POOBLASTILA POLICIJE

Document Sample
POOBLASTILA POLICIJE Powered By Docstoc
					 POOBLASTILA POLICIJE



PRIROČNIK ZA ČLANE SENATA V PRITOŽBENEM
                POSTOPKU



            Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   1
KAZALO:
1. NADZOR NAD IZVAJANJEM NALOG POOBLASTIL .................................................................................................................................................................3
1.2. NADZOR MINISTRSTVA ZA NOTRANJE ZADEVE ……………………………………………………………………………………………………………….…....4
2. VLOGA IN NALOGE POLICIJE ………………………………………………………………………………………….................................................................……5
2.1. OPRAVLJANJE NALOG V CIVILNI OBLEKI …………………………………………………………………………………………………………………………….8
3. NALOGE POLICIJE ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………9
4. TEMELJNA NAČELA IN ETIKA ……………………………………………………………………………………………………………………………………………..10
5. POLICIJSKA POOBLASTILA ………………………………………………………………………………………………………………………………………………..17
6. SPLOŠNA POOBLASTILA POLICIJE ………………………………………………………………………………………………………………………………...…....18
6. 1. OPOZORILO ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..20
6. 2. UKAZ …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….…..23
6. 3. UGOTAVLJANJE IDENTITETE IN IDENTIFIKACIJSKI POSTOPEK …………………………………………………………………………………………..……26
6. 4. VABLJENJE ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..….34
6. 5. PREGLED OSEBE………………………………………………………………………………………………………………………………………………….………41
6. 6. VARNOSTNI PREGLED …………………………………………………………………………………………………………………………………………………..47
6. 7. OMEJITEV GIBANJA ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………61
6. 8. VSTOP V TUJE STANOVANJE IN DRUGE PROSTORE ……………………………………………………………………………………………………….…….66
6. 9. PREISKAVA STANOVANJA ………………………………………………………………………………………………………………………………………………78
6. 10. ZASEG PREDMETOV IN RAVNANJE Z ZASEŢENIMI PREDMETI ………………………………………………………………………………………………..83
6. 11. PRIJETJE …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….…….92
6. 12. PRIVEDBA ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..101
6. 13. PRIDRŢANJE …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….114
7. PRISILNA SREDSTVA UVOD ……………………………………………………………………………………………………………………………………………...142
7. 1. PRISILNA SREDSTVA ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………144
7.2. SPLOŠNE DOLOČBE ZA UPORABO PRISILNIH SREDSTEV …………………………………………………………………………………………….......……146
7.3. UPIRANJE OSEBE ……………………………………………………………………………………………………………………………………………...…………159
7.4. UPORABA SREDSTEV ZA VKLEPANJE IN VEZANJE ……………………………………………………………………………………………………………….164
7.5. PLINSKI RAZPRŠILEC……………………………………………………………………………………………………………………...……………………………168
7.6. FIZIČNA SILA …………………………………………………………………………………………………………………………..............………………………….171
7.7. UPORABA PALICE ……………………………………………………………………………………………………………......……………………………………..176
7.8. UPORABA SLUŢBENEGA PSA …………………………………………………………………………………...……....……………………………………….…....182
7.9. UPORABA STRELNEGA OROŢJA ……………………………………………………………………………………....................................................................190
8. SEZNAM PREDPISOV IN KRATIC ………………………………………………………………………………………………………………………………………...197




                                                                        Ministrstvo za notranje zadeve, 2010                                                                                               2
1. NADZOR NAD IZVAJANJEM
    NALOG POOBLASTIL

Nadzor nad izvajanjem pooblastil policije se v RS kaţe v
različnih oblikah. Razdeljen je na naslednje ravni:

   politično – parlamentarni nadzor
   sodni nadzor in nadzor drţavnega toţilca
   zunanji – drţavljanski nadzor
   notranji nadzor (izvajata ga MNZ in policija)



                     Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   3
1.2. NADZOR MINISTRSTVA ZA
    NOTRANJE ZADEVE
Ena izmed oblik nadzora nad delom policije, ki se povezuje z
drţavljanskim nadzorom, je tudi nadzor preko pritoţb, ki jih podajo
posamezniki.

Če posameznik meni, da so bile s policistovim dejanjem ali opustitvijo
dejanja kršene njegove pravice ali svoboščine, se lahko v 30 dneh od
trenutka, ko je izvedel za kršitev, pritoţi na ministrstvo ali policijo.
Postopek reševanja pritoţbe na ministrstvu se zaključi s posredovanjem
odgovora pritoţniku. Z odgovorom pritoţniku je pritoţbeni postopek
zaključen, pritoţniku pa ostajajo na razpolago še vsa pravna sredstva za
uveljavitev njegovih pravic in svoboščin. Pritoţbeni postopek tako nima
pravnih posledic.
                        Ministrstvo za notranje zadeve, 2010          4
  2. VLOGA IN NALOGE POLICIJE
Policisti morajo pri opravljanju svojih nalog ravnati po ustavi in zakonih ter
spoštovati in varovati človekove pravice in temeljne svoboščine.
Človekove pravice smejo omejiti le v primerih določenih z ustavo in
zakoni.
Policisti so dolţni ob vsakem času preprečevati nezakonita dejanja ter
ukrepati in uporabiti z zakonom določena pooblastila, če je zaradi
nezakonitega dejanja ali zaradi splošne nevarnosti neposredno ogroţeno
ţivljenje, osebna varnost ali premoţenje ljudi.
Oseba, zoper katero policist izvaja naloge, pooblastila ali druga uradna
dejanja, določena z Zpol ali drugim zakonom, ali druga oseba, ki je
navzoča na kraju, mora upoštevati odredbe, ukaze ali navodila policista,
ki so potrebni za zagotovitev varnosti in nemoteno izvedbo naloge.



                           Ministrstvo za notranje zadeve, 2010             5
Pri opravljanju nalog smejo policisti opozarjati, ukazovati, ugotavljati
identiteto in izvesti identifikacijski postopek, opraviti prepoznavo po
fotografijah, varnostno preverjati osebe, izvajati prikrito evidentiranje ali
namensko kontrolo, vabiti, opraviti varnostni pregled, opraviti pregled osebe,
prepovedati gibanje, prepovedati pribliţevanje določeni osebi, kraju ali
območju, opraviti protiteroristični pregled prostorov, objektov, naprav in
območij, prijeti in privesti osebo, pridrţati osebo, odrediti stroţji policijski
nadzor, zaseči predmete, vstopiti v tuje stanovanje in v tuje prostore,
uporabiti prevozna in komunikacijska sredstva, uporabiti prisilna sredstva ter
uporabiti druga pooblastila, določena v zakonih.

Pri jezikovnem sporazumevanju so policisti zavezani določbam o slovenščini
kot uradnem jeziku ter o rabi italijanščine in madţarščine kot dodatnih
uradnih jezikov na območjih občin, v katerih ţivita avtohtoni italijanska
oziroma madţarska narodna skupnost.



                           Ministrstvo za notranje zadeve, 2010            6
Pri ustnem sporazumevanju s tujimi fizičnimi osebami, ki ne znajo
slovenščine, pa policisti v nujnih primerih lahko uporabljajo tudi kateri
drug jezik, ki ga tujec razume.

Policisti, ki opravljajo naloge v uniformi, jo imajo pravico in dolţnost
nositi v skladu s predpisom, ki ga izda minister.



Policisti imajo pravico in dolţnost imeti in nositi oroţje ter strelivo.




                        Ministrstvo za notranje zadeve, 2010               7
       2.1. OPRAVLJANJE NALOG V
              CIVILNI OBLEKI

 Kadar policisti opravljajo naloge v civilni obleki, se morajo pred tem
izkazati s sluţbeno izkaznico. Če okoliščine tega ne dopuščajo, se
morajo ustno predstaviti kot policisti. Takoj, ko je moţno, pa se morajo
legitimirati s sluţbeno izkaznico. (ZPol, 31 člen 4. odstavek)

Policist osebi, zoper katero je izvajal pooblastila, na njeno zahtevo na
kraju pove svojo identifikacijsko številko ali ime in priimek ter policijsko
enote. (Pravilnik, 10. člen)




                          Ministrstvo za notranje zadeve, 2010            8
         3. NALOGE POLICIJE

   varovanje ţivljenja;
   preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in
    prekrškov, odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj in
    prekrškov, drugih iskanih oseb;
   vzdrţevanje javnega reda;
   nadzor in urejanje cestnega prometa;
   varovanje drţavne meje in opravljanje mejne kontrole;
   opravljanje nalog, določenih v predpisih o tujcih;
   varovanje določenih oseb, organov, objektov in okolišev;
   varovanje določenih delovnih mest in tajnosti podatkov drţavnih
    organov;
   izvajanje nalog, določenih v Zpol in drugih zakonih in podzakonskih
    predpisih.


