnozinstvo glasovi od vkupniot broj ~lenovi, po pat na tajno glasawe.
(5) Odlukite na u~ili{niot odbor se donesuvaat so mnozinstvo glasovi
od vkupniot broj ~lenovi.

                              ^len 126

(1) Nastavnicite, stru~nite sorabotnici i vospituva~ite vo osnovnoto
u~ili{te svoite pretstavnici vo u~ili{niot odbor gi izbiraat
neposredno i tajno.
(2) Pretstavnicite na roditelite gi izbira sovetot na roditelite
neposredno i tajno.
(3) Postapkata za izbor na pretstavnicite na vrabotenite na osnovnoto
u~ili{te i roditelite vo u~ili{niot odbor na u~ili{teto se utvrduva
so statutot na u~ili{teto.


                              ^len 127

(1) U~ili{niot odbor na osnovnoto u~ili{te:
      - donesuva statut na osnovnoto u~ili{te;
      - predlaga godi{na programa za rabota i izve{taj za rabota na
osnovnoto u~ili{te do sovetot na op{tinata;
      - donesuva programa za razvoj na u~ili{teto;
      - donesuva programa za voveduvawe na povisoki standardi i drugi
programi;
      - predlaga finansiski plan do osnova~ot;
      - predlaga zavr{na smetka do osnova~ot;
      - objavuva javen oglas za izbor na direktor na osnovno
u~ili{te;
      - vr{i intervju so kandidatite za direktor;
      - predlaga na gradona~alnikot na op{tinata eden, odnosno dva
kandidati od prijavenite kandidati na objaveniot javen       oglas za
izbor na direktor ;
      - dava mislewe do direktorot za izbor na nastavnicite,
stru~nite sorabotnici i vospituva~ite;
      - podnesuva predlog do direktorot za prestanok na rabotniot
odnos na licata od ~lenot 97 stav (1) od ovoj zakon;
      - odlu~uva po prigovorite i `albite na vrabotenite vo osnovnoto
u~ili{te;
      - odlu~uva po `albite na u~enici, roditeli, odnosno starateli
na u~enici;
      - vr{i i drugi raboti utvrdeni so statutot na osnovnoto
u~ili{te.
(2) U~ili{niot odbor na osnovnoto u~ili{te za podnesenite `albi mora
da odlu~i vo rok od 15 dena od denot na podnesuvaweto na `albata.



                              ^len 128

(1) Ako Dr`avniot prosveten inspektorat oceni deka vo u~ili{teto
bitno e naru{en vospitno-obrazovniot proces, vr{i vonredna integralna
evaluacija i go zadol`uva u~ili{teto pri~inite za naru{uvaweto da gi
otstrani vo rok od edna godina od denot na dobivaweto na izve{tajot
za izvr{enata integralna evaluacija.
(2) Ako pri~inite za naru{uvaweto na vospitno-obrazovniot proces
u~ili{teto ne gi otstrani vo rok od edna godina od denot na
dobivaweto na izve{tajot od stav (1) na ovoj ~len, vo u~ili{teto se
vr{i eksterno proveruvawe i ocenuvawe na napredokot i postignuvawata
na u~enicite.
(3) Ako po izvr{enoto eksterno proveruvawe i ocenuvawe od stav (2) na
ovoj ~len se utvrdi deka znaeweto na u~enicite e pod obrazovnite
standardi, Dr`avniot prosveten inspektorat na osnova~ot na osnovnoto
u~ili{te mu predlaga razre{uvawe na site ~lenovi na u~ili{niot odbor
i na direktorot na u~ili{teto.
(4) Osnova~ot vo slu~aite utvrdeni vo stav (3) na ovoj ~len e dol`en
da postapi vo rok od 15 dena od denot na dobivaweto na predlogot i
vedna{ da ja zapo~ne postapkata za imenuvawe nov u~ili{en odbor i
vr{itel na dol`nosta direktor na u~ili{teto.
(5) Dokolku osnova~ot ne postapi soglasno stav (4) na ovoj ~len,
Ministerstvoto po pravo na nadzor, a za obezbeduvawe vr{ewe na
dejnosta gi razre{uva ~lenovite na u~ili{niot odbor i vedna{ imenuva
nov u~ili{en odbor i vr{itel na dol`nosta direktor so mandat najmnogu
do edna godina.
(6) Barawe za vonredna integralna evaluacija i eksterno proveruvawe i
ocenuvawe na napredokot i postigawata na u~enicite do Dr`avniot
prosveten inspektorat mo`e da podnesat Sovetot na op{tinata,
gradona~alnikot ili sovetot na roditelite.
(7) Tro{ocite za eksternoto proveruvawe i ocenuvawe na napredokot i
postignuvawata na u~enicite se na tovar na baratelot.


2. Organ na rakovodewe na osnovno u~ili{te


                              ^len 129

(1) Organ na rakovodewe vo osnovnoto u~ili{te e direktorot.
(2) Direktorot e odgovoren za zakonitosta vo rabotata i za
materijalno-finansiskoto rabotewe na u~ili{teto.
(3) Za direktor na osnovno u~ili{te mo`e da se избира lice koe ima
najmalku visoko obrazovanie i koe gi ispolnuva uslovite za nastavnik
ili stru~en sorabotnik vo osnovno u~ili{te i ako ima najmalku pet
godini rabotno iskustvo vo vospitno-obrazovna rabota, polo`en ispit
za direktor.
(4) Po isklu~ok, dokolku nema prijaveno kandidat so polo`en ispit za
direktor, za direktor mo`e da bide izbrano i lice koe ne polo`ilo
ispit za direktor, no e dol`no istiot da go polo`i vo rok od edna
godina od denot na izborot za direktor.
(5) Ako izbraniot direktor ne go polo`i ispitot za direktor vo rokot
utvrden vo stav (4) na ovoj ~len, mu prestanuva mandatot na direktor.
(6) Mandatot na direktorot trae ~etiri godini, so mo`nost za u{te
eden mandat.

                              ^len 130

(1) Osposobuvawe na kandidati za direktori na osnovnite u~ili{ta, i
polagaweto na ispitot po uspe{no zavr{enata obuka go vr{i Dr`avniot
ispiten centar, soglasno zakon.
(2) Programata za podgotvuvawe i polagawe ispit za direktori      i
na~inot na sproveduvaweto na ispitot gi propi{uva ministerot na
predlog na Dr`avniot ispiten centar.
(3) Na kandidatot koj go polo`il ispitot za direktor mu se izdava
uverenie.
(4) Formata i sodr`inata na uverenieto za polo`en ispit za direktor
na osnovno u~ili{te, gi propi{uva ministerot.
                              ^len 131

Direktorot gi vr{i slednite raboti:
      - go zastapuva i pretstavuva u~ili{teto i e odgovoren za
zakonito rabotewe;
      - ja organizira, planira i ja vodi rabotata na osnovnoto
u~ili{te;
      - podgotvuva programa za razvoj na u~ili{teto;
      - podgotvuva predlog na godi{na programa za rabota;
        -odgovoren e za realizacijata na godi{nata programata za
rabota;
      - odgovoren e za ostvaruvawe na pravata i obvrskite na
u~enicite;
      - vr{i izbor na nastavnici, stru~ni sorabotnici i vospituva~i i
drug administrativno-tehni~ki kadar soglasno so zakon i aktite na
u~ili{teto;
      - vr{i rasporeduvawe na nastavnici, stru~ni sorabotnici i
vospituva~i i drug administrativno-tehni~ki kadar;
      - odlu~uva za prestanok na raboten odnos na nastavnici, stru~ni
sorabotnici i vospituva~i i drug administrativno-tehni~ki kadar
soglasno so zakon i kolektiven dogovor;
      -     pottiknuva   stru~no   osposobuvawe   i  usovr{uvawe   na
nastavnicite, stru~nite sorabotnici i vospituva~i;
      - organizira mentorstvo za nastavnicite-pripravnici, stru~nite
sorabotnici-pripravnici,    vospituva~i-pripravnici, prisustvuva   na
~asovi vo nastavata i ja sledi rabotata na nastavnicite, stru~nite
sorabotnici i vospituva~i i gi sovetuva;
      - ja sledi rabotata na u~ili{niot pedagog, psiholog i drugite
stru~ni rabotnici;
      - se gri`i za sorabotkata so roditelite;
      - gi izvestuva roditelite za rabotata na u~ili{teto i za izmeni
na pravata i obvrskite na u~enicite;
      - odlu~uva za vospitnite merki;
      - ja pottiknuva i sledi rabotata na zaednicata na u~enicite;
      - obezbeduva izvr{uvawe na odlukite na u~ili{niot odbor;
      - ja donesuva sistematizacijata na rabotnite mesta na
u~ili{teto;
      - odlu~uva za sklu~uvawe dogovori za rabotnite odnosi;
      -    pokrenuva   postapka  za   disciplinskata  odgovornost  na
nastavnicite, stru~nite sorabotnici i vospituva~i;
      - se gri`i za sorabotkata na u~ili{teto so zdravstvenata
ustanova vo op{tinata, i
      - vr{i drugi raboti soglasno so zakon i statutot na u~ili{teto.


                              ^len 132

(1) Vo osnovnoto u~ili{te mo`e da se imenuva pomo{nik na direktorot
za vr{ewe na rakovodni i pedago{ki raboti.
(2) Za    pomo{nik na direktorot mo`e da se imenuva lice koe gi
ispolnuva uslovite za nastavnik, odnosno stru~en rabotnik na
osnovnoto u~ili{te i ima tri godini rabotno iskustvo vo oblasta na
obrazovanieto i e od redot na vrabotenite vo u~ili{teto.
(3) Pomo{nikot na direktorot go imenuva i razre{uva direktorot po
predlog na u~ili{niot odbor.
(4) Pomo{nikot na direktorot gi vr{i rabotite za koi pismeno go
ovlastil direktorot i go zamenuva vo negova otsutnost.
(5) Ako vo u~ili{teto nema pomo{nik na direktorot, direktorot za
izvr{uvawe na oddelni zada~i od svojata nadle`nost i za zamena vo
vremeto na otsutnost, mo`e da ovlasti nastavnik ili stru~en
sorabotnik od osnovnoto u~ili{te koj }e go zamenuva.
                               ^len 133

(1) Direktorot na op{tinsko osnovno u~ili{te go izbira i razre{uva
gradona~alnikot po predlog na        u~ili{niot odbor na osnovnoto
u~ili{te.
(2) Direktorot na dr`avno osnovno u~ili{te go izbira i razre{uva
ministerot po predlog na u~ili{niot odbor na osnovnoto u~ili{te.
(3) Gradona~alnikot, odnosno ministerot tri meseci pred istekot na
mandatot na postojniot direktor donesuva odluka u~ili{niot odbor na
u~ili{teto da objavi javen oglas za izbor na direktor.
(4) Ako gradona~alnikot, odnosno ministerot ne postapi vo rokot
utvrden vo stav (3) od ovoj ~len, u~ili{niot odbor objavuva javen
oglas za izbor na direktor.
(5) Vo javniot oglas vo javnite glasila se utvrduvaat uslovite koi
treba   da   gi   ispolnuva   kandidatot   za   direktor,   potrebnata
dokumentacija, vremeto na traewe na javniot oglas i rokot vo koj }e
se izvr{i izborot.
(6) Prijavenite kandidati gi dostavuvaat potrebnite dokumenti do
u~ili{niot odbor na u~ili{teto. Kandidatite kon prijavata mora da
prilo`at programa za rabota za period od ~etiri godini.
(7) Pristignatite dokumenti gi pregleduva komisija sostaven od tri
~lena, izbrana od u~ili{niot odbor ~ija nadle`nost se utvrduva so
statutot na u~ili{teto.
(8) Komisijata od stav (7) na ovoj ~len e dol`na vo rok od pet dena
po zavr{uvaweto na javniot oglas da gi razgleda pristignatite
dokumenti.
(9) Na kandidatite koi ne gi ispolnuvaat uslovite predvideni vo
javniot oglas im se vra}aat dokumentite so obrazlo`enie vo rok od tri
dena od denot na razgleduvaweto na istite.
(10) U~ili{niot odbor mo`e da pobara dopolnitelni dokumenti od
kandidatite koi gi ispolnuvaat uslovite soglasno odredbite vo
statutot na u~ili{teto.
(11) U~ili{niot odbor i pretstavnikot od Biroto vr{at intervju      so
kandidatite koi gi ispolnuvaat uslovite.
(12) U~ili{niot odbor na op{tinskoto osnovno u~ili{te, vo rok od
sedum dena od izvr{eniot razgovor so kandidatite, na gradona~alnikot
na op{tinata mu predlaga dva kandidata za izbor na direktor, dokolku
na javniot oglas se prijavile pove}e kandidati.
(13) U~ili{niot odbor na dr`avnoto osnovno u~ili{te, vo rok od sedum
dena od izvr{eniot razgovor so kandidatite, na ministerot mu predlaga
dva kandidata za izbor na direktor, dokolku na javniot oglas se
prijavile pove}e kandidati.
(14) Gradona~alnikot, odnosno ministerot, vo rok od 10 dena od denot
na dobivawe na predlogot izbira eden kandidat za direktor za osnovno
u~ili{te.
(15) Ako gradona~alnikot, vo rokot utvrden vo stav (14) od ovoj ~len
ne izbere direktor, izborot go vr{i ministerot.
(16) Kandidatite koi ne se izbrani, vo rok od osum dena od denot na
priemot na odlukata, imaat pravo na `alba vo odnos na sproveduvaweto
na postapkata za izbor na direktor do Vtorostepenata komisija na
Vladata na Republika Makedonija nadle`na za re{avawe na pra{awa od
oblasta na rabotnite odnosi.
(17) Protiv odlukata na komisijata od stav (16) na ovoj ~len
kandidatot mo`e da povede upraven spor pred nadle`niot sud.

                               ^len 134

(1) Na direktorot na osnovnoto u~ili{te mu prestanuva mandatot ako:
      - toa sam go pobara;
      - trajno ja zagubi sposobnosta za vr{ewe na dol`nosta direktor;
      - gi ispolni uslovite za starosna penzija;
(2) Direktorot na osnovnoto u~ili{te se razre{uva pred istekot na
mandatot ako: '
      - napravi povreda na odredbite na zakonite ili drugi propisi i
akti, utvrdeni od Dr`avniot prosveten inspektorat;
      - ne ja ostvaruva programata za rabota i ne se realiziraat
planovite i programite za vospitno-obrazovna rabota;
      - po negova vina e nanesena {teta na u~enicite, na nivnite
roditeli ili na u~ili{teto;
      - dozvoli organizirawe na dejnosti i aktivnosti {to se vo
sprotivnost so nastavniot plan i programite
      - tri godini vo tekot na negoviot mandat najmalku 10% od
nastavnicite vraboteni vo u~ili[teto se na listata od ~len 98 stav
4 na ovoj zakon i
      - dozvoli ispla}awe na sredstva koi ne se utvrdeni vo godi{niot
finansiski plan na u~ili{teto.


                              ^len 135

(1) Ako postojat odredeni soznanija za postapuvawe na direktorot
soglasno so odredbite od ~lenot 133 stav (2) na ovoj zakon,
u~ili{niot odbor svikuva sednica na koja se donesuva zaklu~ok vo
pismena forma koj se dostavuva do direktorot.
(2) Direktorot ima pravo vo rok od sedum dena od denot na priemot na
zaklu~okot od stav (1) na ovoj ~len, pismeno        da se izjasni za
navodite vo zaklu~okot.
(3) Ako u~ili{niot odbor ne go prifati izjasnuvaweto na direktorot,
svikuva sednica vo rok od tri dena i vo prisustvo na pretstavnik od
Dr`avniot prosveten inspektorat vr{i intervjuirawe na direktorot.
Pretstavnikot od Dr`avniot prosveten inspektorat dava mislewe za
opravdanosta na razre{uvaweto na direktorot.
(4) Ako u~ili{niot odbor oceni deka e neophodno, vo rok od sedum dena
dostavuva predlog za razre{uvawe na direktorot na op{tinskoto osnovno
u~ili{te do gradona~alnikot, odnosno na direktorot na dr`avnoto
osnovno u~ili{te do ministerot.
(5) Gradona~alnikot, odnosno ministerot e dol`en vo rok od sedum dena
od denot na dobivawe na predlogot od u~ili{niot odbor da go razre{i
direktorot.
(6) Razre{eniot direktor, vo rok od 15 dena od denot na priemot na
odlukata na gradona~alnikot, odnosno ministerot, ima pravo na `alba
vo   odnos  na   sproveduvawe   na  postapkata   za   razre{uvawe  do
Vtorostepenata komisija na Vladata na Republika Makedonija nadle`na
za re{avawe na pra{awa od oblasta na rabotnite odnosi.
(7) Protiv odlukata na Komisijata od stavot (6) na ovoj ~len
kandidatot mo`e da povede upraven spor pred nadle`niot sud.

                              ^len 136

(1) Gradona~alnikot, odnosno ministerot vo rok od tri dena od denot
na razre{uvaweto na direktorot, imenuva vr{itel na dol`nosta na
direktor od redot na vrabotenite vo u~ili{teto koj gi ispolnuva
uslovite za direktor.
(2) Gradona~alnikot, odnosno ministerot vo rok od pet dena od denot
na imenuvawe na vr{itel na dol`nosta na direktor donesuva odluka
u~ili{niot odbor da objavi javen oglas za izbor na direktor.
(3) Vr{itel na dol`nost direktor se imenuva i vo slu~ai na predvremen
prestanok na mandatot na direktorot.
(4) Vr{itelot na dol`nosta direktor gi vr{i rabotite do imenuvawe na
nov direktor, no ne podolgo     od {est meseci od denot na negovoto
imenuvawe.
(5) Isto lice ednopodrugo ne mo`e da bide imenuvano za vr{itel na
dol`nosta direktor na osnovno u~ili{te.
                              ^len 137

(1) Dr`avniot prosveten inspektorat, po utvrduvaweto na pote{kite
povredi vo raboteweto soglasno so ~lenot 134 stav (2) od ovoj zakon,
do direktorot na osnovnoto u~ili{te dostavuva izve{taj so predlog
merki, po koi direktorot treba da postapi vo rok od 30 dena od denot
na dobivaweto na izve{tajot.
(2) Ako direktorot na u~ili{teto ne postapi vo rokot utvrden vo stav
(1) na ovoj ~len, Dr`avniot prosveten inspektor dostavuva do
u~ili{niot odbor re{enie za izvr{uvawe na predlog merkite. Rokot za
izvr{uvawe na re{enieto e 30 dena od denot na negovoto dobivawe.
(3) Ako u~ili{niot odbor ne postapi po re{enieto za izvr{uvawe na
predlog merkite, Dr`avniot prosveten inspektorat go dostavuva
re{enieto do gradona~alnikot i osnova~ot na osnovnoto u~ili{te, a
za dr`avnoto osnovno u~ili{te do ministerot i osnova~ot na osnovnoto
u~ili{te.
(4) Gradona~alnikot, odnosno ministerot vo rok od 30 dena od denot na
dobivaweto na re{enieto za izvr{uvawe na predlog merkite dol`en e da
go razre{i direktorot na u~ili{teto, a osnova~ot u~ili{niot odbor.
(5) Ako gradona~alnikot ne go razre{i direktorot, a osnova~ot
u~ili{niot odbor vo rokot od stav (4) na ovoj ~len, Ministerstvoto
po pravo na nadzor gi razre{uva direktorot i ~lenovite na u~ili{niot
odbor na osnovnoto u~ili{te.
(6) Ministerstvoto vedna{, po pravo na nadzor     imenuva vr{itel na
dol`nosta direktor od redot na vrabotenite vo u~ili{teto, koj gi vr{i
rabotite najdolgo {est meseci i imenuva ~lenovi na u~ili{niot odbor
so mandat od najmnogu edna godina.

                              ^len 138

Direktorot koj povtorno ne e imenuvan na javen oglas ili mu prestanal
mandatot se rasporeduva na rabotno mesto soodvetno na negovata
stru~na podgotovka vo    u~ili{ta na podra~jeto na op{tinata i vo
gradot Skopje.

                              ^len 139

Podra~noto osnovno u~ili{te go vodi rakovoditel na podra~no u~ili{te
{to go imenuva i razre{uva direktorot od redot na nastavnicite na
podra~noto osnovno u~ili{te.


3. Stru~ni organi na osnovnoto u~ili{te


                              ^len 140

Stru~ni organi na osnovnoto u~ili{te se nastavni~kiot sovet na
osnovnoto u~ili{te, sovetot na oddelenskite nastavnici, sovetot na
predmetnite nastavnici, oddelenskiot rakovoditel, rakovoditelot na
paralelkata i stru~nite aktivi na nastavnicite.


                              ^len 141

(1) Nastavni~kiot sovet na osnovnoto u~ili{te go so~inuvaat
oddelenskite i predmetnite nastavnici i stru~nite sorabotnici na
u~ili{teto. Nastavni~kiot sovet go svikuva i so nego pretsedava
direktorot.
(2) Nastavni~kiot sovet na osnovnoto u~ili{te:
      -dava mislewa po predlogot na progamata za razvoj i na
godi{nata programa za rabota i go sledi nejzinoto izvr{uvawe;
      - go razgleduva i utvrduva uspehot na u~enicite i rabotata na
drugi stru~ni organi;
      - im odobruva na u~enicite     pobrzo napreduvawe vo osnovnoto
u~ili{te;
      - go razgleduva ostvaruvaweto na nastavniot plan i programite i
prezema merki za nivno izvr{uvawe;
      - donesuva odluki po prigovori na u~enicite za utvrdeni ocenki;
      - go razgleduva izve{tajot od realizacija na godi{nata programa
za rabota, od samoevalucija, od izvr{enata integralna evaluacija i
predlaga soodvetni merki;
      - rasprava i odlu~uva za stru~ni pra{awa povrzani so vospitno-
obrazovnata rabota;
      - dava mislewe za godi{niot finansiski plan na u~ii{teto;
      - izbira pretstavnici vo u~ili{niot odbor;
      - dava mislewe za planiraweto, realizacijata i vrednuvaweto na
postigawata vo nastavata i u~eweto;
      - dava predlozi za napreduvawe na nastavnicite i stru~nite
sorabotnici na u~ili{teto;
      - odlu~uva za vospitni merki, i
      - vr{i i drugi raboti utvrdeni vo statutot na u~ili{teto.


                              ^len 142

(1) Sovetot na oddelenskite nastavnici go so~inuvaat oddelenskite
nastavnici,      predmetnite  nastavnici   koi   se  vklu~uvaat   vo
realizacijata na nastavata od prvo do petto oddelenie i stru~nite
соrabotnici na u~ili{teto.
(2) Sovetot na oddelenskite nastavnici gi razgleduva godi{nata
programa za rabota i planiraweto na nastavata, vospitno-obrazovnite
problemi   po   oddelenija,  podgotvuva   programa  za   rabota   so
talentiranite u~enici odnosno za u~enicite koi pote{ko napreduvaat,
predlaga i odlu~uva za vospitnite merki i vr{i drugi raboti utvrdeni
vo statutot na u~ili{teto.


                              ^len 143

(1) Sovetot na predmetnite nastavnici go so~inuvaat predmetnite
nastavnici {to ja izveduvaat nastavata od {esto do devetto oddelenie
i stru~nite соrabotnici na u~ili{teto.
(2) Sovetot na predmetnite nastavnici gi razgleduva godi{nata
programa za rabota i planiraweto na nastavata, vospitno-obrazovnite
problemi   po   oddelenija,   podgotvuva  programa   za   rabota   so
talentiranite u~enici odnosno so onie koi pote{ko napreduvaat,
odlu~uva za vospitnite merki i vr{i drugi raboti utvrdeni vo statutot
na u~ili{teto.


                              ^len 144

Oddelenskiot, odnosno rakovoditelot na paralelkata ja ostvaruva
programata za ~asot na oddelenskata zaednica, gi analizira vospitnite
i nastavnite rezultati na oddelenieto, se gri`i za re{avawe na
vospitnite i nastavnite problemi na poedini u~enici, sorabotuva so
roditelite i stru~nite sorabotnici na u~ili{teto, predlaga i odlu~uva
za vospitnite merki i vr{i drugi raboti utvrdeni vo statutot na
u~ili{teto.




                              ^len 145
(1) Stru~nite aktivi na nastavnicite gi so~inuvaat nastavnici koi
predavaat ist predmet ili podra~je.
(2) Stru~nite aktivi na u~ili{teto gi usoglasuvaat kriteriumite za
planirawe na nastavata i za ocenuvawe na postigawata na u~enicite,
davaat predlozi na nastavni~kite soveti na u~ili{teto za podobruvawe
na vospitno-obrazovnata rabota, odlu~uvaat za upotreba na u~ebnicite
vo osnovnoto u~enicite,    raspravaat za zabele{kite na roditelite,
u~enicite i vr{at drugi stru~ni raboti opredeleni so godi{nata
programa za rabota na u~ili{teto.

4. Sovet na roditeli
                                 ^len 146

(1) Za organizirano ostvaruvawe na interesite na u~enicite vo
osnovnoto u~ili{te od roditelite na u~enicite se formira sovet na
roditelite na u~ili{teto.
(2) Vo sovetot na roditeli ima po eden pretstavnik od sekoja
paralelka koj{to go izbiraat roditelite na roditelskiot sostanok na
paralelkata.
(3) Prvoto svikuvawe na sovetot na roditelite go vr{i direktorot na
u~ili{teto.
(4) Sovetot na roditeli:
      - dava mislewe za predlog programata za razvoj na osnovnoto
u~ili{te i za godi{nata programa za rabota;
      - rasprava za izve{tajot za rabotata na u~ili{teto;
      - predlaga programi za podobruvawe na standardite za nastavata;
      - dava soglasnost na predlozite na direktorot za voveduvawe
povisoki standardi;
      - razgleduva `albi na roditelite vo vrska so vospitno-
obrazovnata rabota;
      - izbira pretstavnici vo u~ili{niot odbor na osnovnoto
u~ili{te, i
      - vr{i drugi raboti utvrdeni so statutot na u~ili{teto.


XI. OBEZBEDUVAWE   NA KVALITET NA NASTAVATA

                                 ^len 147

Za obezbeduvawe na kvalitet na nastavata u~ili{niot odbor na sekoi
pet godini donesuva programa za razvoj na     u~ili{teto, vo koi se
zemeni predvid rezultatite od samoevaluacijata, preporakite od
izve{tajot od integralnata evaluacija sprovedena od strana na
Dr`avniot prosveten inspektorat, kako i mislewata od sovetodavnata i
stru~nata pomo{ od Biroto.

                                 ^len 148

(1) Na sekoi tri godini za realizacija na programite od ~len 147 na
ovoj zakon u~ili{teto vr{i samoevaluacija.
(2)   Samoevaluacija se sproveduva na krajot na sekoja treta u~ebna
godina.
(3) Samoevaluacija ja sproveduva u~ili{na komisija sostavena od pet
~lena od redot na nastavnicite, stru~nite sorabotnici, vospituva~ite
i roditelite koja po predlog na direktorot ja formira u~ili{niot
odbor.
(4) Samoevaluacijata gi opfa}a osobeno slednite oblasti:
       - organizacija i realizacija na nastavata i u~eweto;
       - postigawata na u~enicite;
       -profesionalen razvoj na nastavnicite, stru~nite sorabotnici i
vospituva~i i na rakovodniot kadar;
       - upravuvawe i rakovodewe;
      - komunikacii i odnosi so javnosta;
      - u~ili{nata klima i kultura; i
      - sorabotkata so roditelite i so lokalnata sredina.
(5) Komisijata od stav (3) na ovoj ~len izgotvuva izve{taj za
izvr{enata samoevaluacija so predlog merki za podobruvawe na
kvalitetot na nastavata koj go dostavuva do u~ili{niot odbor,
direktorot na u~ili{teto i osnova~ot. U~ili{niot odbor i direktorot
treba da postapat po predlog merkite na komisijata.


                                ^len 149

Rezultatite od samoevaluacijata na osnovnite u~ili{ta se objavuvaat
na veb stranata na u~ili{teto i na op{tinata.


                                ^len 150

Na~inot i oblastite za vr{eweto na samoevaluacijata            na osnovnite
u~ili{ta gi propi{uva ministerot.


XII. NOSTRIFIKACIJA   I   EKVIVALENCIJA    NA   SVIDETELSTVA   STEKNATI   VO
STRANSTVO

                                ^len 151

(1) Dr`avjanin na Republika Makedonija koj vo stranstvo zavr{il
osnovno obrazovanie ili zavr{il oddelno oddelenie od osnovnoto
vospitanie   i  obrazovanie,   ima  pravo   da  bara  priznavawe na
sviditelstvoto,    odnosno   nostrifikacija    ili   priznavawe  na
ekvivalencija vo soglasnost so ovoj zakon, dokolku so me|unarodnite
dogovori poinaku ne e odredeno.
(2) Stranski dr`avjani i lice bez dr`avjanstvo ima pravo da bara
nostrifikacija ili priznavawe na ekvivalencija na svidetelstvo
steknato vo stranstvo.

                                ^len 152

(1) So nostrifikacija se vr{i priznavawe na svidetelstvo steknato vo
stranstvo vo celina vo pogled na pravata {to mu pripa|aat na imatelot
na svidetelstvoto za prodol`uvawe na obrazovanieto.
(2)So ekvivalencija se vr{i izedna~uvawe na svidetelstvoto steknato
vo stranstvo so soodvetnoto svidetelstvo steknato vo Republika
Makedonija.
(3) Nostrifikacijata, odnosno priznavaweto na ekvivalencija na
svidetelstvo steknato vo stranstvo ja vr{i Ministerstvoto.

                                ^len 153

So nostrifikacija i so priznavawe na ekvivalencija svidetelstvoto
steknato vo stranstvo se izedna~uva so soodvetnoto svidetelstvo
steknato vo Republika Makedonija vo celina vo pogled na pravata {to
mu pripa|aat na imatelot za prodol`uvawe na obrazovanieto.

                                ^len 154

Vo postapkata za nostrifikacija i priznavawe na ekvivalencija na
svidetelstvo steknato vo stranstvo, odnosno nivna ekvivalencija se
zema predvid:
- sistemot na obrazovanie vo dr`avata vo koja svidetelstvoto e
steknato;
-   traeweto na obrazovanieto;
-   nastavniot plan i programi;
-   pravata {to svidetelstvoto gi dava na imatelot vo zemjata kade {to
e   steknato i
-   drugi raboti od zna~ewe za nostrifikacija i ekvivalencija.

                                ^len 155

Ako vo postapkata za nostrifikacija, odnosno ekvivalencija se utvrdi
deka nastavniot plan i programite bitno otstapuvaat od nastavniot
plan i programite vo Republika Makedonija so kogo se sporeduva,
nostrifikacijata se uslovuva so polagawe predmeti.


                                ^len 156

(1) Kon baraweto za nostrifikacija i priznavawe na ekvivalencija na
svidetelstvo steknato vo stranstvo se dostavuva originalot na
svidetelstvoto izdaden od verificirano stransko osnovno u~ili{te,
eden primerok na prevod izvr{en od strana na ovlasten preveduva~ i
zaveren kaj notar i dve kopii od istoto. Baratelot treba da dostavi i
nastaven plan i programi po koi u~enikot se obrazuval vo stranstvo.
(2) Kon baraweto od stav (1) na ovoj ~len se dostavuva i dokaz za
prethodno zavr{eno obrazovanie i dokaz za dr`avjanstvo.
(3) Ministerstvoto mo`e da bara i drugi dokazi vo zaveren prevod od
koi mo`at da se vidat uslovite i tekot na obrazovanieto.
(4) Ako baraweto od stav (1) na ovoj ~len ne sodr`i komletna
dokumentacija Komisijata, vo rok do 10 dena od priemot na baraweto,
go izvestuva pismeno liceto da ja dostavi dokumentacijata koja
nedostasuva.