                         Ministrstvo za notranje zadeve, 2010         9
  4. TEMELJNA NAČELA IN ETIKA
• NAČELO ZAKONITOSTI ALI LEGALITETE

• NAČELO SORAZMERNOSTI ALI PROPORCIONALNOSTI

• NAČELO HUMANEGA RAVNANJA ALI HUMANOSTI

• NAČELO STROKOVNOSTI ALI PROFESIONALNOSTI

• NEČELO IMUNITETE ALI IZVZETOSTI

• NAČELO OBVEZNE SEZNANITVE S PRAVICO DO
  ZAGOVORNIKA IN PRAVICO DO MOLKA




                  Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   10
    4. 1. NAČELO ZAKONITOSTI IN
            LEGALITETE
Načelo zakonitosti je poudarjeno v Ustavi RS, kjer je v 3. členu določeno,
da je RS pravna drţava.

 Legaliteta pomeni zakonitost in zahteva uskladitev postopkov drţave
(drţavnih organov) z veljavnimi zakoni.

Je eno izmed temeljnih načel za uporabo policijskih pooblastil. Vsako
uradno dejanje vsak postopek mora temeljiti na zakonu in vsako pooblastilo
mora biti izvedeno na način, ki je predpisan z zakonom ali podzakonskim
aktom.



                         Ministrstvo za notranje zadeve, 2010          11
     4. 2. NAČELO SORAZMERNOSTI
        ALI PROPORCIONALNOSTI
   Izvajanje pooblastil ne sme povzročati škode, ki ni v sorazmerju z njihovim
    namenom in cilji njihove uporabe ( Pravilnik, 5. člen).

   Policisti smejo uporabiti le tisto prisilno sredstvo, ki je sorazmerno načinu in
    moči upiranja ali napada. Pri uporabi prisilnih sredstev morajo policisti
    spoštovati človekovo osebnost in njegovo dostojanstvo (ZPol, 51. člen).

   Pooblastila policist izvede tako, da ne ogroţa ţivljenja ali varnosti oseb, ki
    niso v postopku, da teh oseb po nepotrebnem ne vznemirja in jim ne nalaga
    nepotrebnih obveznosti.

   Če sme policist pri izvajanju policijskih nalog v določenem primeru uporabiti
    več prisilnih sredstev hkrati, sme hujše prisilno sredstvo uporabiti le, če je
    bila uporaba milejšega sredstva neuspešna ali če zaradi okoliščin in
    razlogov za varnost ţivljenja, osebno varnost ali varnost premoţenja ljudi
    ne bi bila mogoča.
                               Ministrstvo za notranje zadeve, 2010           12
   Škoda mora biti sorazmerna z ţeljenim ciljem.

   Tajne policijske ukrepe sme uporabiti v primeru preiskovanja hujših
    kaznivih dejanj.

   Pri nasilnem odpiranju zaprtih prostorov ali stvari,ne sme povzročati
    nepotrebne škode.

   Policisti morajo prenehati z izvajanjem policijskega pooblastila takoj, ko
    prenehajo razlogi za njegovo uporabo.

   Prisilna sredstva je dopustno uporabljati samo tako dolgo,dokler namen
    uporabe ni doseţen ali dokler se ne izkaţe, da namena ne bo mogoče
    doseči.


                           Ministrstvo za notranje zadeve, 2010           13
4.3. NAČELO OBVEZNOSTI SEZNANITVE
    S PRAVICO DO ZAGOVORNIKA IN
         PRAVICO DO MOLKA
 Ţe v predkazenskem postopku ima posameznik moţnost najema
 zagovornika.

 Vsakemu, ki mu je na kakršen koli način odvzeta prostost, ga policist
 mora poučiti v materinem jeziku ali jeziku, ki ga razume:

    da ni dolţna ničesar izjaviti,
    da ima pravico do takojšnje pravne pomoči zagovornika (t.i. Miranda
     pravica).



                         Ministrstvo za notranje zadeve, 2010            14
      4.4. KODEKS POLICIJSKE ETIKE
   Policisti v postopkih skrbijo, da so vsem zagotovljene enake človekove
    pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik,
    vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, izobrazbo, druţbeni
    poloţaj ali katero koli drugo osebno okoliščino.
   Policisti pri opravljanju svojega dela in v zasebnem ţivljenju skrbijo za
    varovanje ter utrjevanje lastnega ugleda in ugleda policijske organizacije.
    Posebej skrbijo za krepitev integritete v policijski organizaciji. Pri svojem
    delu so načelni, dosledni, odločni, vztrajni, pravični, strokovni, pri stiku z
    ljudmi, drţavnimi organi, nevladnimi organizacijami in drugimi ustanovami pa
    vljudni in korektni.
   Policisti zase ali za drugega ne zahtevajo nobenih privilegijev in so
    nedovzetni za vse oblike podkupovanja.
   Policisti si z javnim, zakonitim, strokovnim, pravičnim, vljudnim in korektnim
    delom pridobivajo naklonjenost, ugled in spoštovanje javnosti ter javnost
    sprejemajo kot obliko nadzora nad svojim delom.

                              Ministrstvo za notranje zadeve, 2010          15
   Policisti se za profesionalno opravljanje nalog ustrezno izobraţujejo,
    strokovno usposabljajo in izpopolnjujejo, si širijo splošno razgledanost in
    razvijajo znanja, potrebna za opravljanje uradnih nalog. Policisti se lahko
    zdruţujejo v sindikalna, strokovna in druga podobna zdruţenja v drţavi in
    tujini. Profesionalno ravnanje ne sme biti odvisno od političnega prepričanja
    in svetovnega nazora.
   Policisti varujejo poklicno tajnost in neupravičeno ne uporabljajo ter ne
    razkrivajo podatkov in informacij, do katerih so prišli pri opravljanju uradnih
    nalog. Pri svojem delu, tudi pri obveščanju javnosti, so ustrezno diskretni.
   Odnosi med njimi temeljijo na medsebojnem spoštovanju, vzajemni in
    solidarni pomoči, kolegialnosti, strpnosti, iskrenosti, medsebojnem zaupanju
    in dostojanstvu, dobronamerni kritiki ter dobri komunikaciji. Takim odnosom
    so tuji pojavi laţne solidarnosti, poniţevanja, podcenjevanja in
    zapostavljanja.




                              Ministrstvo za notranje zadeve, 2010           16
   5. POLICIJSKA POOBLASTILA
Policijska pooblastila so z zakonom določeni ukrepi, ki policistom
omogočajo, da lahko učinkovito in uspešno opravljajo svoje naloge.

Vsako policijsko pooblastilo pomeni določen poseg v človekove pravice,
zato se lahko uporabi le pod pogoji, ki so določeni v zakonu, in na način, ki
je opredeljen v Pravilniku o policijskih pooblastilih.

Večina policijskih pooblastil je uzakonjenih v Zakonu o policiji (splošna
policijska pooblastila), Zakonu o kazenskem postopku (pooblastila policistov
pri preiskovanju kaznivih dejanj), Zakonu o prekrških (pooblastila policistov
pri obravnavanju storilcev prekrškov), Zakonu o varnosti cestnega prometa
in Zakonu o nadzoru drţavne meje.



                          Ministrstvo za notranje zadeve, 2010           17
6. SPLOŠNA POOBLASTILA POLICIJE

    Pri opravljanju nalog policije imajo policisti pravico in dolžnost:

   opozarjati,
   ukazovati,
   ugotavljati identiteto in izvesti identifikacijski postopek,
   opraviti prepoznavo oseb po fotografijah,
   varnostno preverjati osebe,
   vabiti,
   opraviti varnostni pregled,
   opraviti pregled osebe,
   prepovedati gibanje,


                            Ministrstvo za notranje zadeve, 2010          18
   prepovedati pribliţevanje določenemu kraju ali osebi,
   opraviti protiteroristični pregled prostorov, objektov, naprav, območij
   prijeti in privesti osebo ,
   pridrţati osebo,
   odrediti stroţji policijski nadzor,
   zaseči predmete,
   vstopiti v tuje stanovanje in v tuje prostore,
   uporabiti tuja prevozna in komunikacijska sredstva,
   uporabiti druga pooblastila, določena v zakonih,
   uporabiti prisilna sredstva.




                          Ministrstvo za notranje zadeve, 2010           19
            6. 1. OPOZORILO


Opozorilo je najmilejši ukrep policista, njegov namen
je preprečiti kršitev ali ogroţanje, v primeru, ko do
kršitve ţe pride, pa pozitivno učinkovati na storilca.




                   Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   20
                        PRAVNA PODLAGA

     Zakon o policiji, 34. člen, 1. odstavek
     Način izvajanja določa Pravilnik o policijskih
      pooblastilih (12. in 13. člen)

     Policisti opozarjajo na okoliščine in ravnanja, ki:
•    ogroţajo ţivljenje ljudi (če se otroci igrajo, ţogajo, smučajo, sankajo na
     javni cesti),
•    ogroţajo osebno varnost ali premoţenje (puščanje predmetov večje
     vrednosti npr. kovčki, potovalke brez nadzora),
•    predstavljajo splošno nevarnost (zaradi “obilnih” sneţnih padavin je
     nevarnost sneţnih plazov).


                            Ministrstvo za notranje zadeve, 2010                  21
                6. 2. U K A Z


Z ukazom dajejo policisti navodila in zahteve za ukrepe
in dejavnosti, ki jih mora kdo storiti ali opustiti, da se lahko
uspešno opravi določeno policijsko nalogo.




                    Ministrstvo za notranje zadeve, 2010     23
                       PRAVNA PODLAGA

     Zakon o policiji, 32. a člen, 2. in 3. odstavek 34. člena
     Način izvajanja določa Pravilnik o policijskih pooblastilih
      (12. in 13. člen)

      Z ukazom policisti dajejo navodila in zahteve za ukrepe in
      dejavnosti, ki jih mora kdo storiti ali opustiti, da bi se:
     zavarovalo ţivljenje ljudi,
     zavarovalo premoţenje pred uničenjem, poškodovanjem, tatvino in
      drugimi oblikami škodljivega ravnanja,
     zagotovila varnost prometa,
     preprečili neredi, nemiri in druge podobne kršitve javnega reda ali,
     odvrnile škodljive posledice naravnih in drugih nesreč, v skladu z
      odločitvami organov, pristojnih za varstvo pred naravnimi in drugimi
      nesrečami.
                           Ministrstvo za notranje zadeve, 2010          24
      RAZLIKE MED OPOZORILOM IN
               UKAZOM

   Ukaz je hujše in represivnejše pooblastilo kot opozorilo.

   Pri opozorilu policist ne grozi občanu, da bo ukrepal s prisilo, pri
    ukazu je to potrebno (npr. opozori na uporabo prisilnih sredstev).

   Razlikujeta se tudi po tonu in vsebini. Ukaz se praviloma, daje s
    povišanim, ostrejšim tonom, medtem ko se opozorilo daje z
    milejšim tonom, pri čemer se navadno občanu razloţi, kakšne
    negativne posledice bi lahko imelo njegovo dejanje ali ravnanje, na
    katerega se ga opozarja.


                          Ministrstvo za notranje zadeve, 2010         25
6. 3. UGOTAVLJANJE IDENTITETE IN
    IDENTIFIKACIJSKI POSTOPEK


 Ugotavljanje identitete je uradno dejanje, s katerim
 policisti ugotavljajo ali je identificirani resnično oseba,
 za katero se predstavlja in osebne podatke oseb
 v postopku.




                      Ministrstvo za notranje zadeve, 2010     26
                    PRAVNA PODLAGA


     Zakon o policiji, 35. člen
     Način izvajanja pa določa Pravilnik o policijskih
      pooblastilih (14. - 18. člen)
    Podobno pooblastilo po drugih predpisih:
•   Zakonu o kazenskem postopku, 2. odstavek 148. člena, 2 in 3.
    odstavek 149. člena,
•   Zakonu o prekrških, 2. odstavek 105. člena in 1. odstavek 110. člena,
•   Zakon o nadzoru drţavne meje, 29. in 35. člen,
•   Zakon o varnosti cestnega prometa, Zakon o osebni izkaznici, Zakon o
    osebnem imenu in drugih zakonih.


                         Ministrstvo za notranje zadeve, 2010        27
     Policisti lahko ugotavljajo identiteto osebe, ki:

1.   jo je treba prijeti, privesti, ji odvzeti prostost ali jo pridrţati;
2.   je na območju, na katerem je prepovedano ali omejeno gibanje;
3.   je na območju, v kraju ali objektu, v katerem se izvajajo ukrepi za
     iskanje ali izsleditev storilca kaznivega dejanja ali prekrška ali
     predmetov in sledi, ki so pomembne za kazenski postopek ali
     postopek o prekršku;
4.   s svojim obnašanjem, ravnanjem ali zadrţevanjem na določenem
     kraju ali ob določenem času vzbuja sum, da bo izvršila, izvršuje ali je
     izvršila prekršek ali kaznivo dejanje;
5.   je po opisu podobna iskani osebi;
6.   je očitno nebogljena in je ugotavljanje identitete nujno za zagotovitev
     pomoči;
7.   bi lahko dala koristne podatke za opravljanje uradnih nalog policije.


                          Ministrstvo za notranje zadeve, 2010          28
Policisti lahko ugotavljajo identiteto osebe in posredujejo njene
podatke tudi na upravičeno zahtevo uradnih oseb drţavnih organov ter
subjektov z javnimi pooblastili.

Policisti lahko ugotavljajo identiteto osebe tudi na upravičeno zahtevo
druge osebe, ki se izkazuje z nastalo materialno in nematerialno
škodo, telesno poškodbo, sumom storitve kaznivega dejanja ali
prekrška in v podobnih primerih, ter tako ugotovljene podatke
posredujejo upravičencu, ki izkaţe pravni interes za uveljavljanje pravic
pred sodnimi ali drţavnimi organi.




                      Ministrstvo za notranje zadeve, 2010          29
        POSTOPEK UGOTAVLJANJA
              IDENTITETE

Policist ugotavlja identiteto osebe tako, da:

   zahteva izročitev javne listine, opremljene s fotografijo, ki jo je
    izdal drţavni organ,
   pogleda listino ter
   primerja in preveri podatke.
Če je oseba zakrita ali zamaskirana, sme policist zahtevati, da se
odkrije, zato da lahko nedvomno ugotovi njeno identiteto.

Policist mora osebi, ki to zahteva, pojasniti razlog za ugotavljanje
identitete.

                           Ministrstvo za notranje zadeve, 2010           30
      DOKAZOVANJE IDENTITETE
         DRŢAVLJANOV RS
   osebna izkaznica,
   potni list drţavljana RS,
   vozniško dovoljenje,
   oroţni list (s sliko),
   maloobmejna prepustnica,
   pomorska knjiţica,

•   vojaška knjiţica (z njimi dokazujejo svojo identiteto vojaške osebe,
    poleg vojaške knjiţice pa lahko uporabljajo tudi drug dokument, ki ga
    je izdal vojaški organ ali ustanova),
•   v pomoč so lahko tudi druge javne listine.


                         Ministrstvo za notranje zadeve, 2010        31
    DVOM O PRISTNOSTI LISTINE –
       OSEBA BREZ LISTIN

     Če policist dvomi o pristnosti javne listine ali
     je oseba nima, lahko ugotavlja identiteto:

   z razgovorom, v katerem preverja podatke o identiteti,
   s pomočjo podatkov iz evidenc,
   drugih listin,
   s pomočjo drugih oseb ali na drugem kraju,
   ali na način, ki ga predlaga oseba, če je ta varen in
    smotrn.


                      Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   32
          ČE IDENTITETE NI
         MOGOČE UGOTOVITI


 Če policist ( v primerih iz prvega, drugega ali tretjega
odst. 35. člena ZPol) ne more ugotoviti identitete
osebe, jo lahko privede v policijske prostore in izvede
identifikacijski postopek.




                   Ministrstvo za notranje zadeve, 2010     33
          6. 4. VABLJENJE



Vabilo je uradno dejanje, s katerim policist pisno ali
ustno povabi v uradne prostore osebo, ki bi lahko dale
koristne podatke za izvrševanje nalog, določenih z
zakonom.




                 Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   34
              PRAVNA PODLAGA



 Zakonu o policiji, 37. člen
 Način izvedbe je določen v Pravilniku o policijskih
  pooblastilih (20. in 21. člen)



Podobno pooblastilo po drugih predpisih:
• Zakon o kazenskem postopku (XV. poglavje, predkazenski
  postopek, 3. odstavek 148. člena).


                     Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   35
            POGOJI VABLJENJA

Policisti lahko vabijo v uradne prostore osebe, ki bi
lahko dale koristne podatke za izvrševanje nalog,
določenih z zakonom, v primerih, ko vabljenje ni
mogoče na podlagi drugih zakonov.

Policisti praviloma vabijo osebo z vabilom, ki ga
pošljejo po pošti ali ga osebno vročijo.

Zaradi vabljenja oseba ne sme imeti nepotrebnih
teţav pri opravljanju svojega rednega dela.

                Ministrstvo za notranje zadeve, 2010    36
          PODATKI NA VABILU


Pisno vabilo mora vsebovati:

   ime in priimek vabljene osebe,
   čas in kraj,
   razlog vabljenja in v kakšni vlogi,
   ter opozorilo, da bo prisilno privedena, če se
    vabilu ne bo odzvala.




                 Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   37
    OBVEŠČANJE OB VABLJENJU



   Če policist vabi mladoletnika, mora hkrati obvestiti tudi
    osebo, ki je dolţna skrbeti zanj.

   Otroka ali osebo, za katero policist ugotovi, da ji je
    popolnoma odvzeta poslovna sposobnost, sme policist
    vabiti le preko staršev oziroma zakonitega zastopnika.



                    Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   38
            USTNO VABILO


Policisti lahko vabijo osebo tudi neposredno ustno,
pri čemer ji morajo sporočiti razlog, zaradi
katerega je vabljena, in jo opozoriti na moţnost
prisilne privedbe.

Policist osebo neposredno ustno vabi praviloma
takrat, ko je potrebno podatke ali obvestila pridobiti
nujno in takoj.