                                ^len 157

(1) Liceto koe podnelo barawe za nostrifikacija, odnosno priznavawe
na ekvivalencija na svidetelstvo steknato vo stranstvo, mo`e uslovno
da go posetuva narednoto oddelenie, dokolku postapkata ne e zavr{ena
do istekot na rokot za upis na u~enicite vo u~ili{te.
(2) U~enikot ~ie svidetelstvo vrz osnova na izvr{ena nostrifikacija,
odnosno priznavawe na ekvivalencija dava pravo na zapi{uvawe vo
poniska godina od godinata vo koja uslovno e zapi{an, se prefrluva vo
soodvetnata godina i so toa se poni{tuva uslovnoto zapi{uvawe.

                                ^len 158

(1)   Re{enie  za   nostrifikacija   i   re{enie  za   priznavawe   na
ekvivalencija   na  svidetelstvo   steknato   vo  stranstvo   donesuva
ministerot, po predlog na komisija.
(2) Komisijata od stav (1) na ovoj ~len ja formira ministerot i e
sostavena od istaknati stru~ni lica, so visoko obrazovanie i so
najmalku sedum godini rabotno iskustvo vo vospitno-obrazovna dejnost
ili vo organ na dr`avnata uprava nadle`en za rabotite na
obrazovanieto.
(3) Pove}e od polovinata ~lenovi na komisijata od stav (2) na ovoj
~len se od vospitno-obrazovnata dejnost.
(4) Protiv re{enieto za odbivawe na nostrifikacijata, odnosno
ekvivalencijata, mo`e da se izjavi `alba do Vtorostepena komisija na
Vladata na Republika Makedonija od oblasta na obrazovanieto.


                                ^len 159
Ako ministerot ne donese re{enie vo rok od 30 dena od denot koga
liceto dostavilo barawe za nostrifikacija, odnosno ekvivalencija so
kompletna dokumentacija, se smeta deka re{enieto e doneseno.


                              ^len 160

(1) Nadomestokot na tro{ocite vo postapkata za nostrifikacija se
utvrduva vrz osnova na napravenite realni tro{oci.
(2) Visinata na nadomestokot na tro{ocite od stavot (1) na ovoj ~len
i na~inot na raspredelbata na nadomestokot, gi propi{uva ministerot.

                              ^len 161

Ministerstvoto ja ~uva dokumentacijata od izvr{enata nostrifikacija,
odnosno ekvivalencija i za toa vodi evidencija.

                              ^len 162

Formata i sodr`inata na obrascite za nostrifikacija, odnosno
ekvivalencija i na~inot na vodewe na evidencijata gi utvrduva
ministerot.
HIII. FINANSIRAWE NA OSNOVNOTO OBRAZOVANIE

                              ^len 163

(1) Sredstvata za finansirawe na dejnosta na osnovnoto obrazovanie se
obezbeduvaat od Buxetot na Republika Makedonija, na na~in i postapka
utvrdeni so Zakonot za Buxetite na Republika Makedonija, Zakonot za
izvr{uvawe na Buxetot na Republika Makedonija i           Zakonot za
finansirawe na edinicite na lokalnata samouprava.
(2) Sredstvata od stavot (1) na ovoj ~len se raspredeluvaat na
op{tinite po pat na blok dotacii i namenski dotacii soglasno so
Uredbata za metodologijata za utvrduvawe na kriteriumi za raspredelba
na blok dotaciite i Uredbata za metodologijata za raspredelba na
kapitalnite i namenskite dotacii utvrdeni vo Zakonot za finansirawe
na edinicite na lokalnata samouprava.
(3) Op{tinata sredstvata od stavot (2) na ovoj ~len gi raspredeluva
na osnovnite u~ili{ta na svoeto podra~je za obezbeduvawe na
realizacija   na  vospitno-obrazovniot   proces,  vo   soglasnost  so
utvrdenite standardi i normativi.
(4) So uredbite od stavot (2) na ovoj ~len se ureduva raspredelbata
na sredstvata od blok dotacijata i od namenskata dotacija koja se
vr{i vrz osnova na formula i soglasno so fazite za fiskalnata
decentralizacija utvrdeni vo Zakonot za finansirawe na edinicite na
lokalnata samouprava.
(5) Formulata od stavot (4) na ovoj ~len za raspredelba na sredstvata
se izveduva osnovno od brojot na u~enicite vo osnovnite u~ili{ta na
svoeto podra~je. Vrz izveduvaweto na formulata mo`e da imaat vlijanie
i drugi dopolnitelni pokazateli.

                              ^len 164

Op{tinata mo`e da ja dopolni dobienata blok dotacija, odnosno
namenska dotacija za obrazovanie so sredstva od sopstveni izvori,
osven za platite na vrabotenite vo u~ili{tata.


                              ^len 165

(1) Podatocite od godi{niot finansiski plan i od zavr{nata smetka na
osnovnite u~ili{ta, op{tinata gi objavuva vo svoeto slu`beno glasilo.
(2) Ministerot utvrduva koi podatoci }e bidat objaveni.
                              ^len 166

Sredstvata za finansirawe na dejnosta na osnovnoto obrazovanie mo`at
da se obezbeduvaat i od drugi izvori (legati, podaroci, zave{tanija i
drugo), a se koristat namenski.


                              ^len 167

(1) Ministerstvoto za sredstvata za finasirawe na osnovno obrazovanie
donesuva finansov plan i programi i godi{na presmetka.
(2) Ministerstvoto utvrduva merila i kriteriumi za rasporeduvawe na
sredstvata za dr`avnite osnovnite u~ili{ta.
(3)   Sovetot  na   op{tinata   utvrduva  merila   i   kriteriumi  za
rasporeduvawe na sredstva za op{tinskite osnovni u~ili{ta.
(4) Ministerstvoto go kontrolira namenskoto koristewe na sredstvata
koi se raspredeluvaat od Buxetot na Republika Makedonija.

                              ^len 168

Osnovnite u~ili{ta se dol`ni da sklu~at soodvetno osiguruvawe za
odgovornost od predizvikana {teta, za {to sredstva obezbeduva
osnova~ot.


XIV. NADZOR

                               ^len 169
(1)Nadzor nad sproveduvaweto na odredbite na ovoj zakon i propisite
doneseni vrz osnova na ovoj zakon vr{i Ministerstvoto.
(2)Inspekciski nadzor nad sproveduvaweto na odredbite na ovoj zakon i
propisite doneseni vrz osnova na ovoj zakon vr{i Dr`avniot prosveten
inspektorat i ovlastenite inspektori na op{tinite, soglasno zakon.


                              ^len 170

(1) Koga Ministerstvoto }e smeta deka statutot ili drug akt na
osnovnoto u~ili{te ne e vo soglasnost so Ustavot i zakon ima pravo da
go zapre od izvr{uvawe aktot do donesuvawe na odluka na Ustavniot sud
na Republika Makedonija.
(2) Ako Ministerstvoto vo vr{ewe na nadzorot od ~len 169 stav (1) od
ovoj zakon, utvrdi deka osnovnoto u~ili{te izdalo svidetelstvo
sprotivno na odredbite na ovoj zakon donesuva re{enie za nivno
poni{tuvawe {to se objavuva vo sredstvata za javno informirawe i
podnesuva prijava do organot za krivi~no gonewe.

                              ^len 171

(1) Pri vr{eweto na nadzorot nad rabotata na organite na op{tinata,
Ministerstvoto gi vr{i slednite raboti:
      - ja sledi zakonitosta na rabotata na organite na op{tinata,
prezema merki i aktivnosti i podnesuva inicijativi za ostvaruvawe na
nadle`nostite na op{tinata vo soglasnost so ovoj zakon;
      - ocenuva   dali   organite   na    op{tinata   gi   izvr{uvaat
nadle`nostite soglasno ovoj zakon;
      - im uka`uva na organite na op{tinata na pre~ekoruvaweto na
nivnite nadle`nosti utvrdeni so ovoj zakon i drug propis i im
predlaga soodvetni merki za nadminuvawe na takvata sostojba;
       - uka`uva na opredeleni materijalni i proceduralni nedostatoci
vo rabotata na organite na op{tinata so koi se onevozmo`uva vr{eweto
na rabotite od oblasta na osnovnoto obrazovanie od lokalno zna~ewe;
       - dava preporaki za dosledno sproveduvawe na nadle`nostite na
op{tinata soglasno ovoj zakon na barawe na organite na op{tinata;
          - go sledi navremenoto donesuvawe na propisi na op{tinata
predvideni so ovoj zakon;
       - ja sledi zakonitosta na re{enijata {to gradona~alnikot gi
donesuva vo re{avaweto na poedine~nite prava, obvrski i interesi na
fizi~kite i pravnite lica i prezema merki vo soglasnost so ovoj
zakon;
           - dava mislewe i stru~na pomo{ po predlog propisite na
op{tinata predvideni so ovoj zakon, na barawe na organite na
op{tinata;
       - go sledi ostvaruvaweto na javnosta vo rabotata na organite
na op{tinata, vo ostvaruvaweto na nivnite nadle`nosti utvrdeni so
zakon, a osobeno od aspekt na redovno, navremeno, vistinito i
potpolno izvestuvawe na gra|anite;
               -    go sledi ostvaruvaweto na prethodniot nadzor na
propisite na op{tinite;
       -    navremeno   gi  izvestuva   organite  na   op{tinata    za
konstatiranite sostojbi vo nivnata rabota i za prezemenite merki pri
vr{eweto na nadzorot.
(2) Za prezemenite merki i aktivnosti od alineite 6 i 7 na stav 1 na
ovoj ~len, Ministerstvoto go informira organot na dr`avnata uprava
nadle`en za vr{ewe na rabotite od oblasta na lokalnata samouprava.


                               ^len 172

(1) Ako i pokraj uka`uvawata i prezemenite merki       i aktivnosti,
organite na op{tinata ne go obezbedat izvr{uvaweto na rabotite koi so
zakon se utvrdeni kako nejzina nadle`nost i za ~ie izvr{uvawe
odgovorna e op{tinata, po sila na ovoj zakon im se odzema vr{eweto na
sooodvetnata nadle`nost.
(2) Vr{eweto na odzemenite raboti go prezema Ministerstvoto, no
najmnogu do edna godina od denot na nivnoto prezemawe.
(3) Ministerstvoto odzemenite raboti od nadle`nost na op{tinata gi
vr{i vo ime i za smetka na op{tinata.
(4) Za odzemaweto na rabotite od stav 1 na ovoj ~len se izvestuva
organot na dr`avnata uprava nadle`en za vr{ewe na rabotite od oblasta
na lokalnata samouprava i organot na dr`avnata uprava nadle`en za
vr{ewe na rabotite od oblasta za finansiite.


HV. PREKR[O^NI   ODREDBI

                               ^len 173

(1) Globa vo iznos od 2.500 do 3.000 evra vo denarska protivrednost
}e mu se izre~e za prekr{ok na osnovnoto u~ili{te ako:
                    - vo osnovnoto u~ili{te se vr{i diskriminacija
(~len 2 stav 2);
         - vospitno-obrazovnata rabota ne se izveduva soglasno ~len 9
od ovoj zakon;
         -   se   organizira  politi~ko  i   versko   organizirawe  i
dejstvuvawe i se istaknuvaat partiski i verski obele`ja (~len 11);
         - imeto na osnovnoto u~ili{te e ispi{ano sprotivno na ~len
14 od ovoj zakon;
         - otpo~ne so rabota pred utvrduvawe na ispolnuvaweto na
uslovite za po~etok so rabota i pred donesuvawe na re{enie za
verifikacija (~len 19 stav 2);
         - se organizira podra~no u~ili{te bez odluka na osnova~ot i
prethodno pozitivno mislewe od ministerot (~len 20 stav 2);
         - zadol`itelnite i izbornite predmeti za u~enicite so
posebni obrazovni potrebi se realiziraat sprotivno na ~len 30 stav 2
od ovoj zakon;
         - ne go organizira prifa}aweto i za{titata, kako i prodol`en
prestoj na u~enicite (~len 33 stav 1 i 2)
         - godi{nata programa za rabota ne ja dostavi do osnova~ot,
Biroto i Dr`avniot prosveten inspektorat vo opredeleniot rok (~len 35
stavovi 4 i 7),
         - ne gi zapoznae u~enicite i roditelite preku bro{ura so
oddelni delovi od programata za rabota, pravata i dol`nostite na
u~enicite i organizacijata na rabotata vo u~ili{teto (~len 36);
         - ne go ostvari vkupniot broj nastavni denovi (~len 38 stav
2);
         - ja prekine vospitno-obrazovnata rabota sprotivno na ~len
38 stav 6 od ovoj zakon;
         - organizira paralelka so pomalku od 24 u~enici bez dobiena
soglasnost od osnova~ot (~len 41 stav 5);
         - organizira kombinirana paralelka bez dobiena soglasnost od
osnova~ot (~len 41 stav 7);
         - osnovnoto u~ili{te navreme ne organizira i izvr{i
zapi{uvawe na u~enicite (~len 46 stav 1);
         - ne gi opfati u~encite od svojot reon (~len 46 stav 2);
         - zapi{e u~enici od drug reon ili druga op{tina bez da ima
slobodni mesta (~len 46 stav 3);
         - ne go izvesti ovlasteniot         prosveten inspektor na
op{tinata za decata koi ne se zapi{ani odnosno koi neopravdano ne go
posetuvaat u~ili{teto pove}e od 30 dena (~len 52);
         - se vr{i telesno i psihi~ko maltretirawe na u~enikot (~len
53);
         -   profesionalnoto    usovr{uvawe   se    ostvaruva   preku
neakreditirani programi (~len 92 stav 3);
         - ne se vodi ili se vodi i izdava pedago{kata dokumentacija
sprotivno na ~lenovite 100 i 101 od ovoj zakon;
         - izdade javni ispravi sprotivno na Zakonot (~len 102 stav
2)
                    - upotrebi u~ebnici {to ne se odobreni od
ministerot (~len 113 stav 7);
         - postapi sprotivno na ~lenot 118 stavovi 1, 2 i 3 od ovoj
zakon;
         - ne spre~i proda`ba na u~ebnici, spisanija i druga
literatura od vrabotenite i drugi lica vo osnovnite u~ili{ta ( ~len
124 stav 2);
         - postapi sprotivno na ~lenot 127 stav 1 alinei 2i 3 od ovoj
zakon;
         - ne      sklu~i soodvetno osiguruvawe za odgovornost od
predizvikana {teta ( ~len 168);
         - ne ovozmo`i vr{ewe na nadzor nad zakonitosta i inspekciski
nadzor (~len 169).
(2) Globa vo iznos od 1.500 do 2.000 evra vo denarska protivrednost
}e mu se izre~e na direktorot na osnovnoto u~ili{te ako:
         -izvr{i izbor na nastavnici i stru~ni sorabotnici sprotivno
na odredbite na ~lenovite 81, 83, i 85 od ovoj zakon;
         -postapi sprotivno na ~lenot 86 stavovi 6, 7, 8 i 9od ovoj
zakon;
         - na nastavnikot ne mu izdade novo re{enie za rabotnoto
vreme (~len 96 stav 2);
 (3) Globa vo iznos od 500 do 800 evra vo denarska protivrednost }e
mu se izre~e za prekr{ok na nastavnikot ako:
         - vr{i telesno i psihi~ko maltretirawe na u~enikot ( ~len
53)
         - kako oddelenski nastavnik, odnosno rakovoditel          na
paralelkata ne go izvesti roditelot za uspehot na u~enikot najmalku
dva pati vo sekoe polugodie(~len 67);
         - kako oddelenski odnosno rakovoditel na paralelkata
godi{nite ocenki na roditelite ne gi soop{ti na roditelska sredba
koja se odr`uva tri dena po denot na odr`uvaweto na nastavni~kiot
sovet na koj se utvrduvat godi{nite ocenki na u~enicite (~len 72 stav
1)
         - kako mentor ne izraboti programa i izve{taj od ~len 86
stav 8 na ovoj zakon;
         -ne ja planira nastavata vo pismena ili elektronska forma
(~len 87 stav 2 alineja 1);
         - ne ja vodi pedago{kata dokumentacija ili ja vodi i izdava
sprotivno na ~lenovite 100 i 101 od ovoj zakon;
         - izdade javni ispravi sprotivno na Zakonot (~len 102 stav
2)
         - upotrebi u~ebnici {to ne se odobreni od ministerot (~len
113 stav 7);
         - vr{i proda`ba na u~ebnici, spisanija i druga literatura vo
osnovnite u~ili{ta ( ~len 124 stav 2).
(4) Globa vo iznos od 400 do 700 evra vo denarska protivrednost }e
mu se izre~e za prekr{ok na roditelot, odnosno staratelot ako:
                    - ne mu ovozmo`i na svoeto dete da ja ispolni
obvrskata za zadol`itelno osnovno obrazovanie i vospitanie( ~len 5);
                      - u~enikot ne e zapi{an vo rokot utvrden vo
~lenot 47 stav 1 od ovoj zakon.

                                 ^len 174

Nadle`en organ za izrekuvawe na prekr{o~nite sankcii e nadle`niot
sud.


                                 ^len 175

Pred podnesuvawe na barawe za prekr{o~na postapka, za prekr{ocite
predvideni vo ovoj zakon, Dr`avniot prosveten inspektorat i
ovlastenite inspektori vodat postapka za poramnuvawe soglasno Zakonot
za poramnuvawe.

XVI. PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI

                                 ^len 176

(1) Osnovnoto u~ili{te vo rok od {est meseci od denot na vleguvaweto
vo sila   na ovoj zakon ja usoglasuva svojata organizacija, rabota,
statut i drugite akti so ovoj zakon.
(2) Do donesuvaweto na aktite od stav (1) na ovoj ~len se primenuvaat
postojnite akti na osnovnoto u~ili{te dokolku ne se vo nesoglasnost
so ovoj i drug zakon.

                                 ^len 177

(1) Podzakonskite akti predvideni vo ovoj zakon, ministerot }e gi
donese vo rok od edna godina od denot na negovoto vleguvawe vo sila,
osven aktite predvideni vo ~len 130 od ovoj zakon, koi ministerot }e
gi donese vo rok od tri meseci po osnovaweto na Dr`avniot ispiten
centar.
(2) Do donesuvaweto na aktite od ~len 130 od ovoj zakon }e se
primenuva Pravilnikot za postapkata i na~inot na polagaweto na
ispitot za direktor na osnovnoto u~ili{te, kako i formata i
sodr`inata   na uverenieto za polo`en ispit za direktor (,,Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija,, br.36/05).
                              ^len 178

Do donesuvawe na aktite predvideni so ovoj zakon }e se primenuvaat
postojnite akti.

                              ^len 179

Postapkite koi se zapo~nati pred vleguvawe vo sila na ovoj zakon }e
se zavr{at soglasno Zakonot za osnovnoto obrazovanie ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija" br. 44/95, 24/96, 34/96, 35/97, 82/99,
29/02, 40/03, 42/03, 63/04, 82/04, 55/05, 81/05, 113/05, 35/06, 70/06
i 51/07).

                               ^len 180
(1) U~enicite koi se zapi{ale vo osnovno u~ili{te pred u~ebnata
2006/2007 godina go prodol`uvaat obrazovanieto spored nastavniot plan
i programite za osnovno osmogodi{no obrazovanie do zavr{uvawe na
nivnoto osnovno obrazovanie.
(2)   U~enicite  koi   vo   u~ebnata    2006/2007 podina   posetuvale
podgotvitelna godina, vo u~ebnata 2008/2009 godina go prodol`uvaat
obrazovanieto vo treto oddelenie spored nastavniot plan i programite
za devetgodi{no osnovno obrazovanie.


                              ^len 181

U~enicite zapi{ani vo osnovnoto u~ili{te zaklu~no so u~ebnata
2006/2007 godina }e se ocenuvaat so broj~ani ocenki od ~etvrto do
osmo oddelenie od osumgodi{noto osnovno obrazovanie, do zavr{uvaweto
na osnovnoto obrazovanie.

                              ^len 182

(1) So denot na vleguvawe vo sila na ovoj zakon, nastavnicite so vi{o
obrazovanie vo osnovnite u~ili{ta so rabotno iskustvo nad deset
godini vo nastavata prodol`uvaat da gi vr{at rabotite na rabotnite
mesta na koi se zateknati.
(2) So denot na vleguvawe vo sila na ovoj zakon, nastavnicite so vi{o
obrazovanie vo osnovnite u~ili{ta so rabotno iskustvo do deset godini
vo nastava prodol`uvaat da gi vr{at rabotite na rabotnite mesta na
koi se zateknati, do steknuvawe so soodvetno visoko obrazovanie.
(3) Nastavnicite od stav (2) na ovoj ~len dol`ni se da se steknat so
soodvetno visoko obrazovanie najdocna za ~etiri godini od denot na
vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, vo sprotivno im prestanuva
rabotniot odnos.

                              ^len 183

(1) So denot na vleguvawe vo sila na ovoj zakon, nastavnicite koi
izveduvaat nastava vo posebni osnovni u~ili{ta i paralelki vo
osnovnite u~ili{ta so rabotno iskustvo nad dvaeset godini vo nastava
prodol`uvaat da gi vr{at rabotite na rabotnite mesta na koi se
zateknati.
(2) Nastavnicite koi ne gi ispolnuvaat uslovite od stav (1) na ovoj
~len dol`ni se da se steknat so soodvetno obrazovanie najdocna za dve
godini od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.

                              ^len 184

Odredbite od ~len 8 od ovoj zakon }e se primenuvaat od 2012 godina.
                              ^len 185

Direktorite na osnovnite u~ili{ta imenuvani pred vleguvaweto vo sila
na ovoj zakon prodol`uvaat da gi vr{at svoite funkcii do istekot na
vremeto za koi se imenuvani.

                              ^len 186

(1) Nostrifikacija, odnosno ekvivalencija na svidetelstvo izvr{eno vo
republikite i avtonomnite pokraini na porane{nata Socijalisti~ka
Federativna Republika Jugoslavija do 1 septemvri 1991 godina, ima
ista vrednost na teritorijata na Republika Makedonija.
(2) Svidetelstvata na licata koi go steknale obrazovanieto vo
porane{nite republiki, odnosno dr`avi na Socijalisti~ka Federativna
Republika Jugoslavija do 1 septemvri 1995 godina se priznavaat bez
sproveduvawe postapka za nostrifikacija.

                              ^len 187

So denot na vleguvawe vo sila na ovoj zakon, Zavodot za
rehabilitacija na deca so o{teten sluh ,,Ko~o Racin,,- Bitola,
Posebnoto osnovno u~ili{te ,,Idnina,, - Skopje, Javnata ustanova za
zgri`uvawe deca so vospitno - socijalni problemi Skopje, Javnata
ustanova - Zavod za rehabilitacija na deca i mladinci Skopje, Javnata
ustanova - Zavod za zgri`uvawe, vospituvawe i obrazovanie na deca i
mladinci ,,Ranka Milanovi},, Skopje, Posebnoto    u~ili{te za osnovno
obrazovanie na decata popre~eni vo psihi~kiot razvitok ,,D-r Zlatan
Sremec,, Skopje, Javnata ustanova - Zavod za za{tita i rehabilitacija
,,Bawa Bansko,, Strumica, Posebnoto osnovno u~ili{te za u~enici so
posebni vospitno - obrazovni potrebi ,,Sv. Kliment Ohridski,, Novo
Selo i Posebnoto osnovno u~ili{te so u~eni~ki dom ,,Maca \or|ieva
Ov~arova,, Veles na koi ne se preneseni osnova~kite prava na
op{tinata, prodol`uvaat so rabota kako dr`avni osnovni u~ili{ta,
soglasno odredbite na ovoj zakon.

                              ^len 188

So denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon prestanuva da va`i
Zakonot za osnovnoto obrazovanie ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 44/95, 24/96, 34/96, 35/97, 82/99, 29/02, 40/03,
42/03, 63/04, 82/04, 55/05, 81/05, 113/05, 35/06, 70/06 i 51/07).

                              ^len 189

(1) Odredbata na ~len 26 od ovoj zakon }e otpo~ne da se primenuva od
1 septemvri 2008 godina.
(2) Odredbite na ~lenovite 43 i 44 od ovoj zakon }e otpo~nat da se
primenuvaat od 1 septemvri 2012 godina.
(3) Odredbata na ~len 86 stav (7) od ovoj zakon }e otpo~ne da se
primenuva so denot na vleguvaweto vo sila na aktot od ~len 86 stav
(13) od ovoj zakon.
(4) Odredbite na ~len 93 od ovoj zakon }e otpo~nat da se primenuvaat
tri godini od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.


                              ^len 190

So denot na osnovaweto na Dr`avniot ispiten centar, standardiziranite
testovi od ~len 71 stav (3) od ovoj zakon koi gi izgotvuva Biroto,
prodol`uva da gi izgotvuva Dr`avniot ispiten centar.
^len 191

Ovoj zakon vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo
,,Slu`ben vesnik na Republika Makedonija,,.




                      O B R A Z L O @ E N I E
              na Predlogot za donesuvawe na
  Zakonot za osnovnoto obrazovanie, so Predlog na zakon

 1.ОЦЕНКА НА СОСТОЈБИТЕ

       Dejnosta na osnovnoto obrazovanie e regulirana so
Zakonot    za    osnovnoto             obrazovanie       („Slu`ben     vesnik      na
Republika Makedonija,, br. br. 44/95, 24/96, 34/96, 35/97,
82/99, 29/02, 40/03, 42/03, 63/04, 82/04, 55/05, 81/05,
113/05, 35/06, 70/06 i 51/07). Pokraj brojnite izmeni i
dopolnuvawa      vo        Zakonot       za    osnovnoto       obrazovanie,        se
poka`aa odredeni nedore~enosti                     vo negovoto sproveduvawe
koi onevozmo`uvaa efikasno funkcionirawe na sistemot za
osnovnoto obrazovanie.

       Potrebno        e        celite    na       osnovnoto    obrazovanie         i
vospitanie       da        se     usoglasat         so    novite       barawa      na
sovremenoto          osnovno            obrazovanie:          vospitanieto          i
obrazovanieto          vo         sklad       so     op{tite         kulturni       i
civilizaciski         vrednosti,          baraweto       za    osposobuvawe        na
u~enicite       za    `ivot        i     rabota      soglasno       demokratskite
vrednosti,            sovremenite               informacisko-komunikaciski
tehnologii i nau~nite soznanija i dostignuvawa.

       Za razvojot na osnovnoto obrazovanie, kako {to e
predvideno       so        Nacionalna          programa        za     razvoj       na
obrazovanieto         vo    Republika         Makedonija       2005-2010       i   so
Koncepcijata          za        devetgodi{no        osnovno         vospitanie      i
obrazovanie, ima potreba od donesuvawe na novi re{enija
vo pribli`uvaweto na osnovnoto obrazovanie i vospitanie
vo     Republika         Makedonija          so        sistemite     na        osnovnoto
obrazovanie na dr`avite ~lenki na Evropskata Unija.

        Dosega vo zakonot za osnovnoto obrazovanie ne bea
vgradeni odredbi od zakonodavstvoto na Evropskata Unija
so koi se regulira                obrazovanieto na deca dr`avjani na
dr`avite ~lenki na Evropskata Unija ~ii roditeli se so
prestoj vo Republika Makedonija kade                           vr{at ili vr{ele
samostojna dejnost, odnosno koj se vraboteni ili bile
vraboteni na teritorijata na Republika Makedonija, imaat
pravo    na    steknuvawe         na     znaewe         od    maj~iniot         jazik   i
kultura na dr`avata od kade poteknuvaat. So vgraduvawe na
ovaa      odredba         Republika           Makedonija            gi        usoglasuva
zakonskite propisi od oblasta na osnovnoto obrazovanie so
Direktivata na Sovetot              77/486/EEC od 25. avgust 1977, za
obrazovanieto na decata na migrantite.

        Isto taka, so ovoj zakon se propi{uva deka decata
na dr`avjanite na dr`avite ~lenki na Evropskata Unija
imaat pravo na osnovno obrazovanie kao i makedonskite
dr`avjani      i     se    zapi{uvaat             vo    osnovnite         u~ili{ta      vo
Republika          Makedonija           pod        istin       uslovi          kako      i
makedonskite dr`avjani

        So     toa,          Republika            Makedonija         gi       usoglasuva
zakonskite propisi od oblasta na osnovnoto obrazovanie so
na~eloto      na    nediskriminacija               propi{ani        so    ~len    12    od
Dogovorot za osnovawe na Evropskata Ekonomska Zaednica,
Del prv, Na~ela, ~len 12.

        So    ovoj        zakon    se    voveduva            nova    kategorija         na
osnovni u~ili{ta, a toa se dr`avnite osnovni u~ili{ta koi
se   osnovaat       za     u~enici      so    posebni         obrazovni         potrebi,
bidej}i       dr`avata       ima        poseben          interes         da     obezbedi
kvalitetno         osnovno    obrazovanie               za   ovaa    kategorija         na
u~enici.
      Isto       taka,          so    ovoj       zakon     se       regulira            deka   za
u~enicite       vo     prviot         period         na    osnovnoto          u~ili{te         se
organizira prifa}awe i za{tita na u~enicite pred ~asovite
za redovnata nastava i se organizira prodol`en prestoj za
u~enicite po redovnata nastava od I do V oddelenie spored
potrebite       na     decata         i     nivnite        roditeli,              {to   e    novo
kvaliteno        re{enie             za    podobruvawe           na      kvalitetot            na
nastavata i rastovaruvawe na u~enikot u~ili{nite obvrski
da gi vr{i doma.

      Dosega          ne     be{e         reguliran        na~inot           za    rabota      so
u~enicite       koi       imaat       povisoki         sposobnosti            i     znaewa     po
oddelni predmeti. So ovoj zakon                           se sozdava pravna osnova
da se rasporeduvaat vo nastavni grupi so u~enici od isto
oddelenie,       (a        od     razli~ni           paralelki),         za        usvojuvawe
poslo`eni       sodr`ini,             i    toa    najmnogu          vo       obem       od   edna
~etvrtina       od     ~asovite           {to     se      nameneti       za       soodvetniot
predmet.

      Nepostoeweto na standardi za ocenuvawe i krietriumi
za broj~ani ocenki, vospostaven sistem na ocenuvawe i
napreduvawe          na    u~enicite,            a     ednovremeno            i    sistem      za
interno     i        eksterno         proveruvawe            kolku       se        postignati
o~ekuvanite rezultati, nalo`i zakonsko re{enie za nivno
voveduvawe.

      Bidej}i          podobruvaweto              na      kvalitetot          na    vospitno-
obrazovnata          rabota          vo    osnovnite        u~ili{ta          mo`e       da    se
unapredi        so        jasno       definirani            prava        i        obvrski      na
u~enicite,        roditelite,               lokalnata           zaednica            istoto      e
potrebno da se regulira so odredbi vo ovoj zakon.