                  Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   39
DEJANJA PODOBNA VABLJENJU
         PO Zpol


ZPol ni edini zakon, ki uzakonja pooblastilo vabljenja.
Podobno pooblastilo najdemo pri obravnavanju kaznivih
dejanj in sicer v 148. členu ZKP, kjer so določene
naloge, ki jih sme in mora policija opraviti v primeru, da
so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo
dejanje, ki se preganja po uradni dolţnosti. V 3.
odstavku je določeno, da smejo organi za notranje
zadeve (policija) vabiti osebe k sebi, vendar samo
pisno.


                  Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   40
       6. 5. PREGLED OSEBE


Pregled osebe pooblašča policiste, da iz razlogov
javne varnosti opravijo pregled osebe in stvari, ki jih
ima pri sebi; če se oseba nahaja v vozilu ali ob njem,
pa tudi pregled notranjosti vozila.




                   Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   41
                     PRAVNA PODLAGA


    Zakon o policiji, 38. a člen


  Podobno pooblastilo po drugih predpisih:
• Zakon o kazenskem postopku (pregled prevoznih sredstev, potnikov in
  prtljage 2. odstavek 148. člena in osebna preiskava 2. odstavek 214. člena),
• Zakon o prekrških, 58. in 67. člen, ki napoti na smiselno uporabo določb
  ZKP,
• Zakon o nadzoru drţavne meje (kontrola potnikov, kontrola prevoznega
  sredstva in kontrola stvari, 28. in 29. člen).


                            Ministrstvo za notranje zadeve, 2010        42
       POGOJI ZA OPRAVLJANJE
          PREGLEDA OSEBE

     Iz razlogov javne varnosti sme policist z namenom
    zasega predmetov opraviti pregled osebe in stvari, ki
    jih ima ta pri sebi, če:

   je na podlagi neposredne zaznave policista,
   podana utemeljena verjetnost,
   da ima oseba pri sebi predmete, ki bi jih bilo v skladu z
    zakonom treba zaseči.



                     Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   43
          POSTOPEK PREGLEDA
                OSEBE

   Pred začetkom pregleda policist pozove osebo, da
    sama izroči predmete, razen če bi to ogrozilo varnost
    ljudi in premoţenja.

   Pregled osebe mora opraviti oseba istega spola, razen
    če s pregledom ni mogoče odlašati.




                    Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   44
  KAKO SE OPRAVI PREGLED
          OSEBE

Pri pregledu policist z rokami pretipa oblačila osebe in
pregleda vsebino predmetov, ki jih ima oseba pri sebi
ali s seboj. Policist pri pregledu stvari ne sme s silo
odpirati zaprtih predmetov.

Pregled osebe ne obsega telesnega pregleda ali
osebne preiskave.




                  Ministrstvo za notranje zadeve, 2010     45
KO POLICIST MED PREGLEDOM
  OSEBE NAJDE PREDMET


 ki mora biti zaseţen na podlagi zakona, ki
  ureja kazenski postopek,
 zakona, ki ureja postopek o prekrških ali
 na podlagi drugega zakona


policist nadaljuje postopek po teh predpisih.


                   Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   46
6. 6. VARNOSTNI PREGLED



Za zagotavljanje lastne varnosti ali varnosti
osebe v postopku, lahko policist pri opravljanju
uradnih nalog, opravi varnostni pregled.




                Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   47
                      PRAVNA PODLAGA


   Zakon o policiji, 38. člen
   Način izvajanja pa določa Pravilnik o policijskih
    pooblastilih (22. - 24. člen)
  Podobno pooblastilo po drugih predpisih:
• Zakon o kazenskem postopku (pregled prevoznih sredstev, potnikov in
  prtljage, 2. odstavek 148. člena, osebna preiskava 2. odstavek 214. člena,
• Zakon o prekrških, 58. in 67. člen, ki napoti na smiselno uporabo določb
  ZKP,
• Zakon o nadzoru drţavne meje (kontrola potnikov, kontrola prevoznega
  sredstva in kontrola stvari, 28. in 29. člen).


                           Ministrstvo za notranje zadeve, 2010        48
   POGOJI ZA OPRAVLJANJE
   VARNOSTNEGA PREGLEDA


Pri opravljanju nalog, določenih z zakonom, lahko
policisti v primerih, ko obstaja verjetnost napada ali
samopoškodovanja s strani določene osebe, opravijo
varnostni pregled te osebe.




                 Ministrstvo za notranje zadeve, 2010    49
      NAMEN VARNOSTNEGA
          PREGLEDA



Pri varnostnem pregledu se ugotavlja, ali je oseba
oboroţena in ali ima pri sebi oziroma s sabo druge
nevarne predmete, primerne za napad ali
samopoškodovanje.




                  Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   50
  POLICIST OPRAVI VARNOSTNI
       PREGLED ZARADI
1. LASTNE VARNOSTI – da ugotovi ali ima oseba v postopku pri
sebi orodje ali oroţje, s katerim bi lahko napadla policista (npr.
strelno oroţje, boksar, bodalo).

2. VARNOSTI DRUGIH OSEB - pregled opravi policist iz bojazni,
da pregledana oseba ne bi z oroţjem ali nevarnim orodjem
napadla koga drugega.

3. VARNOSTI OSEBE, S KATERO IMA POLICIST POSTOPEK –
da ugotovi ali ima pregledana oseba pri sebi predmete s katerimi
bi se lahko sama poškodovala (npr. noţ, bodalo, britvica, strupi,
tablete).

                    Ministrstvo za notranje zadeve, 2010         51
KDAJ OPRAVI POLICIST VARNOSTNI
          PREGLED
   Varnostni pregled opravi policist pri opravljanju nalog,
    določenih z zakonom. (1. odstavek 38. člena Zpol).

   Zpol pri nekaterih pooblastilih ţe določa, da pooblastilo
    obsega tudi varnostni pregled (npr. prijetje, 3. odstavek
    41. člena, protiteroristični pregled 3. odstavek 40. člena).

   Varnostni pregled bo policist opravil tudi pri privedbi ali
    pridrţanju (42. in 43. člen ZPol), če tega ni storil ţe ob
    prijetju, lahko pa tudi pri ugotavljanju identitete (35. člen
    ZPol), če gre za postopek z nevarno sumljivo osebo.
                       Ministrstvo za notranje zadeve, 2010     52
      KAJ OBSEGA VARNOSTNI
            PREGLED

Varnostni pregled obsega:

   pregled osebe,

   njenih stvari in prevoznega sredstva, ki so v
    neposredni bliţini in dostopni osebi, ki jo policist
    varnostno pregleduje (lahko pregleda notranjost vozila,
    prtljaţnika in drugih prostorov za prtljago ali opremo
    vozila).




                     Ministrstvo za notranje zadeve, 2010     53
        KAKO SE OPRAVI VARNOSTNI
                PREGLED
   Pri varnostnem pregledu policist z rokami pretipa oblačila
    osebe, pokrivalo in lase ter pregleda obutev.

   Če pri tem zazna predmet ali snov, ki bi ju oseba lahko
    uporabila za napad ali samopoškodovanje, predmet ali snov
    vzame in pregleda.

   Policist pregleda tudi druge predmete, ki jih ima oseba pri
    sebi in bi lahko bilo v njih skrito oroţje ali drugi nevarni
    predmeti.
                       Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   54
      ZASEG PREDMETOV OB
     VARNOSTNEM PREGLEDU



Če policist pri varnostnem pregledu najde oroţje ali
drug nevaren predmet, primeren za napad oziroma
samopoškodovanje, ga odvzame.




               Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   55
   KDO OPRAVLJA VARNOSTNI
          PREGLED

 Varnostni pregled osebe praviloma opravlja oseba
                    istega spola.



To pa ne velja v primeru kadar varnostnega pregleda ni
mogoče odloţiti.



                Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   56
RAZLIKA MED OSEBNO PREISKAVO IN
   VARNOSTNIM PREGLEDOM

 1. V RAZLOGIH za preiskavo oziroma za pregled (za varnostni
    pregled so ti razlogi manj strogi)

 2. V VSEBINI za preiskavo oziroma za pregled (pri varnostnem
    pregledu gre za vizualno deloma tudi s tipom zaznavno
    površinsko pregledovanje osebe, medtem, ko se pri osebni
    preiskavi osebo detajlno preišče; preiščejo se oblačila, telo,
    po potrebi tudi telesne votline - zdravnik)




                        Ministrstvo za notranje zadeve, 2010         57
3.   PROCESNI VREDNOSTI
     Varnostni pregled nima v nadaljnjem postopku procesne
     vrednosti;

4.   ODREJANJU preiskave oz. pregleda
     Osebna preiskava mora biti opravljena po predpisanem
     formalnem postopku; praviloma se opravi na podlagi pisne
     odredbe.
     Za varnostni pregled pa so določila manj stroga (policist ne
     potrebuje odredbe pristojnega organa.