      Vo        Zakonot         za        osnovnoto        obrazovanie             postojnite
re{enija za stru~noto i                      profesionalnoto usovr{uvawe na
nastavnicite,          stru~nite           sorabotnici          i     vospituva~ite            ne
obezbeduvaa kvalitetno osnovno obrazovanie i vospitanie.
Ne postoe{e godi{en plan za                       stru~noto i            profesionalnoto
usovr{uvawe      na      nastavnicite,          stru~nite           sorabotnici      i
vospituva~ite       vo      nasoka   na        podr{ka        na     reformite      vo
obrazovanieto,        vrz      osnova      na     koj         plan    dr`avata      }e
obezbedi sredstva za taa namena.

        Bidej}i       rabotniot       odnos             na     vrabotenite          vo
osnovnite u~ili{te e prete`no reguliran so Zakonot za
rabotnite       odnosi      potrebno       e     so     ovoj        zakon     da    se
redefiniraat        specifi~nostite             na    rabotniot            odnos    na
vrabotenite vo osnovnite u~ili{ta.

        Isto taka, voo~enite nedore~enosti na sostavot na
u~ili{niot odbor, na~inot na imenuvaweto i razre{uvaweto
na     ~lenovite,      negovite       nadle`nosti,             korelaciite          so
direktorot na u~ili{teto i osnova~ot, nametna potreba                               za
novi    podobreni        zakonski    re{anija           za     da     se    obezbedi
efikasno upravuvawe so osnovnite u~ili{ta.

2. CELI KOI SAKAAT DA SE POSTIGNAT

        Dejnosta na osnovnoto obrazovanie e regulirana so
Zakonot    za    osnovnoto      obrazovanie             (“Slu`ben          vesnik   na
Republika Makedonija” br. br. 44/95, 24/96, 34/96, 35/97,
82/99, 29/02, 40/03, 42/03, 63/04, 82/04 ,55/05, 81/05,
113/05, 35/06, 70/06 i 51/07). Pokraj brojnite izmeni i
dopolnuvawa      vo      Zakonot     za        osnovnoto       obrazovanie,         se
poka`aa odredeni nedore~enosti                   vo negovoto sproveduvawe
koi onevozmo`uvaa efikasno funkcionirawe na sistemot za
osnovnoto obrazovanie.

        Celite    na     osnovnoto        obrazovanie         i     vospitanie      se
usoglasuvaat so             novite barawa na sovremenoto osnovno
obrazovanie:      vospitanieto        i    obrazovanieto             vo     sklad   so
op{tite kulturni i civilizaciski vrednosti, baraweto za
osposobuvawe      na     u~enicite        za    `ivot     i    rabota       soglasno
demokratskite          vrednosti,          sovremenite               informacisko-
komunikaciski           tehnologii            i         nau~nite         soznanija          i
dostignuvawa.

         Za razvojot na osnovnoto obrazovanie, kako {to e
predvideno        so        Nacionalna             programa         za        razvoj       na
obrazovanieto       vo       Republika         Makedonija          2005-2010           i   so
Koncepcijata       za        devetgodi{no                osnovno         vospitanie         i
obrazovanie, ima potreba od donesuvawe na novi re{enija
vo pribli`uvaweto na osnovnoto obrazovanie i vospitanie
vo   Republika         Makedonija             so        sistemite        na     osnovnoto
obrazovanie na dr`avite ~lenki na Evropskata Unija.

         Vo ovoj Predlog na zakon se vgraduvaat odredbi od
zakonodavstvoto na Evropskata Unija so koi se regulira
obrazovanieto na deca dr`avjani na dr`avite ~lenki na
Evropskata Unija ~ii roditeli se so prestoj vo Republika
Makedonija    kade          vr{at    ili       vr{ele       samostojna           dejnost,
odnosno     koj        se     vraboteni             ili     bile         vraboteni         na
teritorijata       na       Republika         Makedonija,          imaat        pravo      na
steknuvawe    na       znaewe       od    maj~iniot         jazik        i    kultura      na
dr`avata     od         kade        poteknuvaat.             Ministerstvoto                za
obrazovanie i nauka e dol`no, vo sorabotka so osnova~ot
na u~ili{teto i dr`avata od kade poteknuva u~enikot, a vo
soglasnost so mo`nostite, da dade podr{ka za nastavata na
maj~in    jazik    i     kultura         na    dr`avata       od     koja       poteknuva
u~enikot.

         So ovaa odredba Republika Makedonija gi usoglasuva
zakonskite propisi od oblasta na osnovnoto obrazovanie so
Direktivata na Sovetot               77/486/EEC od 25. avgust 1977, za
obrazovanieto na decata na migrantite.

         Isto taka, so ovoj zakon se propi{uva deka decata
na dr`avjanite na dr`avite ~lenki na Evropskata Unija
imaat pravo na osnovno obrazovanie kao i makedonskite
dr`avjani    i     se       zapi{uvaat             vo    osnovnite           u~ili{ta      vo
Republika Makedonija pod isti uslovi kako i                                 makedonskite
dr`avjani.

          So     toa,            Republika          Makedonija         gi        usoglasuva
zakonskite propisi od oblasta na osnovnoto obrazovanie so
na~eloto        na    nediskriminacija              propi{ani      so       ~len     12   od
Dogovorot za osnovawe na Evropskata Ekonomska Zaednica,
Del prv, Na~ela, ~len 12.

     Vo Ustavot na Republika Makedonija postoi osnova za
razvivawe        na     nastaven         plan       so     nastavni         programi      za
devetgodi{no osnovno obrazovanie. Trgnuvaj}i od analizite
na   osnovnoto          obrazovanie            vo     Republika         Makedonija         i
sporedbite so osnovnoto obrazovanie vo drugite dr`avi na
EU   se        nalo`i       potreba       vo    osnovnite         u~ili{ta          da    se
zapi{uvaat           site    deca       koi    do    krajot       na    kalendarskata
godina }e napolnat {est godini. Ovaa zakonska odredba vo
praktikata ve}e se primenuva dosledno od u~ebnata 2007/08
godina     so     {to       se    vodi    pove}e         gri`a    vo    u~ili{tata         i
lokalnata        zaednica          za     organiziraweto          na        sistemot      na
osnovnoto obrazovanie.
     So odredbite vo Zakonot za osnovno obrazovanie za
prvpat se opredluva celta na osnovno obrazovanie, a preku
oddelnite ~lenovi na Zakonot se promoviraat principite na
demokrati~nost,                  nediskriminacija,                po~ituvawe              na
individualnite razliki me|u u~enicite, multikulturnosta,
me|unarodna sporedlivost na znaewata.
     Vo sistemot na osnovnoto obrazovanie so noviot zakon
se    unapreduva                 organizacijata             i      kvalitetot             na
obrazovanieto na u~enicite so posebni obrazovni potrebi,
kako i na decata na gra|anite na Republika makedonija koi
prestojuvaat           vo    stranstvo          i     na    decata          so     stransko
dr`avjanstvo          ili        bez    dr`avjanstvo        koi    prestojuvaat           vo
Republika Makedonija.
       So predlog Zakonot za osnovno obrazovanie se nudat
sistemski re{enija koi vodat smetka za najdobriot interes
na deteto.
       Pokonkretno, so zakonot se ureduva deka osnovnoto
obrazovanie trae devet godini i toa za u~enici na vozrast
od 6 do 15 godini i se organizira vo tri periodi spored
razvojnite karakteristiki na u~enicite, od I do III, od IV
do VI i od VII do IX oddelenie.
       So predlogot na Zakonot za osnovnoto obrazovanie se
sozdava    pravna        osnova       za       poracionalno                organizirawe            na
{koluvaweto na decata.                   Trgnuvaj}i              od        sostojbite              vo
osnovnoto obrazovanie i realnite prostorni, kadrovski i
ekonomski       uslovi        vo    Republika             Makedonija                predlo`eniot
zakon     }e    pridonese            da        se     podobruva                kvalitetot          na
osnovnoto obrazovanie i da se zgolemi gri`ata za razvojot
na   u~enicite          od    samiot       po~etok,          kako          i    vo        tekot    na
nivnoto celokupno {koluvawe vo osnovnoto u~ili{te.
       Taka    za       u~enicite         vo    prviot          period          na       osnovnoto
u~ili{te se organizira prifa}awe i za{tita na u~enicite
pred     ~asovite        za    redovnata             nastava           i       se     organizira
prodol`en prestoj za u~enicite po redovnata nastava od I
do   V   oddelenie           spored       potrebite          na       decata          i    nivnite
roditeli.
       So zakonot se sozdava pravna osnova vo u~ili{teto da
se     ostvaruva        mnogu       pogolema              gri`a       za        razvivawe         na
u~enicite koi postignuvaat povisoki znaewa i koi imaat
pogolemi       sposobnosti          za     oddelni          predmeti.               Za     ova    cel
spored novite nastavni programi od I do III oddelenie, a
osobeno    od    IV      do    VI     oddelenie            }e     se       ovozmo`i          da    se
razvivaat       razli~ni           oblici            na    nastava,             po        nivoa    na
slo`enost.       Ovaa         gri`a       }e        prodol`i       i        vo       VII     do    IX
oddelenie,       koga          za     u~enicite              koi           imaat           povisoki
sposobnosti         i    znaewa       po       oddelni          predmeti             se     sozdava
pravna osnova da se rasporeduvaat vo nastavni grupi so
u~enici od isto oddelenie, (a od razli~ni paralelki), za
usvojuvawe poslo`eni sodr`ini, i toa najmnogu vo obem od
edna ~etvrtina od ~asovite {to se nameneti za soodvetniot
predmet. Sepak, ~asovite za ostanatiot del od nastavata
u~enicite }e gi sledat vo mati~nite paralelki vo svoeto
oddelenie.
      Se nalaga da se donesat standardi za ocenuvawe i
krietriumi za broj~ani ocenki i se vospostavuva sistem na
ocenuvawe i napreduvawe na u~enicite, a ednovremeno i
sistem     za    interno       i     eksterno        proveruvawe           kolku    se
postignati      o~ekuvanite          rezultati,         za    da    se     sogledaat
navreme pozitivnite efekti, kako i slabostite vo na~inot
i   metodite      na    planiraweto,           izveduvaweto         na    nastavata,
kako i vo ocenuvaweto na u~enicite.
      Vo    zakonot       za       prvpat       se   regulirani           pravata    i
odgovornostite na u~enicite, roditelite i nastavnicite vo
osnovnoto u~ili{te.
      Vo   posebna        glava      na       zakonot    se    nudat       sovremeni
sistemski        re{enija          za         nastavnicite          i      stru~nite
sorabotnici, i toa ne samo za normativite za vrabotuvawe,
tuku i za profesionalnoto usovr{uvawe, osoposobuvawe i
nivnoto napreduvawe vo karierata.
      Za prvpat vo na{iot obrazoven sistem se reguliraat i
rabotnite zada~i na nastavnicite, stru~nite sorabotnici i
vospituva~ite.
                Osobeno vnimanie se posvetuva na organite za
upravuvawe      i      rakovodewe       na     u~ili{teto      i    na     stru~nite
organi na osnovnoto u~ili{te.
                So predlogot na zakonot se zajaknuva ulogata
na roditelite i loklnata zaednica so cel podbruvawe na
me|usebnata         sorabotkata           i     kvalitetot          na     vospitno-
obrazovnata rabota.
      Vo    taa        funkcija      e        izgotven       ovoj        Predlog    za
donesuvawe na Zakonot za osnovnoto opbrazovanie.

3. SODR@INA NA ZAKONOT
       Vo glavata I. OSNOVNI ODREDBI, vo ~len 1 se ureduva
deka     predmet             na        Zakonot     e     zadol`itelnoto             osnovno
obrazovanie {to se ostvaruva vo osnovnite u~ili{ta vo
ramkite na edinstveniot vospitno-obrazoven sistem.
       Vo ponatamo{niot tekst so ~len 2 i 3 se ureduva
pravoto         na     sekoe          dete   na    osnovno         obrazovanie          i   se
definiraat celite na osnovnoto vospitanie i obrazovanie.
       Vo ~len 4 se utvrduva organizacijata na osnovnoto
obrazovanie vo tri vospitno obrazovni periodi: od I do III,
od IV do VI, i od VII do IX oddelenie.
       Vo ~len 5 i 6 se utvrdeni dol`nostite na roditelot –
staratelot da mu ovozmo`i na svoeto dete da ja ispolni
obvrskata za zadol`itelno osnovno obrazovanie. Ponatamu
se propi{uva deka u~enicite so posebni obrazovni potrebi
imaat       pravo       na        invidualna           pomo{       za        steknuvawe     na
osnovnoto obrazovanie.
       Vo ~len 7 i 8 se regulira nastavata za u~ewe na
maj~iniot        jazik        i        kultura    za    decata          na    gra|anite     na
Republika Makedonija koi prestojuvaat vo stranstvo. Isto
taka    se      regulira          i     pravoto    na    osnovno            obrazovanie     za
decata          so      stransko             dr`avjanstvo               i      decata       bez
dr`avjanstvo, koi prestojuvaat vo Republika Makedonija,
kako i nivnoto pravo na steknuvawe znaewe od maj~iniot
jazik i kultura na dr`avata od kade poteknuvaat.
       Vo       ~len     9        se    ureduva        deka       vospitno-obrazovnata
rabota vo sonovnoto u~ili{te se ostvaruva na makedonski
jazik       i    negovoto              kirilsko        pismo.       Za        u~enicite     na
pripadnicite na zaednicite koi sledat nastava na jazik
razli~en od makedonskiot jazik i negovoto kirilsko pismo,
vospitno-obrazovnata                    rabota    se     izveduva            na   jazikot    i
pismoto na soodvetnata zaednica.
       U~enicite na pripadnicite na zaednicite zadol`itelno
go     izu~uvaat         makedonskiot             jazik       i    negovoto        kirilsko
pismo.
      Vo ~len 10 se propi{uva deka osnovnoto obrazovanie
se   ostvaruva      vo       osnovnoto        u~ili{te,         a     mo`e    da   se
ostvaruva i vo zdravstveni i so socijalni ustanovi, kako
i vo kazneno-popravni domovi.
      Vo     ~len       11   se      zabranuva          politi~ko         i   versko
organizirawe        i    dejstvuvawe,            kako     i      istaknuvawe       na
partiski i verski obele`ja.
      Vo ~lenovite 12, 13 i 14 se ureduva karakterot na
dejnosta i pravniot status na osnovnoto u~ili{te.
      So     ~len       15    se     propi{uva           deka        vo   osnovnoto
obrazovanie mo`e da se vklu~uvaat i vozrasni lica.
      Vo glavata II. OSNOVAWE I PRESTANOK SO RABOTA NA OSNOVNOTO
U^ILI[TE   vo ~len 16 se ureduva deka osnovnoto u~ili{te mo`e
da bide op{tinsko ili dr`avno vo zavisnost od osnova~ot.
Sovetot     na    op{tinata         donesuva      odluka        za    osnovawe     na
op{tinsko osnovno u~ili{te po prethodno pozitivno mislewe
od Vladata. Dr`avnite osnovni u~ili{ta se osnovaat za
u~enici so posebni obrazovni potrebi.
      Vo ~len 17 se regulira procedurata za osnovawe na
osnovno u~ili{te. Normativite i standardite za osnovnite
~u~ili{ta gi utvrduva ministerot na predlog od Biroto za
razvoj na obrazovanieto.
      Vo ~lenovite 18,19 i 20 se ureduva deka osnova~ot na
osnovnoto     u~ili{te        formira      komisija        za       podgotovki     za
po~etok so rabota na u~ili{teto. Se ureduva {to sodr`i
aktot za osnovawe na u~ili{te i koga mo`e da po~ne so
rabota ~u~ili{teto. Se ureduva i na~inot na proverka dali
se ispolneti uslovite za osnovawe na osnovnoto u~ili{te i
negovata verifikacija.
      Vo    ~len    20,      21     i    22      se     ureduva       statusot     na
podra~nite u~ili{ta i u~eni~kite domovi. Isto taka se
ureduva     {to     treba      da       sodr`i        statutot       na   osnovnoto
u~ili{te i nadle`nosta za vodewe na registar na osnovnite
u~ili{ta na teritorijata na Republika Makedonija.
       So     ~len    23        i       24    se     utvrduva           pod      koi     uslovi
u~ili{teto prestanuva so rabota i na~inot na vodewe na
postapkata       za       prestanuvawe                  so     rabota       na        osnovnoto
u~ili{te.