                      Ministrstvo za notranje zadeve, 2010     58
    6. 6. 1. OSEBNA PREISKAVA

Osebna preiskava je preiskovalno opravilo (procesno
dejanje), ki se sme opraviti, če so podani razlogi za
sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje in
verjetno, da se bodo pri preiskavi določene osebe
našli sledovi ali predmeti, ki so pomembni za
kazenski postopek ali za postopek o prekršku (pogoji
osebne preiskave so določeni v 114. - 119. členu
ZKP).
Verjetnost je dana takrat, kadar je pričakovanje uspeha
večje od pričakovanja neuspeha.

                 Ministrstvo za notranje zadeve, 2010     59
        6. 6. 2. PREGLED
      POTNIKOV IN PRTLJAGE


Če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo
dejanje, za katero se storilec preganja po uradni
dolţnosti, pa sme policija opraviti potreben pregled
prevoznih sredstev, potnikov in prtljage. O dejstvih in
okoliščinah, ki se ugotovijo pri posameznih dejanjih in
utegnejo biti pomembne za kazenski postopek, in o
predmetih, ki so bili najdeni ali zaseţeni, se napravi
zapisnik ali uradni zaznamek.

                  Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   60
6. 7. OMEJITEV GIBANJA


Prepoved gibanja je ukrep, ki ga smejo
policisti izvajati, če pride do ogroţanja ţivljenja,
osebne varnosti ljudi, premoţenja večje
vrednosti in iz razlogov zagotavljanja varnosti
določenih oseb ali objektov.




               Ministrstvo za notranje zadeve, 2010    61
                   PRAVNA PODLAGA


  Zakon o policiji, 39. člen
  Način izvajanja določa Pravilnik o policijskih pooblastilih
   (25. in 26. člen)



Podobno pooblastilo po drugih predpisih:
• Zakonu o kazenskem postopku (policija za nujno potreben čas omeji
  gibanje na določenem prostoru, XV. poglavje, predkazenski postopek,
  2. odstavek 148. člen).


                        Ministrstvo za notranje zadeve, 2010       62
  POGOJI ZA PREPOVED GIBANJA

Če je mogoče pričakovati, da bo na določenem
območju ali v določenem objektu prišlo:

 do ogroţanja ţivljenja ali osebne varnosti ljudi,
 ali do ogroţanja premoţenja večje vrednosti
  oziroma je do tega ţe prišlo,
 ali iz razlogov zagotavljanja varnosti določenih
  oseb ali objektov,



                   Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   63
KAJ SMEJO STORITI POLICISTI

 policisti smejo :

    izprazniti to območje ali objekt,
    prepovedati dostop,
    ga pregledati in omejiti gibanje v njegovi
     neposredni bliţini.




               Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   64
DEJANJA PODOBNA POOBLASTILU
     PREPOVEDI GIBANJA

   V ZKP so določene naloge policije in neprocesna
    (operativno tehnična) dejanja, ki jih sme in mora policija
    opraviti v primeru, da so podani razlogi za sum, da je bilo
    storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni
    dolţnosti.

   Med ostalimi nalogami mora policija za nujno potreben
    čas omejiti gibanje na določenem prostoru (2. odstavek
    148. člen ZKP).


                      Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   65
6. 8. VSTOP V TUJE STANOVANJE
       IN DRUGE PROSTORE


   Vstop v stanovanje je ukrep, s katerim smejo
   policisti, skladno z zakonskimi pogoji, vstopiti
   v tuje stanovanje in druge prostore.




                  Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   66
              PRAVNA PODLAGA


 Zakon o policiji, 47. člen
   Način izvajanja tega pooblastila ureja Pravilnik o
    policijskih pooblastilih (63. - 67. člen)


Podobno pooblastilo po drugih predpisih:
• Zakon o kazenskem postopku (hišna in osebna preiskava 218. člen)
• Zakon o prekrških v 58. členu




                   Ministrstvo za notranje zadeve, 2010      67
       VSTOP V STANOVANJE BREZ
              ODLOČBE

    Policist lahko brez odločbe sodišča vstopi v tuje
    stanovanje in druge prostore samo na podlagi določb

   zakona o kazenskem postopku ali
   zakona o policiji.




                     Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   68
     VSTOP V STANOVANJE PO ZKP
    Policisti smejo tudi brez odredbe sodišča vstopiti v tuje stanovanje
    in druge prostore in po potrebi opraviti preiskavo:

   če imetnik stanovanja to ţeli,
   če kdo kliče na pomoč,
   če je treba, da se prime storilec kaznivega dejanja, ki je bil zasačen
    pri samem dejanju,
   če je to potrebno za varnost ljudi in premoţenja,
   če je v stanovanju ali kakšnem drugem prostoru kdo, ki ga je treba
    po odredbi pristojnega drţavnega organa pripreti ali prisilno privesti
    ali se je zaradi pregona tja zatekel (1. odstavek 218. člen).


                          Ministrstvo za notranje zadeve, 2010             69
      VSTOP V STANOVANJE PO ZPol


    Policisti lahko brez odločbe sodišča vstopijo v tuje stanovanje in
    druge prostore:

    če je to potrebno zaradi preprečitve samomora,
    če se preverjajo okoliščine, ki kaţejo na smrt
    določene osebe v tem prostoru, ali
    če gre za preprečitev konkretne nevarnosti za ljudi
    in premoţenje.




                         Ministrstvo za notranje zadeve, 2010        70
ZA DRUG PROSTOR SE ŠTEJEJO


    vsi zaprti objekti,
    ograjeni zasebni prostori in
    zaprti bivalni prostori prevoznega sredstva,
     ki niso namenjeni javni uporabi.




                Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   71
 SEZNANITEV OSEBE O RAZLOGIH
          ZA VSTOP

Pred vstopom v tuje stanovanje in druge prostore
policist osebo seznani z razlogi za vstop,

razen če tega ni mogoče storiti, ker je treba ukrepati
 takoj in nepričakovano.




                   Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   72
    NASILNI VSTOP V STANOVANJE

   Policist sme, kadar ni mogoče drugače, za vstop v tuje
    stanovanje in druge prostore uporabiti tudi silo.

   Pred nasilnim vstopom osebo v notranjosti na to opozori,
    razen če bi bila zaradi opozorila ogroţena varnost ljudi
    ali premoţenja ali izvedba postopka.

   Policist lahko vstopi v tuje stanovanje in druge prostore z
    uporabo fizične ali mehanske sile, s pomočjo drugih
    oseb ali priročnih sredstev glede na okoliščine in nujnost
    ukrepov za varnost ljudi ali premoţenja.

                     Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   73
ČAS ZADRŢEVANJA V STANOVANJU
        ALI PROSTORU


Policist se sme zadrţevati v tujem stanovanju ali drugih
prostorih samo toliko časa, dokler so podani razlogi, zaradi
katerih je vanj vstopil.




                   Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   74
        POTRDILO O VSTOPU


Policist o vstopu v tuje stanovanje in druge prostore izda
potrdilo lastniku, najemniku ali uporabniku.


V potrdilu navede razloge za vstop in morebitne
poškodbe, ki so nastale pri vstopu.




                  Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   75
 VSTOP V STANOVANJE NA
PODLAGI ZAKONA O PREKRŠKIH


Zakon o prekrških vstopa v stanovanje ne opredeljuje,
je pa v okviru hišne preiskave, moţen vstop, ko
preiskavo opravljamo z odredbo sodišča po določilih
ZKP (3. odstavek 58. člena ZP-1).




                Ministrstvo za notranje zadeve, 2010    76
RAZLIKA MED VSTOPOM IN HIŠNO
         PREISKAVO

   Za razliko od obravnavanega pooblastila vstopa v tuje stanovanje in
    druge prostore, kjer lahko policist samo vstopi v tuje stanovanja in
    eventualno vizualno pregledal stanovanje in druge prostore, pa policist
    pri preiskavi stanovanja in drugih prostorov dejansko preišče
    stanovanje ali druge prostore in ga ne samo vizualno pregleda.

   Navedeno pooblastilo je hkrati zelo učinkovit vir pridobivanja
    materialnih dokazov v kazenskem postopku ali v postopku za prekršek.




                           Ministrstvo za notranje zadeve, 2010         77
 6. 9. PREISKAVA STANOVANJA
Zakon o kazenskem postopku - opredeljuje pogoje in postopek za
  preiskavo na podlagi pisne odredbe in brez pisne odredbe sodišča in
  sicer 214. - 219. člen ZKP. Loči dve vrsti preiskave:

   preiskava z odredbo sodišča, 214. in 215. člen,
   preiskava brez odredbe, 218. člen.

Zakon o prekrških – opredeljuje, da se za postopek o preiskavi smiselno
  uporabljajo določbe ZKP (67. člen ZP-1):
 preiskava z odredbo po določilih ZKP.


    Preiskava zaradi storitve prekrška brez odredbe ni dovoljena (3.
    odstavek 58. člen ZP-1).


                          Ministrstvo za notranje zadeve, 2010         78
HIŠNA PREISKAVA Z ODREDBO

    Preiskavo odredi sodišče z obrazloženo pisno odredbo.