       Vo    glavata        III.         PROGRAMI        I    ORGANIZACIJA       NA    VOSPITNO-

OBRAZOVNATA    RABOTA      VO           OSNOVNOTO       U^ILI[TE       so     ~lenovite        na
predlog-Zakonot           (od       25-29)          se       ureduva       procedurata         za
donesuvaweto         na    Koncepcija               za       osnovnoto        vospitanie        i
obrazovanie, nastavniot plan i nastavnite programi koi na
predlog na Biroto gi utvrduva Ministerot. Se propi{uva
{to sodr`i nastavniot plan i nastavnite programi (so koi
se     opredeluvaat         nastavnite              celi,        sor`inite            osnovnite
poimi, aktivnostite i metodite vo nastavata, ocenuvaweto
na postigawata na u~enicite, uslovite za realizacija na
nastavata i normativ za nastaven kadar). Se propi{uva
deka    mo`e    da    se        ostvaruva           i        versko    obrazovanie           kako
izboren predmet.

       Ponatamu se odreduva zna~enieto na dopolnitelnata i
dodatnata nastava, ~asot na oddelenskata zaednica.
       Vo ~len 30 se regulira postapkata za donesuvawe na
nastaven plan i programi za osnovno obrazovanie za decata
so   posebni     obrazovni               potrebi         i     deka    zadol`itelnite           i
izbornite predmeti se realiziraat so prilagodeni programi
spored posebnite obrazovni potrebi na decata.
       Vo ~len 31 se regulira procedurata na donesuvaweto
na   nastavniot       plan          i    programite            za     osnovno      muzi~ko      i
baletsko obrazovanie.
       Od   ~len      32-34         se       ureduva          obvrskata       na      osnovnoto
u~ili{te da realizira pro{irena programa za organizirano
prifa}awe       i     za{tita                na    u~enicite            eden       ~as       pred
zapo~nuvaweto         na        redovnata            nastava           i    eden       ~as     po
zavr{uvaweto na redovnata nastava kako i organiziraweto
na   drugi     formi       na       prodol`en            prestoj       na     u~enicite        vo
u~ili{teto vo soglasnost so roditelite i op{tinata.
         Isto     taka     se       opredeluva      funkcijata         i    na~inot   na
organizirawe             na           slobodnite         u~eni~ki           aktivnosti,
natprevarite po oddelni predmeti na op{tinsko, regionalno
i dr`avno nivo kako i za u~eni~kite ekskurzii.
         Vo     ~len     35     e    propi{ana        sor`inata        na      godi{nata
programa          za    rabota       na    osnovnoto       u~ili{te         koja{to   se
temeli na razvojnata programa na u~ili{teto. Se ureduva
postapkata          za    donesuvawe           na   programata         za    rabota   na
u~ili{teto.
         So ~len 36 u~ili{teto e zadol`eno da gi zapoznae
u~enicite i roditelite preku posebna bro{ura za pravata i
obvrskite na u~enicite i so organizacijata na rabotata na
u~ili{teto.
         Vo ~lenovite 37 i 38 se ureduva organizacijata na
nastavata          vo     u~ili{teto           vo    tri     razvojni          vospitno-
obrazovni          periodi,          zapo~nuvaweto          i     zavr{uvaweto        na
u~ebnata          godina,       kako       i   obvrskata        na    u~ili{teto      da
ostvari         180      nastavni         denovi    vo     edna       u~ebna     godina.
Ponatamu se regulira vo koi uslovi se organizira skrateno
traewe na nastavata spored posebni nastavni programi.
         Vo ~len 39 se propi{uva nastavniot ~as da trae 40
minuti, a za u~enicite so posebni obrazovni potrebi, kako
i   vo    osnovnite           muzi~ki-baletski             u~ili{ta        traeweto   na
~asot se ureduva so nastavnite programi.
         Vo ~lenovite 40 i 41 e propi{ano u~ebnata godina da
ima dve polugodija, a nastavata se organizira so poseben
kalendar {to go donesuva ministerot. Isto taka se ureduva
organizacijata na nastavata po oddelenija, paralelki i
nastavni grupi so u~enici od isto oddelenie. Se propi{uva
brojot na u~enicite vo paralelkata od 24-34 u~enici. Isto
taka soglasno so predlog-Zakonot paralelka mo`e da se
formira       i    so     pomalku         od   24   u~enici      vo    soglasnost     so
osnova~ot.
         Se       ureduva       i      na~inot        na        organiziraweto        na
kombinirani paralelki so u~enici od I do III oddelenie,
kako i od IV i V oddelenie i so u~enici od VI do IX
oddelenie.
     Ako ne mo`e da se organizira nastava po oddelenija i
paralelki       zakonot                dava        mo`nost              da        se        organizira
individualizirana i grupna rabota so decata.
     Vo ~len 42 se propi{ani uslovite koi {to treba gi
ispolnuvaat             nastavnicite               i        oblicite              na        rabota      so
u~enicite      od        I    do       V    oddelenie,            kako        i        od    VI   do    IX
oddelenie. Se dava zakonska mo`nost vo V oddelenie po
predmetite prirodni nauki i tehni~ko obrazovanie da se
vklu~uvaat          i        predmetni            nastavnici.                Se        opredeluva        i
profilot       na       nastavnicite               vo       prodol`eniot                 prestoj        vo
u~ili{teto      za           u~enicite           od    I    do    III    i        vo    IV    i   vo    V
oddelenie.
     Vo     ~len         43        i       44    dadena       e     zakonska                osnova      za
individualizirana                  i       grupna          rabota        vo        nastavata            za
u~enicite od I do VI oddelenie preku sodr`ini i zada~i po
nivoa na slo`enost, a za u~enicite od VII do IX oddelenie
(koi poka`uvaat osobeni rezultati po oddelni predmeti)
preku     sledewe             na       nastavata             vo     nastavni                 grupi      za
usvojuvawe          na        poslo`eni               sodr`ini.              Propi{ani            se     i
kriteriumite            za     izborot            na       ovie   u~enici               i    obvrskata
ostanatiot del od nastavata da go sledat vo mati~nata
paralelka vo svoeto oddelenie.


     Vo glavata IV. ZAPI[UVAWE NA U^ENICITE vo ~lenovite od
45-47 se regulira pravoto i obvrskata na u~enikot da ja
sledi nastavata spored nastavniot plan i programite na
osnovnoto u~ili{te. Se propi{uva decata vo I oddelenie da
se zapi{uvaat vo mesec maj za slednata u~ebna godina.
Roditelot e dol`en da go zapi{e deteto vo u~ili{te ako
napolni {est godini do krajot na kalendarskata godina, a
po isklu~ok mo`e da se zapi{e u~enik vo I oddelenie {to }e
napolni {est godini do 31 januari narednata godina, po
barawe    na    roditelot              i        dobieno      mislewe              od    pedagog        ili
psiholog vo u~ili{teto. Isto taka na barawe na roditelot
ili zdravstvena ustanova mo`e da se odlo`i zapi{uvaweto
na deteto vo osnovnoto u~ili{te za edna godina.
       Vo ~lenovite od 48-50 se regulira postapkata pri
zapi{uvawe na deteto vo u~ili{teto i vo koi slu~ai mo`e
da se prolongira u~ili{nata obvrska na deteto za edna
godina.        Se       ureduva     pravoto     na    roditelot       da    go       zapi{e
deteto vo osnovnoto u~ili{te vo reonot vo koj `ivee i
kade {to postojano prestojuva.
       Vo      ~len       51   se      regulira      pravoto    na    roditelot         na
deteto      so      posebni         obrazovni      potrebi     da    go     zapi{e      vo
osnovno u~ili{te, osven vo slu~ai ako toa treba da sledi
nastava        vo       posebno     osnovno     u~ili{te       ili    paralelka         za
u~enici so posebni obrazovni potrebi.
       So ~len 52 se propi{uva osnovnoto u~ili{te da go
izvesti        prosvetniot             inspektor      za    decata        koi    ne     se
zapi{ani            i     ne      go     posetuvaat         osnovnoto           u~ili{te
neopravdano pove}e od 30 dena.


       Vo glavata V. PRAVA I OBVRSKI NA U^ENICITE vo ~lenovite
od 53-59 se ureduvaat pravata i obvrskite na u~enicite.
Zabraneto e telesno i psihi~ko maltretirawe na u~enikot;
u~enikot ima obvrska redovno da ja posetuva nastavata i
da   gi     ispolnuva          planiranite         obvrski;     se    dava       mo`nost
programata na u~ili{teto da se prilagodi za u~enicite koi
poka`uvaat          zna~itelni          rezultati      vo   oddelni        oblasti;      i
deka      od     zdravstveni            pri~ini      u~enikot        mo`e       da    bide
osloboden           od      u~estvoto         vo     oddelni        aktivnosti           vo
nastavata. Utvrdena e obvrskata na roditelot i u~ili{teto
za sledewe na izostanuvaweto na u~enikot od nastavata.
Propi{ano e na koj na~in se primenuvaat pedago{ki merki i
vidovite na pedago{kite merki.
       Vo ~len 60 se propi{uva koga mo`e u~ili{teto da go
prefrli u~enikot vo drugo osnovno u~ili{te vo soglasnost
so u~ili{teto koe treba da go prifati u~enikot.
      Vo ~lenovite 61-64 se ureduva pravoto na besplaten
prevoz do u~ili{teto i uslovite za ostvaruvawe na toa
pravo. Isto taka se regulira obvrskata na u~ili{teto da
organizira       eden       obrok    hrana       za   u~enicite        vo    tekot   na
u~ili{niot den. Utvrdeni se na~inite za davawe pofalbi,
odnosno nagradi na u~enicite koi se istaknuvaat so svoeto
znaewe i postigawe. Se regulira i na~inot na ostvaruvawe
na   pravata      i       obvrskite    na       u~enicite,       napreduvaweto        i
izrekuvaweto na pedago{ki merki.


         Vo glavata VI. OCENUVAWE NA POSTIGAWATA I NAPREDUVAWETO NA
U^ENICITE   vo    ~lenovite          65-69      se    ureduva        ocenuvaweto     na
postigawata       na       u~enicite       vo    oddelni      vospitno-obrazovni
periodi     spored         standardi       za    ocenuvawe       i    obvrskata      za
izvestuvawe       na       roditelite       za    uspehot       na    u~enikot.      Se
utvrdeni     uslovite           koga       vo    soglasnost           so     roditelot
u~enikot mo`e da ostane vo isto oddelenie.
      Vo ~len 70 se propi{uva deka u~enikot koj {to ima
negativni ocenki po dva predmeti na krajot na nastavnata
godina vo VII, VIII i IX oddelenie se upatuva na popraven
ispit.
      Vo ~len 71 i 72 e regulirana obvrskata da se vr{i
interno     i     eksterno           proveruvawe         na      postigawata         na
u~enicite. Pokonkretno, internoto proveruvawe на крајот од III
oddelenie        go        vr{at     nastavnicite          vo        u~ili{teto      so
standardizirani              testovi        podgotveni          od         Biroto,    a
eksternoto proveruvawe на учениците od IV do IX oddelenie на
крајот на секоја учебна година се спроведува врз основа на стандардизирани
тестови подготвени од Бирото, а го организира Министерството и Државниот
просветен инспекторат. Ocenite postignati na ovie testirawa
vlijaat     vrz           ocenata     na     uspe{nost          na     rabotata      na
nastavnikot,          a    se   so   cel     u~enicite        objektivno        da   se
ocenuvaat. Se propi{uva i postapkata za soop{tuvawe na
uspehot na u~enikot i pravoto na roditelot/u~enikot na
`alba ako ne e zadovolen od godi{nata ocenka.
       Vo    ~lenovite      73-76         se       regulira        vo   koj    slu~aj     se
upatuva      u~enikot      da        polaga        oddelenski           ispit;    vo     koj
slu~aj       u~enikot      od        zdravstveni           pri~ini         mo`e   da      se
oslobodi od u~estvoto vo nastavata po odreden predmet.
       Vo ~lenovite 76 i 77 se ureduva pravoto na u~enikot
da    napreduva      pobrzo      od       I – III    oddelenie          po    predlog     na
oddelenskiot nastavnik i vo soglasnost so roditelot i od
IV – IX oddelenie po predlog na oddelenskiot rakovoditel, a
so    odobrenie      na    nastavni~kiot                 sovet      i    soglasnost       od
roditelot.       Utvrdeno            e    i        pobrzoto        napreduvaweto          na
u~enikot (bez polagawe ispiti, odnosno so polagawe na
ispit za pobrzo napreduvawe).


       Vo     glavata       VII.         NASTAVNICI,        STRU^NI        SORABOTNICI     I