   Odredba o preiskavi se izroči pred začetkom preiskave tistemu, pri
    katerem naj se preiskava opravi ali ki naj se preišče. Pri tem se ga
    pouči, da ima pravico obvestiti odvetnika, ki je lahko navzoč pri
    preiskavi. Če tisti, na katerega se nanaša odredba o preiskavi
    zahteva, da je pri preiskavi navzoč odvetnik, se začetek preiskave
    odloţi do prihoda odvetnika, vendar najdalj za dve uri.

   Pred začetkom preiskave se zahteva od tistega, na katerega se
    nanaša odredba o preiskavi, naj prostovoljno izroči osebo oziroma
    predmete, ki se iščejo.

                          Ministrstvo za notranje zadeve, 2010             79
   S preiskavo se lahko začne tudi brez poprejšnje izročitve odredbe in
    brez poprejšnje zahteve za izročitev osebe ali stvari, če se pričakuje
    oboroţen odpor ali če je potrebno, da se preiskava opravi takoj in
    nepričakovano, ali če se opravi preiskava v javnih prostorih.

   Preiskava se praviloma opravlja med 6. in 22. uro. Opravlja se lahko
    tudi izven tako določenega časa, če se je v njem začela, pa se do
    22. ure še ni končala ali če so podani razlogi iz 218. člena ZKP ali
    če preiskovalni sodnik oceni, da bi bili lahko zaradi odlašanja
    uničeni sledovi kaznivega dejanja oziroma predmeti, pomembni za
    kazenski postopek, in to posebej dovoli.

   Določbe tega in ostalih členov, ki se nanašajo na hišno in osebno
    preiskavo, se smiselno uporabljajo tudi za preiskavo skritih
    prostorov prevoznih sredstev.


                          Ministrstvo za notranje zadeve, 2010          80
    HIŠNA PREISKAVA BREZ ODREDBE

   Policisti smejo tudi brez odredbe sodišča stopiti v tuje stanovanje in druge
    prostore in po potrebi opraviti preiskavo, če imetnik stanovanja to ţeli, če
    kdo kliče na pomoč, če je treba, da se prime storilec kaznivega dejanja, ki je
    bil zasačen pri samem dejanju, ali če je to potrebno za varnost ljudi in
    premoţenja, če je v stanovanju ali kakšnem drugem prostoru kdo, ki ga je
    treba po odredbi pristojnega drţavnega organa pripreti ali prisilno privesti ali
    se je zaradi pregona tja zatekel.

   V primeru iz prejšnjega odstavka se ne napravi zapisnik, temveč se
    imetniku stanovanja takoj izda potrdilo, v katerem se navede vzrok vstopa v
    stanovanje oziroma v druge prostore. Če je bila v tujih prostorih opravljena
    tudi preiskava, se je treba ravnati po tretjem in šestem odstavku 216. člena
    ZKP.



                              Ministrstvo za notranje zadeve, 2010                81
   Preiskava se sme opraviti tudi brez navzočnosti prič, če ni mogoče
    takoj zagotoviti njihove navzočnosti, nevarno pa bi bilo odlašati.
    Razlogi za preiskavo brez navzočnosti prič morajo biti navedeni v
    zapisniku.

   Policisti smejo brez odredbe o preiskavi in brez navzočnosti prič
    opraviti osebno preiskavo, ko izvršujejo sklep o privedbi ali ko komu
    vzamejo prostost, če je podan sum, da ima ta oroţje za napad, ali
    sum, da bo odvrgel, skril ali uničil predmete, ki mu jih je treba vzeti
    kot dokazilo v kazenskem postopku.

   Kadar opravijo policisti preiskavo brez odredbe, morajo o tem takoj
    podati poročilo preiskovalnemu sodniku, če postopek še ne teče, pa
    pristojnemu drţavnemu toţilcu.


                          Ministrstvo za notranje zadeve, 2010            82
6. 10. ZASEG PREDMETOV IN
 RAVNANJE Z ZASEŢENIMI
         PREDMETI

 Zaseg predmetov je uradno dejanje policista,
 ki določeni osebi z namenom dokazovanja
 ali preprečevanja negativnih ravnanj
 začasno odvzame določene predmete.




               Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   83
                    PRAVNA PODLAGA

  Zakon o policiji, 46. člen.
  Konkretnejša določila o načinu izvajanja določa Pravilnik
   o policijskih pooblastilih, ( 58. - 62. člen).

Podobno pooblastilo po drugih predpisih:
• Zakon o kazenskem postopku, v predkazenskem in kazenskem postopku,
  220. - 224. člen, vključno s pridrţanjem pisem in brzojavnih pošiljk,
• Zakon o prekrških, v postopku o prekršku, 9. poglavje 3. odstavek 123.
  člen,
• Zakon o varnosti cestnega prometa, 238.a člena.



                        Ministrstvo za notranje zadeve, 2010       84
    ZASEG PREDMETOV PO ZPol
Policisti zaseţejo predmete na podlagi:

   odredbe pristojnega organa ali
   iz razlogov, določenih z zakonom.

    Policisti pri opravljanju drugih nalog, določenih z zakonom,
    zaseţejo predmete:

   namenjene za napad ali samopoškodovanje,
   kakor tudi predmete, s katerimi se lahko huje ogrozi javni red ali
    splošna varnost ljudi ali premoţenja ali
   predmete, ki so bili uporabljeni, pridobljeni oziroma so
    nastali s prekrškom ali kaznivim dejanjem (2. odstavek 46. člena
    ZPol).


                        Ministrstvo za notranje zadeve, 2010       85
   Zaseţene predmete po ZPol so policisti dolţni izročiti pristojnemu
    organu.

   V primeru, da zoper osebo, ki so ji bili predmeti zaseţeni, ni bil
    uveden postopek pred pristojnim organom, je treba predmete
    osebi vrniti, razen če gre za nevarne predmete.

   Zaseg predmetov po določilih Zakona o policiji se opravi brez
    odredbe.




                        Ministrstvo za notranje zadeve, 2010        86
    PISNI AKTI O ZASEGU

IZROČITEV POTRDILA ALI ZAPISNIKA


    O zaseţenih predmetih policist izda:
   Potrdilo o zasegu (v vseh primerih),
    V zakonsko določenih primerih pa napiše tudi:
   Zapisnik o zasegu (za kazniva dejanja).




               Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   87
          ZASEG PREDMETOV PO ZKP
    Predmeti,
   ki se morajo po kazenskem zakonu vzeti
    (blago in predmeti nedovoljene trgovine; podkupnina, mamila ...),
   ki utegnejo biti dokazilo v kazenskem postopku
    (predmeti, ki so pridobljeni / nastali / uporabljeni za KD - ponarejena
    listina, oroţje, vlomilsko orodje ... ),
    se zasežejo in izročijo v hrambo sodišču ali pa se kako drugače
    zavaruje njihova hramba., člen 220/1)

    Policist predmete zaseţe po pisni odredbi sodišča ali brez nje v
    primerih, ki jih določa zakon (4. odstavek 220. člena ZKP).



                            Ministrstvo za notranje zadeve, 2010         88
ZASEG PREDMETOV BREZ PISNE
         ODREDBE
    Policisti smejo tudi brez pisne odredbe zaseči take predmete v dveh
    primerih:

   če ni mogoče čakati, da bi preiskovalni sodnik odredil zaseg
    (obstaja nevarnost odlašanja) - podrobneje glej 1. odstavek 164.
    člena ZKP,

   če so bili predmeti najdeni pri preiskavi stanovanja ali drugih
    prostorov, osebni preiskavi ali drugih preiskovalnih opravilih ali pri
    pregledu prevoznih sredstev, potnikov in prtljage.



                          Ministrstvo za notranje zadeve, 2010               89
ZASEG PREDMETOV PO ZAKONU O
        PREKRŠKIH

     Policisti smejo v postopku za prekršek, še pred
    izdajo odločbe o prekršku zaseči naslednje predmete
    ( 3. odstavek 123. člena ZP- 1, v zvezi s 25. členom
    istega zakona):

   predmete, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za
    prekršek ali so nastali s prekrškom,
   predmete, katerih odvzem je obvezen (npr. mamila
    in prepovedane psihotropske substance, oroţje).

                   Ministrstvo za notranje zadeve, 2010    90
       ZASEG MOTORNEGA VOZILA PO
                ZVCP
    Policist zaseţe vozniku motorno vozilo, s katerim je bil zaloten pri storitvi hujšega
    prekrška (238.a člen ZVCP):

   če je bil kršitelj v zadnjih dveh letih najmanj trikrat pravnomočno kaznovan za
    prekršek iz točke d) sedmega odstavka 32. člena, točke d) devetega odstavka 32.
    člena, točke e) desetega odstavka 32. člena, 130., 131., 132. ali sedmega oziroma
    osmega odstavka 138. člena ZVCP,
   če je kršitelj kljub prepovedi nadaljnje voţnje nadaljeval ali ponovil prekršek, zaradi
    katerega mu je bila prepovedana nadaljnja voţnja.