VOSPITUVA^I    vo    ~lenovite            78-80       se   ureduva           profilot     na
nastavnicite,        stru~nite           sorabotnici           i    vospituva~ite        vo
osnovnoto u~ili{te kako i za osnovnoto muzi~ko-baletsko
obrazovanie i posebnite u~ili{ta i posebnite paralelki za
u~enici so posebni obrazovani potrebi.
       Vo     ~len    81        se       propi{ani         posebnite          uslovi      za
nastavnik, stru~en sorabotnik i vospituva~ vo snovnoto
obrazovanie i vospitanie.
       So ~len 82 e propi{ano nastava na stranski jazik da
mo`at da izveduvaat i lica stranski dr`avjani koi imaat
soodveten vid na obrazovanie i go poznavaat jazikot na
koj     se    izveduva          nastavata           za     {to      soglasnost         dava
ministerstvoto.
       Vo ~lenovite 83-85 se ureduva izborot na nastavnikot
i stru~niot sorabotnik na osnovnoto u~ili{te po pat na
javen oglas, kako i postapkata za zasnovawe na raboten
odnos    (najmnogu         do    tri       meseci        bez       javen      oglas).     Se
ureduva zasnovaweto na raboten odnos i na nastavnicite
koi rabotat vo podra~nite osnovni u~ili{ta so pomalku od
10    u~enici.       Nastavnicite              i    stru~nite           sorabotnici       gi
izbira direktorot na u~ili{teto po prethodno mislewe na
u~ili{niot odbor.
       Vo ~len 86 se regulira traeweto na pripravni~kiot
sta`    za        nastavnik             pripravnik               i    obvrskata            da    polaga
stru~en ispit po programa {to ja propi{uva ministerot.
       Vo     ~len           87       precizno              se        reguliraat            rabotnite
dol`nosti          na       nastavnikot,                a        vo    ~len        88       rabotnite
dol`nosti na stru~niot sorabotnik na osnovnoto u~ili{te.
       Vo    ~len       89        i     90    se       utvrduva         nedelniot               fond   na
nastavni ~asovi za oddelenskiot nastavnik (od 20-23) i
nedelniot fond na ~asovi za predmetniot nastavnik koj {to
iznesuva isto taka od 20-23 ~asovi nedelno.
       Vo     ~len          91     se     propi{uvaat                 obemot       na       rabotnite
dol`nosti na nastavnikot vo ramkite na rabotnoto vreme za
podgotovki za nastavata.
       Во    ~lenовите            92 и 93          se    reguliraat               dol`nostite          na
direktorot,             nastavnikot                i        stru~niot             sorabotnik           na
osnovnoto          u~ili{te              za        profesionalnoto                     usovr{uvawe.
Nastavnicite            i        stru~nite          sorabotnici               se       usovr{uvaat,
osposobuvaat            i        napreduvaat             vo          zvawa:       od       nastavnik-
pripravnik         vo       nastavnik,            nastavnik-mentor                     i   nastavnik-
sovetnik.         Ista       skala           za    napreduvawe               se    primenuva           za
stru~niot sorabotnik i vospituva~ vo osnovnoto u~ili{te.
Isto taka se regulira i postapkata {to se primenuva za
izborot       i    napreduvaweto                  na    nastavnicite.                  Ponatamu        se
regulira          deka           za      nastavnicite                  koi        ne       poka`uvaat
zadovolitelni               rezultati             se     pokrenuva             inicijativa             od
Biroto,       sovetot             na      roditeli               i     Dr`avniot            prosveten
inspektorat         za       preispituvawe                  na       nivnata       sposobnost          za
realizacija          na          rabotnite             obvrski.          Ista          postapka        se
pokrenuva i za nastavnicite vo osnovnoto u~ili{te koi
vr{at       podgotovki            i     drugi          aktivnosti            na    u~enicite           od
u~ili{teto po zavr{uvaweto na rabotnoto vreme, a ne se
utvrdeni so godi{nata programa za rabota na u~ili{teto.
Ponatamu       se     regulira             postapkata        za    donesuvawe            kone~na
odluka za prestanuvawe na rabotniot odnos.
       Vo ~len 94 se uredeni nadle`nostite i odgovornosta
za     sistematski            pregledi           na    vrabotenite            vo       osnovnoto
u~ili{te, se regulira na lice koe boleduva od du{evna
bolest,      akoholizam               i       narkomanija         deka    mu        prestanuva
rabotniot odnos vo u~ili{teto.
       So ~len 95 se propi{uvaat na~inot i kriteriumite za
prestanok na rabotniot odnos na nastavnicite i drugite
vidovi      kadri        poradi           delovni      pri~ini      spored          kolektiven
dogovor.
       So ~len 96 se odredeni vidovite promeni na rabotniot
odnos       na        nastavnikot               vo         osnovnoto          u~ili{te           od
namaluvaweto na obemot na rabota spored nastavniot plan i
programi, organizacijata na rabota i brojot na paralelki.
       Сo ~len 97 и 98 se ureduva оценувањето на наставниците,
visinata       na     platata         na       nastavnikot        која што mo`e            da    se
zgolemi ili da se namali vo zavisnost od objektivnosta na
negovoto ocenuvawe na znaewata na u~enicite, odnosno od
razlikata           pomeѓu        ocenata             na     u~enikot             dobiena        od
nastavnikot i ocenata na u~enikot dobiena od ekсternata
proverka. Проверувањето na usoglasenosta na ocenkite se vr{i so standardizirani
testovi od Biroto, a go vr{at Министерството и Државниот просветен
инспекторат.


       Vo glavata             VIII.       PEDAGO[KA DOKUMENTACIJA I EVIDENCIJA                   od
~len     99-104          se     regulira              funkcijata         na        pedago{kata
dokumentacija            i    evidencija          kako       i    vidot       i    na~inot       na
vodeweto,           formata               i      sodr`inata          na            pedago{kata
dokumentacija {to ja propi{uva ministerot.


       Vo    glavata          IX.         U^EBNICI     vo    ~len    105          se    regulira
funkcijata          na       u~ebnicite.            U~ebnicite       se           izdavaat       na
makedonski          jazik        i        negovoto          kirilsko      pismo,           a     za
u~enicite        na      pripadnicite             na       zaednicite      na          jazikot   i
pismoto na koj {to se ostvaruva nastavata se regulira
deka u~enicite mo`at da koristat i drugi izvori za u~ewe
(internet, spisanija, re~nici, enciklopedii i sl.)
       Vo     ~len       106        se    propi{uva             deka       u~ebnikot       se
izrabotuva spored nastavniot plan i programa i koncepcija
za     u~ebnik       {to       na    predlog          na    Biroto          ja    utvrduva
ministerot.
       Vo ~len 107 se ureduva koj mo`e da izdava u~ebnik.
Ponatamu se regulira koj mo`e da bide avtor na u~ebnik.
       So     ~len       108        se    zabranuva             na       vrabotenite       vo
Ministerstvoto, vo organite vo sostav na ministerstvoto
vo Centarot za stru~no obrazovanie i obuka i vo Centarot
za obrazovanie na vozrasni da bidat izdava~i, odnosno
avtori na u~ebnik.
       Vo    ~len    109       se    ureduva         nadle`nosta           na    Biroto    za
izgotvuvawe na programa za izdavawe na u~ebnici {to ja
utvrduva          ministerot.             Se        utvrduva             nadle`nosta      na
ministerstvoto           da     objavuva            konkurs          za     izdavawe       na
u~ebnici. Se regulira {to treba da sodr`i konkursot i koj
mo`e da u~estvuva na konkursot.
       Isto       taka,        se        utvrduvaat             op{tite         uslovi     za
raspi{uvawe na konkurs za u~ebnici: izrabotena programa i
vremetraewe na konkursot. Zn~ajno e {to se utvrduva deka
na konkursot izdava~, odnosno avtor na u~ebnik mo`e da
u~estvuva         samo   so     eden      rakopis          za    opredelen        nastaven
predmet. Vo ~lenot se regulira i u~estvoto na stranskite
idava~i za u~ebnicite po stranskite jazici.
       So    ~len     110      se    regulira         procentot            na    izmeni    vo
nastavnite programi, kako i vremenskiot period po koj{to
Ministerot mo`e da objavi nov konkurs.
       ^len        111         ja        utvrduva           dokumentacijata               {to
zadol`itelno se prilo`uva na konkursot za u~ebnici, a
~len        112     na~inot          na         formirawe            i      sostavot       na
recenzentskite             komisii             za     stru~no             vrednuvawe      na
rakopisite za u~ebnici.
     ^len         113       gi     utvrduva          dol`nostite           na    Pedago{kata
slu`ba,           Biroto           za         razvoj          na      obrazovanieto                i
recenzentskite               komisii         vo      procesot        na    vrednuvawe             na
rakopisite na u~ebnici, kako i rokot na donesuvawe na
ree{enie          za        u~ebnik          od      strana         na     ministerot             za
obrazovanie            i    nauka        i    rokot         za     `alba    od       strana       na
izdava~ite, odnosno avtorite na u~ebnici.
     Vo      ~len          114    se    naveduva            deka    ministerot            mo`e    da
odobri       do    tri       rakopisi          za      u~ebnik       za     eden         nastaven
predmet.
     So       ~len          115    se        utvrduvaat           me|usebnite            prava     i
obvrski      me|u          ministerstvoto              za    obrazovanie             i    nauka    i
izdava~ot, odnosno avtorot na u~ebnik.
     ^len         116       utvrduva          deka     vo        u~ebnicite      i       detskite
spisanija ne smee da se sodr`at reklamni poraki i oglasi,
a   so    ~len             117     se    dava        mo`nost         ministerstvoto               da
participira vo izdvaweto na malotira`ni u~ebnici.
     ^len 118 go regulira na~inot na izbor na u~ebnikot
vo u~ili{te. Vo ~len 119 se utvrduvaat slu~aite vo koi se
pristapuva kon izmeni na u~ebnikot.
     ^lenot            120        gi    zadol`uva           izdava~ite          na       u~ebnici
istite da gi prevedat i izdadat na jazikot i pismoto na
pripadnicite na zaednicite.
     Vo      121        i    122        se    reguliraat           drugite       obvrski          na
izdava~ot. ^len 123 ja utvrduva nadle`nosta na ministerot
da formira komisija za ocenuvawe na kvalitetot na odreden
u~ebnik i da povle~e od upotreba odobren u~ebnik.
     So      ^len          124     se    regulira            postapkata         za       dobivawe
soglasnost za upotreba na str~una literatura i detski
spisanija po prethodno mislewe od Biroto.


     Vo glavata X. ORGANI NA UPRAVUVAWE, RAKOVODEWE I STRU^NI
ORGANI NA OSNOVNOTO U^ILI[TE                  vo ~lenot 125 e definirano deka
organ na upravuvawe na osnovnoto u~ili{te e u~ili{niot
odbor    i    istiot             esostaven        od    devet        ~lena       i       toa:    tri
pretstavnici          od   nastavnicite,          stru~nite        sorabotnici    i
vospituva~ite           od      u~ili{teto,         tri       pretstavnici        od
roditelite na u~enicite, dva pretstavnici od osnova~ot i
eden       pretstavnik       od   Ministerstvoto.             Vo    ovoj ~len      e
regulirano        i     kolku     trae      mandatot          na   ~lenovite      na
u~ili{niot odbor i na~inot na glasaweto.
       Vo ~lenot 126 e utvrdeno kako se izbiraat ~lenovite
na    u~ili{niot        odbor,     a   vo    ~lenot         127    se    definirani
nadle`nostite na u~ili{niot odbor na osnovnoto u~ili{te.
       ^lenot 128 od zakonot regulira {to se prezema vo
slu~aj ako Dr`avniot prosveten inspektorat oceni deka vo
u~ili{teto bitno e naru{en vospitno-obrazovniot proces.
Toga{       se   vr{i      vonredna        integralna         evaluacija     i    se
zadol`uva        u~ili{teto       pri~inite        za       naru{uvaweto     da   gi
otstrani vo rok od edna godina od denot na dobivaweto na
izve{tajot za izvr{enata integralna evaluacija. Dokolku,
vo rokovite utvrdeni vo ovoj ~len, u~ili{teto i osnova~ot
ne    gi    otstranat        pri~inite      za    naru~uvawe        na    vospitno-
obrazovniot proces Ministerstvoto po pravo na nadzor, a
za obezbeduvawe vr{ewe na dejnosta gi razre{uva ~lenovite
na u~ili{niot odbor i vedna{ imenuva nov u~ili{en odbor i
vr{itel na dol`nosta direktor so mandat najmnogu do edna
godina.
       Vo ~lenot 129          e definirano deka organ na rakovodewe
vo osnovnoto u~ili{te e direktorot, koj e odgovoren za
zakonitosta       vo       rabotata    i    za    materijalno-finansiskoto
rabotewe         na     u~ili{teto.        Isto    taka       vo   ovoj    ~len   se
utvrdeni uslovite za direktor na osnovno u~ili{te:                                za
direktor na osnovno u~ili{te mo`e da se imenuva lice koe
ima     najmalku       visoko     obrazovanie           i    koe   gi     ispolnuva
uslovite za nastavnik ili stru~en sorabotnik vo osnovno
u~ili{te i ako ima najmalku pet godini rabotno iskustvo
vo vospitno-obrazovna rabota, polo`en ispit za direktor.
Mandatot na direktorot trae ~etiri godini, so mo`nost za
u{te eden mandat.
       ^lenot 130 voveduva nov organ - Dr`avniot ispiten
centar koj }e vr{i osposobuvawe na kandidati za direktori
na osnovnite u~ili{ta, kako i polagaweto na ispitot po
uspe{no zavr{enata obuka.             Programata za podgotvuvawe i
polagawe ispit za direktori               i na~inot na sproveduvaweto
na    ispitot     gi     propi{uva        ministerot        na        predlog    na
Dr`avniot ispiten centar.
       Vo ~lenot 131 se utvrdeni pravata i obvrskite na
diretorot    na    osnovnoto      u~ili{te,        a   vo    ~lenot       132    se
predlaga na direktorot vo rabotata da mu pomaga pomo{nik
vo    vr{eweto    na     rakovodnite       i    pedago{kite           raboti.    Za
pomo{nik na direktorot mo`e da se imenuva lice koe gi
ispolnuva uslovite za nastavnik, odnosno stru~en rabotnik
na osnovnoto u~ili{te i ima tri godini rabotno iskustvo
vo oblasta na obrazovanieto i e od redot na vrabotenite
vo    u~ili{teto.       Pomo{nikot    na       direktorot        go    imenuva   i
razre{uva direktorot po predlog na u~ili{niot odbor.
       ^lenot     133    ja    regulira        postapkata        za     izbor    na
direktor na osnovnoto u~ili{te, koj ja vodi, rokovite,
kako i pravoto na `alba. Novina vo ovoj zakon e {to
u~ili{niot       odbor    na    op{tinskoto        osnovno        u~ili{te       na
gradona~alnikot na op{tinata mu predlaga dva kandidata za
izbor na direktor, dokolku na javniot oglas se prijavile
pove}e kandidati, namesto eden kandidat kako {to be{e
dosega regulirano.
       Vo ~len 134 se nabroeni pri~inite koga na direktorot
mu prestanuva mandatot redovno, a koga pred istekot na
mandatot za koi bil imenuvan, a vo ~lenot 135 e propi{ana
postapkata za negovo predvremeno razre{uvawe. Vo ~lenot
136    e    utvrdeno       deka      vo    slu~aite         na        predvremeno
razre{uvawe       na      direktorot        na     osnovnoto            u~ili{te,
gradona~alnikot imenuva vr{itel na dol`nosta direktor (od
redot na vrabotenite nastavnici vo u~ili{teto) so mandat
najm,nogu do {est meseci.
      ^lenot    137        gi       regulira      slu~aite      koga        Dr`avniot
prosveten      inspektorat,             po    utvrduvaweto           na     pote{kite
povredi vo raboteweto do direktorot na osnovnoto u~ili{te
dostavuva izve{taj so predlog merki, po koi                                direktorot
treba da postapi.
      Vo    ~lenot        138       e   predvidena          pravna        za{tita   na
direktorot koj povtorno ne e imenuvan na javen oglas ili
mu prestanal mandatot. Istiot se rasporeduva na rabotno
mesto      soodvetno       na       negovata        stru~na         podgotovka      vo
u~ili{ta na podra~jeto na op{tinata i vo gradot Skopje.
      Vo ~lenot 139 e predvideno deka podra~noto osnovno
u~ili{te go vodi rakovoditel koj go imenuva i razre{uva
direktorot na u~ili{teto.
      Vo    ~lenot       140    se      nabrojani       stru~nite          organi   na
osnovnoto     u~ili{te:             nastavni~kiot           sovet    na     osnovnoto
u~ili{te, sovetot na oddelenskite nastavnici, sovetot na
predmetnite          nastavnici,              oddelenskiot               rakovoditel,
rakovoditelot        na     paralelkata           i    stru~nite          aktivi    na
nastavnicite,        a     vo       ~lenovite         141-145       se     regulirani
nivnite nadle`nosti.
      ^lenot     146           od       zakonot        predviduva           deka    za
organizirano ostvaruvawe na interesite na u~enicite vo
osnovnoto u~ili{te od roditelite na u~enicite se formira
sovet na roditelite na u~ili{teto.
        Vo Glavata XI. OBEZBEDUVAWE               NA KVALITET NA NASTAVATA          vo
~lenot 147 se voveduva obvrska na osnovnoto u~ili{te, za
obezbeduvawe na kvalitet na nastavata, u~ili{niot odbor
na sekoi pet godini da donesuva programa za razvoj na
u~ili{teto, vo koi }e se zemat vo predvid rezultatite od
samoevaluacijata,               preporakite            od       izve{tajot          od
integralnata evaluacija sprovedena od strana na Dr`avniot
prosveten inspektorat, kako i mislewata od sovetodavnata
i stru~nata pomo{ od Biroto za razvoj na obrazovanieto, a
vo   ~lenot    148    se    regulira         deka      osnovnoto         u~ili{te   za
realizacija na programite                    na sekoi tri godini da vr{i
samoevaluacija.              ^lenot        149      dava         obrska,        zaradi
transparentnost,              rezultatite         od     samoevaluacijata           na
osnovnite u~ili{ta da se objavuvaat na veb stranata na
u~ili{teto i na op{tinata.
^lenot      150        predviduva      deka       ministerot          gi     propi{uva
na~inot i oblastite na samovrednuvawe na OU.
      Glavata XII. NOSTRIFIKACIJA I EKVIVALENCIJA NA SVIDETELSTVA
STEKNATI    VO    STRANSTVO    vo ~lenot 151 regulira koj mo`e da
pobara       nostrifikacija            i        ekvivalencija           na     osnovno
obrazovanie steknato vo stranstvo, odnosno dr`avjanin na
Republika        Makedonija      koj       vo    stranstvo       zavr{il       osnovno
obrazovanie ili zavr{il oddelno oddelenie od osnovnoto
vospitanie i obrazovanie, ima pravo da bara priznavawe na
sviditelstvoto, odnosno nostrifikacija ili priznavawe na
ekvivalencija vo soglasnost so ovoj zakon, dokolku so
me|unarodnite dogovori poinaku ne e odredeno. Isto taka i
stranski dr`avjani i lice bez dr`avjanstvo ima pravo da
bara nostrifikacija ili priznavawe na ekvivalencija na
svidetelstvo steknato vo stranstvo.
      ^lenot 152 regulira deka so nostrifikacija se vr{i
priznavawe         na    svidetelstvo            steknato     vo      stranstvo     vo
celina vo pogled na pravata {to mu pripa|aat na imatelot
na svidetelstvoto za prodol`uvawe na obrazovanieto, a so
ekvivalencija           se    vr{i     izedna~uvawe         na     svidetelstvoto
steknato         vo     stranstvo          so     soodvetnoto           svidetelstvo
steknato          vo     Republika         Makedonija         Nostrifikacijata,
odnosno      priznavaweto         na    ekvivalencija            na     svidetelstvo
steknato         vo     stranstvo          ja     vr{i      Ministerstvoto          za
obrazovanie i nauka.
      Soglasno           zalo`bite          na      Vladata        na        Republika
Makedonija za zabrzuvawe na postapkite vo koi gra|anite
gi ostvaruvaat svoite prava vo ~lenot 159 se predviduva
ako ministerot ne donese re{enie vo rok od 30 dena od
denot      koga    liceto      dostavilo         barawe     za     nostrifikacija,
odnosno      ekvivalencija              so       kompletna          dokumentacija,            se
smeta deka re{enieto e doneseno.
      Glavata       XIII.      FINANSIRAWE          NA       OSNOVNOTO        OBRAZOVANIE     go
definira izvorot od koj }e se finansira dejnosta osnovno
obrazovanie, a toa e:                   Buxetot na Republika Makedonija,
na na~in i postapka utvrdeni so Zakonot za Buxetite na
Republika Makedonija, Zakonot za izvr{uvawe na Buxetot na
Republika      Makedonija           i            Zakonot           za    finansirawe          na
edinicite      na       lokalnata                samouprava.             Sredstvata           se
raspredeluvaat        na     op{tinite            po     pat       na    blok     dotacii      i
namenski dotacii soglasno so Uredbata za metodologijata
za   utvrduvawe         na     kriteriumi               za    raspredelba           na    blok
dotaciite i Uredbata za metodologijata za raspredelba na
kapitalnite i namenskite dotacii utvrdeni vo Zakonot za
finansirawe        na        edinicite             na        lokalnata          samouprava.
Op{tinata      sredstvata               gi        raspredeluva             na     osnovnite
u~ili{ta      na        svoeto          podra~je             za         obezbeduvawe          na
realizacija na vospitno-obrazovniot proces, vo soglasnost
so   utvrdenite       standardi              i   normativi.             Raspredelbata         na
sredstvata od blok dotacijata i od namenskata dotacija
koja se vr{i vrz osnova na formula i soglasno so fazite
za   fiskalnata       decentralizacija                   utvrdeni         vo    Zakonot       za
finansirawe        na        edinicite             na        lokalnata          samouprava.
Formulata se izveduva osnovno od brojot na u~enicite vo
osnovnite u~ili{ta na svoeto podra~je. Vrz izveduvaweto
na formulata mo`e da imaat vlijanie i drugi dopolnitelni
pokazateli (~len 163).

      Vo     ~lenot      164       se    dava       mo`nost             op{tinata        da   ja
dopolni      dobienata          blok             dotacija,          odnosno         namenska
dotacija za obrazovanie so sredstva od sopstveni izvori,
osven   za    platite         na    vrabotenite               vo    u~ili{tata,           a   za
pogolema      transparentnost                na     tro{eweto            na     sredstvata,
podatocite od godi{niot finansiski plan i od zavr{nata
smetka na osnovnite u~ili{ta, op{tinata gi objavuva vo
svoeto slu`beno glasilo (~len 165).
      Vo Glavata XIV. NADZOR vo ~lenot 169                 se regulira deka
nadzor nad sproveduvaweto na odredbite na ovoj zakon i
propisite        doneseni     vrz      osnova        na   ovoj        zakon    vr{i
Ministerstvoto, a inspekciski nadzor nad sproveduvaweto
na   odredbite      na    ovoj    zakon    i       propisite     doneseni       vrz
osnova na ovoj zakon vr{i Dr`avniot prosveten inspektorat
i ovlastenite inspektori na op{tinite.
      Vo ~lenot 170 e regulirano koga Ministerstvoto }e
smeta deka statutot ili drug akt na osnovnoto u~ili{te ne
e vo soglasnost so Ustavot i zakon ima pravo da go zapre
od izvr{uvawe aktot do donesuvawe na odluka na Ustavniot
sud na Republika Makedonija. Ako Ministerstvoto vo vr{ewe
na   nadzorot       utvrdi       deka     osnovnoto        u~ili{te           izdalo
svidetelstvo        sprotivno       na     odredbite        na     ovoj        zakon
donesuva re{enie za nivno poni{tuvawe {to se objavuva vo
sredstvata za javno informirawe i podnesuva prijava do
organot za krivi~no gonewe.
      Vo ~lenot 171 se utvrduva na~inot i postapkata na
Ministerstvoto pri vr{eweto na nadzorot nad rabotata na
organite na op{tinata             vo ostvaruvaweto na dejnosta na
osnovnoto obrazovanie.
      Vo   ~lenot     172    se     regulira        ako   Ministerstvoto         za
obrazovanie i nauka utvrdi rabotewe sprotivno na ovoj
zakon,     i    pokraj    uka`uvawata          i    prezemenite        merki      i
aktivnosti,        organite       na     op{tinata        ne     go     obezbedat
izvr{uvaweto na rabotite koi so zakon se utvrdeni kako
nejzina        nadle`nost    i    za     ~ie       izvr{uvawe     odgovorna       e
op{tinata, po sila na ovoj zakon im se odzema vr{eweto na
sooodvetnata nadle`nost. Vr{eweto na odzemenite raboti go
prezema Ministerstvoto, no najmnogu do edna godina od
denot    na     nivnoto     prezemawe.         Ministerstvoto          odzemenite
raboti od nadle`nost na op{tinata gi vr{i vo ime i za
smetka     na     op{tinata.      Za     odzemaweto        na     rabotite       se
izvestuva organot na dr`avnata uprava nadle`en za vr{ewe
na rabotite od oblasta na lokalnata samouprava i organot
na dr`avnata uprava nadle`en za vr{ewe na rabotite od
oblasta za finansiite.
     Vo    Glavata       XV.    PREKR[O^NI     ODREDBI     vo    ~lenot      173   se
predviduva      globa     vo    iznos     od   2.500       do    3.000      evra   vo
denarska protivrednost da mu se izre~e za prekr{ok na
osnovnoto u~ili{te ako napravi povreda na odredbite od
ovoj zakon, a za napravena povreda na zakon na direktorot
na u~ili{teto da mu se izre~e globa vo iznos od 1.500 do
2.000   evra     vo   denarska      protivrednost.              Isto   taka    i   na
nastavnikot koj raboti sprotivno na odredbite na ovoj
zakon da mu se izre~e globa vo iznos od 500 do 800 evra
vo denarska protivrednost.
     Dokolku roditelot ne mu ovozmo`i na svoeto dete da
ja ispolni obvrskata za zadol`itelno osnovno obrazovanie
i vospitanie ili u~enikot ne e zapi{an vo rokot utvrden
vo ovoj zakon na roditelot da mu se izre~e globa vo iznos
od 400 do 700 evra vo denarska protivrednost.
     Vo Glavata XVI. PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI vo ~lenot 176 e
propi{ano deka osnovnoto u~ili{te vo rok od {est meseci
od   denot     na     vleguvaweto       vo     sila       na    ovoj     zakon     ja
usoglasuva svojata organizacija, rabota, statut i drugite
akti so ovoj zakon, i do donesuvaweto na aktite da se
primenuvaat postojnite akti na osnovnoto u~ili{te dokolku
ne se vo nesoglasnost so ovoj i drug zakon. Vo ~lenot 177
e regulirano deka podzakonskite akti predvideni vo ovoj
zakon, ministerot }e gi donese vo rok od edna godina od
denot     na    negovoto        vleguvawe         vo    sila,     osven       aktite
predvideni vo ~len 130 od ovoj zakon, koi ministerot }e
gi donese vo rok od tri meseci po osnovaweto na Dr`avniot
ispiten centar.
     Soglasno            ~lenot     178      do        donesuvawe      na     aktite
predvideni so ovoj zakon }e se primenuvaat postojnite
akti, a so ~lenot 179 se ureduvaat postapkite koi se
zapo~nati pred vleguvawe vo sila na ovoj zakon da zavr{at
soglasno       Zakonot     za     osnovnoto            obrazovanie       ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija" br. 44/95, 24/96, 34/96,
35/97, 82/99, 29/02, 40/03, 42/03, 63/04, 82/04, 55/05,
81/05, 113/05, 35/06, 70/06 i 51/07).
     Vo     ~lenot     180         se    utvrduva            preodna         odredba       za
u~enicite     koi    se       zapi{ale            vo    osnovno         u~ili{te       pred
u~ebnata      2006/2007             godina              da        go      prodol`uvaat
obrazovanieto       spored         nastavniot            plan      i    programite         za
osnovno osmogodi{no obrazovanie do zavr{uvawe na nivnoto
osnovno     obrazovanie,            a        u~enicite            koi    vo        u~ebnata
2006/2007     podina      posetuvale               podgotvitelna             godina,       vo
u~ebnata      2008/2009             godina              da        go      prodol`uvaat
obrazovanieto vo treto oddelenie spored nastavniot plan i
programite za devetgodi{no osnovno obrazovanie.
     ^lenot 182        e preodna odredba za nastavnicite koi
imaat vi{o obrazovanie vo osnovnite u~ili{ta so rabotno
iskustvo nad deset godini vo nastavata prodol`uvaat da gi
vr{at rabotite na rabotnite mesta na koi se zateknati.
Nastavnicite so vi{o obrazovanie vo osnovnite u~ili{ta so
rabotno iskustvo do deset godini vo nastava prodol`uvaat
da   gi     vr{at    rabotite           na    rabotnite           mesta       na    koi    se
zateknati, do steknuvawe so soodvetno visoko obrazovanie.
Nastavnicite    so     rabotno           iskustvo            do    deset      godini       vo
nastava    dol`ni    se       da    se       steknat         so    soodvetno        visoko
obrazovanie     najdocna           za     ~etiri          godini        od     denot       na
vleguvaweto    vo     sila         na    ovoj          zakon,      vo    sprotivno         im
prestanuva rabotniot odnos.
      ^lenot 185 regulira deka direktorite na osnovnite
u~ili{ta imenuvani pred vleguvaweto vo sila na ovoj zakon
prodol`uvaat da gi vr{at svoite funkcii do istekot na
vremeto za koi se imenuvani.
      So ~lenot 187 Zavodot za rehabilitacija na deca so
o{teten sluh ,,Ko~o Racin,,- Bitola, Posebnoto osnovno
u~ili{te    ,,Idnina,,         -        Skopje,         Javnata           ustanova         za
zgri`uvawe deca so vospitno - socijalni problemi Skopje,
Javnata    ustanova       -   Zavod          za    rehabilitacija             na    deca    i
mladinci Skopje, Javnata ustanova - Zavod za zgri`uvawe,
vospituvawe         i     obrazovanie    na     deca    i       mladinci     ,,Ranka
Milanovi},,         Skopje,        Posebnoto         u~ili{te         za     osnovno
obrazovanie na decata popre~eni vo psihi~kiot razvitok
,,D-r Zlatan Sremec,, Skopje, Javnata ustanova - Zavod za
za{tita       i     rehabilitacija         ,,Bawa       Bansko,,           Strumica,
Posebnoto           osnovno        u~ili{te     za      u~enici       so     posebni
vospitno       -    obrazovni       potrebi     ,,Sv.       Kliment    Ohridski,,
Novo Selo i Posebnoto osnovno u~ili{te so u~eni~ki dom
,,Maca \or|ieva Ov~arova,, Veles na koi ne se preneseni
osnova~kite prava na op{tinata, prodol`uvaat so rabota
kako dr`avni osnovni u~ili{ta.
         So    ~lenot        188    e   regulirano          prestanuvaweto         na
va`nosta na Zakonot za osnovnoto obrazovanie ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija" br. 44/95, 24/96, 34/96,
35/97, 82/99, 29/02, 40/03, 42/03, 63/04, 82/04, 55/05,
81/05, 113/05, 35/06, 70/06 i 51/07), a vo ~lenot 189
nabrojani se odredbite od ovoj zakon koi imaat odlo`ena
primena.
       So denot na osnovaweto na Dr`avniot ispiten centar,
standardiziranite            testovi      koi     gi        izgotvuva        Biroto,
prodol`uva da gi izgotvuva Dr`avniot ispiten centar.


4.   ФИНАНСИСКИ           СРЕДСТВА      ПОТРЕБНИ       ЗА    СПРОВЕДУВАЊЕ         НА
ЗАКОНОТ
       Za celosna implementacija na Zakonot za osnovnoto
obrazovanie, i realizacija na novite nastavni planovi i
programi potrebno e da se obezbedat dopolnitelni sredstva
od Buxetot na Republika Makedonija vo iznos od 64.798.000
denari    za       novi    380     vrabotuvawa    (za       4    meseci     za   2008
godina), od koi 100 se nastavnici koi }e gi realiziraat
aktivnostite za prodol`en prestoj vo prviot period na
devetgodi{noto osnovno obrazovanie soglasno so godi{nata
programa za rabota na u~ili{teto i 250 se nastavnici za
realizacija na nastavnite planovi i programi za angliski
jazik vo prviot period i 30 stru~ni lica za izrabotka na
standardizirani testovi. Vo vkupnata suma se predvideni
sredstva    za   kupuvawe    na    softver    i   harder     i   obuka   na
testatori i ocenuva~i.

     Za vtorata godina (2009 godina) potrebno e da se
obezbedat dopolnitelni sredstva od Buxetot na Republika
Makedonija vo iznos od 209.473.000 za 380 vrabotuvawa od
minata      godina,     za      profesionalno          usovr{uvawe       na
nastavnicite i stru~nite sorabotnici, za izgotvuvawe na
standardizirani testovi, prevod na testovite, pe~atewe,
nadomest za testatorite i ocenuva~ite.

     Za tretata godina (2010 godina) potrebno e da se
obezbedat dopolnitelni sredstva od Buxetot na Republika
Makedonija vo iznos od 252.981.000 denari za istite 380
vrabotuvawa,     za   stru~no      usovr{uvawe    na    nastavnicite      i
stru~nite    sorabotnici,         za    zgolemuvawe     na   platite     na
nastavnicite i stru~nite sorabotnici po osnov steknato
zvawe, za izgotvuvawe na standardizirani testovi, prevod
na   testovite,       pe~atewe,        nadomest   za    testatorite       i
ocenuva~ite i za odr`uvawe na opremata.

								
To top