    Zaseţeno motorno vozilo je treba takoj oddati sodišču, ki je pristojno za postopek o
    prekršku, lahko pa se do izdaje sodbe o prekršku hrani pri policiji.
    Za hujši prekršek iz prvega odstavka 238.a člena ZVCP se šteje prekršek, za
    katerega je predpisana globa najmanj 250 eurov in stranska sankcija kazenskih točk
    v cestnem prometu ali prepovedi voţnje motornega vozila.

                                  Ministrstvo za notranje zadeve, 2010                91
           6. 11. PRIJETJE


Prijetje je ukrep, s katerim policisti začasno
omejijo gibanje določeni osebi z namenom
da jo privedejo, pridrţijo ali opravijo kakšno
drugo dejanje določeno z zakonom.




               Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   92
                  PRAVNA PODLAGA

 Zakonu o policiji, 41. člen
   Način izvajanja tega pooblastila ureja Pravilnik o
    policijskih pooblastilih, (29. - 36. člen)


 Podobno pooblastilo po drugih predpisih:
 • Zakon o kazenskem postopku (odvzem prostosti 3. odstavek 4.
   člen; omejiti gibanje na določenem kraju ali objektu 2. odstavek
   148. člen; zadrţanje 1. odstavek 149. člen; drţavljanska aretacija
   160. člen).



                         Ministrstvo za notranje zadeve, 2010           93
POGOJI ZA IZVEDBO PRIJETJA PO
              ZPol

   Za opravljanje dejanj, določenih z zakonom, lahko
    policist izvede prijetje osebe, če je njena navzočnost
    za to potrebna.

   Prijetje lahko traja le nujno potreben čas.




                      Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   94
PREVERJANJE RAZLOGA PRIJETJA


 Policist mora ugotoviti               identiteto        osebe,   ki   jo
  namerava prijeti.

 Če policist med postopkom ugotovi, da ni razlogov za
  prijetje ali drug zakonit ukrep, mora s postopkom takoj
  prenehati in osebi dovoliti, da neovirano odide.




                   Ministrstvo za notranje zadeve, 2010                 95
SEZNANITEV Z RAZLOGOM PRIJETJA
  IN OPOZORILO NA POSLEDICE
    NEUPOŠTEVANJA OPOZORILA


Ob prijetju mora policist osebo v njenem materinem
jeziku ali jeziku, ki ga razume obvestiti:

   o razlogih prijetja in kaj je prijeta oseba v zvezi
    s prijetjem dolţna storiti oziroma opustiti ter
   jo opozoriti na posledice, če se bo upirala
    ali poskušala pobegniti.

                   Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   96
            NUJNO PRIJETJE

Kadar je zaradi varnosti policista ali zaradi preprečitve
neposrednega ogroţanja varnosti ljudi ali premoţenja
osebo potrebno prijeti previdno in brez odlašanja,
jo sme policist takoj:

   prijeti,
   varnostno pregledati,
   šele nato preveriti njeno identiteto in
   jo obvestiti o razlogih prijetja.

                   Ministrstvo za notranje zadeve, 2010     97
      VARNOSTNI PREGLED OB
           PRIJETJU

       Prijetje obsega tudi varnostni pregled.

Policist prijeto osebo varnostno pregleda, da ugotovi:

   ali je oboroţena in
   ali ima pri sebi ali s sabo druge nevarne
    predmete ali snovi za napad ali samopoškodovanje.



                 Ministrstvo za notranje zadeve, 2010    98
 PRIJETJE IN SEZNANITEV OSEBE
     S t.i. “MIRANDA PRAVICO”

Policist z “Miranda pravico” seznani osebo, ki ji je s prijetjem:

 odvzel prostost po določilih ZKP (kot osumljencu) ali ZVCP
  (odvzem prostost in pridrţanje),
 ali zaradi izvršitve pridrţanja po določilih ZP, ZPol ali zadrţanja po
  določilih ZNDM-2,
 ali realizacije Evropskega naloga za prijetje in predajo po Zakonu o
   sodelovanju v kazenskih zadevah z drţavami članicami EU.



                         Ministrstvo za notranje zadeve, 2010         99
PRIJETJE POSEBNIH KATEGORIJ
           OSEB

 Če je prijeta oseba:

     otrok,
     mladoletnik ali
     oseba, za katero policist ugotovi, da ji je
      popolnoma odvzeta poslovna sposobnost,

 mora policist v najkrajšem moţnem času ustno obvestiti
 njene starše oziroma zakonitega zastopnika.


                   Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   100
         6. 12. PRIVEDBA


Privedba je ukrep, s katerim policisti neposredno na
podlagi zakona ali pisne odredbe pristojnega organa
privedejo določeno osebo v uradne prostore policije,
v prostore drugega organa ali na določen kraj.




                 Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   101
                  PRAVNA PODLAGA

 Zakon o policiji, 42. člen (z odredbo ali brez odredbe)
 Način izvajanja tega pooblastila ureja Pravilnik o
  policijskih pooblastilih, (56. - 64. člen)
Podobo pooblastilo po drugih predpisih:
• Zakon o kazenskem postopku (z odredbo iali brez odredbe; 1 . odstavek
  160. člena, 1. odstavek. 157. člena, 210. člen, 4. odstavek. 194. člena,
  1. in 5. odstavek. 94. člena),
• Zakon o prekrških (z odredbo ali brez odredbe; 1 odstavek. 116. člena in
  2. odstavek 110. člena),
• Zakon o splošnem upravnem postopku (z odredbo),
• Zakon o pravdnem postopku (z odredbo),
• Zakon o obrambi ( z odredbo).
                         Ministrstvo za notranje zadeve, 2010        102
     POGOJI ZA IZVEDBO TEGA
      POOBLASTILA PO Zpol
   Privedba se lahko opravi na podlagi odredbe pristojnega
    organa.

   Brez odredbe se lahko privedba opravi v primerih:

   če policist ne more ugotoviti identitete osebe, jo lahko privede
    v policijske prostore in izvede identifikacijski postopek (četrti
    odstavek 35. člena),
   ko se oseba neupravičeno ne odzove vabilu (37. člen),
   v drugih primerih, ko je privedba potrebna za izvedbo drugega
    pooblastila policije, določenega z zakonom (42. člen).


                       Ministrstvo za notranje zadeve, 2010             103
       PRIVEDBA BREZ ODREDBE,
     NEPOSREDNO NA PODLAGI Zpol

    Policist sme brez pisne odredbe neposredno na podlagi
    zakona privesti:

   osebo, ki je osumljena storitve kaznivega dejanja in
    obstajajo razlogi za odvzem prostosti, pridrţanje ali pripor,

   osebo, ki jo je zalotil pri storitvi prekrška, če ni mogoče ugotoviti
    njene istovetnosti ali nima stalnega prebivališča, podane pa so
    okoliščine, ki opravičujejo bojazen, da bo nadaljevala s prekrškom ali
    ga ponovila,




                          Ministrstvo za notranje zadeve, 2010        104
   osebo, ki moti ali ogroža javni red, če javnega reda ni mogoče
    drugače vzpostaviti ali ogroţanja preprečiti,

   osebo, ki je bila vabljena in opozorjena na moţnost prisilne
    privedbe, pa se vabilu ni odzvala,

   osebo, ki so jo izročili tuji varnostni organi,

   tujca, ki ne izpolnjuje pogojev za vstop, tranzit ali bivanje v
    Republiki Sloveniji,

   v drugih primerih, določenih z zakonom.




                       Ministrstvo za notranje zadeve, 2010           105
        PRIPRAVA NA PRIVEDBO


Kadar policist izvaja privedbo na podlagi pisne odredbe
pristojnega organa, se mora predhodno ustrezno
pripraviti in zbrati podatke, potrebne za varno in
učinkovito izvedbo privedbe.




                  Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   106
    DOLŢNOSTI POLICISTA OB PRIVEDBI

   Ko se je policist prepričal o identiteti osebe, mora pred privedbo
    osebo seznaniti z razlogi privedbe in jo opozoriti na posledice, če se
    bo privedbi upirala ali skušala pobegniti.

   Policist neposredno pred privedbo izroči osebi, za katero je privedba
    odrejena, pisno odredbo o privedbi in ji ukaţe, da naj gre z njim.

   Če se oseba kljub opozorilu upira, jo policist privede prisilno.




                          Ministrstvo za notranje zadeve, 2010         107
   OBVEŠČANJE BLIŢNJIH ALI
       ZAGOVORNIKA

Če oseba, ki jo je potrebno privesti, zahteva obveščanje
bliţnjih ali zagovornika, ji policist to omogoči,

razen če varnostne okoliščine tega ne dopuščajo, vendar
obveščanje teh oseb ne zadrţi privedbe in drugih policijskih
ukrepov.




                  Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   108
         KRAJ PRIVEDBE OSEBE

S privedbo policisti privedejo osebo v svoje uradne prostore, v
uradne prostore drugega organa ali na določen kraj.



    O privedbi mora policist napisati uradni zaznamek.




                     Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   109
  ČAS IZVAJANJA PRIVEDBE


Policist se mora ravnati po odredbi za privedbo,
ki določa:

 kdaj in
 h kateremu organu oziroma uradni
  osebi je treba privesti osebo.




              Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   110
ČASOVNA OMEJITEV IZVAJANJA
        PRIVEDBE

 Policist mora pri določitvi časa začetka izvajanja
 odredbe za privedbo upoštevati vse okoliščine,
 ki bi lahko vplivale na uspešno izvedbo privedbe,
 pri čemer od prijetja do izročitve osebe pristojnemu
 organu oziroma uradni osebi ne sme preteči
 več kot 6 ur.



                 Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   111
OSEBA SE IZMIKA PRIVEDBI


Kadar policist ugotovi, da se oseba, ki jo je
potrebno privesti, skriva ali kako drugače
izmika privedbi, ali iz drugih razlogov ni bila
prijeta, takoj obvesti o tem organ, ki je
privedbo odredil.




               Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   112
     KDAJ POLICIST ODSTOPI
         OD PRIVEDBE


        Policist ne privede osebe,
    ki ji je gibanje zelo oteţeno zaradi,
    bolezni,                               onemoglosti,
 telesne poškodbe                         ali nosečnosti,
       in ne osebe, katere zdravstveno
    stanje bi se zaradi privedbe poslabšalo.

                 Ministrstvo za notranje zadeve, 2010         113
     6. 13. PRIDRŢANJE


Pridrţanje je odvzem prostosti osebe na podlagi
zakonsko določenih razlogov, z namenom, da se
določenim osebam onemogočijo nadaljnja kazniva
ravnanja ali pa da se omogočijo določena dejanja
v postopku o prekršku oziroma v kazenskem postopku.




              Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   114
                  PRAVNA PODLAGA


 Zakon o policiji, 43. člen
 Način izvajanja tega pooblastila ureja Pravilnik
  o policijskih pooblastilih, (44. - 56. člen)

Podobno pooblastilo po drugih predpisih:
• Zakon o kazenskem postopku (2. odstavek. 157. člena, 3. odstavek.
  4. člena, 2. odstavek 148. člena in 1. odstavek 149. člena),
• Zakon o nadzoru drţavne meje (32. člen),
• Zakon o prekrških, (2. odstavek 109. člena. in 2. odstavek 110.
  člena),
• Zakon o varnosti cestnega prometa (238.b člen).
                       Ministrstvo za notranje zadeve, 2010     115
      POGOJI ZA PRIDRŢANJE

    Pridržanje osebe, ki moti ali ogroža javni red

•   Policisti pridrţijo osebo, ki moti ali ogroţa javni red, če
    javnega reda ne morejo drugače vzpostaviti oziroma če
    ogroţanja ne morejo drugače odvrniti (prvi odstavek 43. člena
    Zpol).

    Pridrţanje take osebe sme trajati največ 24 ur. Čas
    pridrţanja je odvisen od ocene, ali je javni red ţe
    vzpostavljen in ali je prenehala nevarnost za ponovno
    motenje ali ogroţanje javnega reda.


                  Ministrstvo za notranje zadeve, 2010        116
          POGOJI ZA PRIDRŢANJE

    Pridržanje osebe, ki so jo policiji izročili tuji varnostni organi

•   Oseba, ki jo je treba izročiti tujim varnostnim organom, ali je bila
    sprejeta od tujih varnostnih organov in jo je treba izročiti
    pristojnemu organu (drugi odstavek 43. člena Zpol).

    Pridrţanje take osebe sme trajati največ 48 ur.




                          Ministrstvo za notranje zadeve, 2010             117
        PRAVICE PRIDRŢANE OSEBE

Ob pridrţanju po določilih Zpol, ZP-1, ZVCP ali ob zadrţanju po določilih
ZNDM-2,

mora biti oseba takoj, v njenem materinem jeziku ali jeziku, ki ga razume,
obveščena,

da je pridrţana oziroma zadrţana in o razlogih za pridrţanje oziroma
zadrţanje, ter poučena, da ni dolţna ničesar izjaviti, da ima pravico do
takojšnje pravne pomoči zagovornika, ki ga svobodno izbere, in da se na
njeno zahtevo o pridrţanju ali zadrţanju obvesti njene najbliţje.




                          Ministrstvo za notranje zadeve, 2010         118
ODVZEM PROSTOSTI (PRIDRŢANJE)
         PO ZVCP
Policist pridrži voznika vozila (238.b člen):

   če ima več kot 0,80 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,38
    miligrama alkohola v litru izdihanega zraka (vsi vozniki, ki morajo
    imeti 0.0 grama alkohola na kilogram krvi in miligrama alkohola v
    litru izdihanega zraka);

   če ima več kot 1.10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,52
    miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, vozniki A, B, G in H
    kategorije ter vozniki kolesa;



                          Ministrstvo za notranje zadeve, 2010        119
    policist pridrţi tudi:

   udeleţenca cestnega prometa, ki mu odredi preizkus s sredstvi ali
    napravami za ugotavljanje alkohola, in ta ne ravna po odredbi policista
    (razen, če zaradi zdravstvenega stanja ali zaradi drugega, s tem
    povezanega objektivnega vzroka, ne more opraviti preizkusa ali če ga ne
    opravi po navodilih proizvajalca, mu policist odredi strokovni pregled),

   udeleţenca cestnega prometa, kateremu je odredil strokovni pregled, in ne
    ravna po policistovi odredbi (razen v primeru, ko voznik zaradi
    zdravstvenega stanja ali drugega, s tem povezanega objektivnega vzroka,
    ne more opraviti preizkusa, zdravnik oziroma zdravnica pa ugotovi, da ni
    pod vplivom alkohola),
    za največ 12 ur, vendar ne manj kot za 6 ur.

    Za postopek in prenehanje pridrţanja ter pravice storilca, ki je pridrţan po
    tem členu, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja postopek o prekršku in se
    nanašajo na pridrţanje storilcev prekrškov.
                             Ministrstvo za notranje zadeve, 2010        120
PRIDRŢANJE OSEB PO ZAKONU O
         PREKRŠKIH
   Pridrţi se storilec, ki ga pod vplivom alkohola ali drugih
    psihoaktivnih snovi zalotijo pri prekršku, če je nevarnost,
    da bo še naprej delal prekrške. Pridrţati se sme, dokler
    se ne iztrezni oziroma ni sposoben obvladovati svojega
    ravnanja, vendar največ 12 ur (2. odstavek 109. člena).
    Za osebo pod vplivom alkohola ali psihoaktivnih snovi se šteje
    oseba, za katero je to v skladu z zakonom ugotovljeno z uporabo
    ustreznih tehničnih sredstev in naprav, ali če iz njenega videza,
    ravnanja, psihofizičnega stanja ter drugih okoliščin izhaja, da ni
    zmoţna obvladovati svojega ravnanja.




                          Ministrstvo za notranje zadeve, 2010           121
   Če je storilec zaloten pri prekršku v času, ko sodišče ne
    dela, in če so okoliščine, ki kaţejo na nevarnost, da bo
    pobegnil ali da bo nadaljeval s prekrškom ali prekršek
    ponovil, ga sme policist pridrţati; pridrţanje traja, dokler
    ni mogoče storilca privesti k pristojnemu sodišču, vendar
    pa najdalj 12 ur (2. odstavek 110. člena).

    Policisti smejo tudi brez odredbe sodnika, privesti tistega, ki so ga
    zalotili pri prekršku. To smejo storiti, če ni mogoče ugotoviti
    storilčeve istovetnosti, ali če ta nima prebivališča, ali če bi se z
    odhodom zaradi prebivanja v tujini lahko izognil odgovornosti za
    prekršek, ali če so okoliščine, ki opravičujejo oceno, da bo storilec
    nadaljeval s prekrškom, ali da ga bo ponovil. Storilca prekrška je
    treba v takem primeru privesti brez odlašanja k pristojnemu sodišču.


                          Ministrstvo za notranje zadeve, 2010         122
          PRAVICA DO ZAGOVORNIKA
   Če pridrţana oseba uveljavlja pravico do zagovornika, ga
    obvesti policist.

   Policist mora odloţiti vsa nadaljnja dejanja do prihoda
    zagovornika, vendar najdlje za dve uri od tedaj, ko je bila
    pridrţani osebi dana moţnost, da obvesti zagovornika.

    Policist lahko tudi brez zagovornika, takoj privede ali
    pridrţi osebo oziroma opravi kakšno drugo dejanje,
    določeno z zakonom:
   če bi bilo odlašanje nevarno ali bi onemogočilo ali
    otežilo izvršitev naloge.

                       Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   123
         ZASEBNOST ZAGOVORNIKA
           IN PRIDRŢANE OSEBE

 Policist mora zagovorniku omogočiti neoviran stik in
    pogovor s pridrţano osebo.
   Pogovora med zagovornikom in pridrţano osebo policist
    ne sme poslušati, lahko pa ju vizualno nadzira.


   Enako mora policist ravnati ob obisku varuha človekovih pravic,
    predstavnika    diplomatsko-konzularnega       predstavništva in
    predstavnikov mednarodnih institucij za človekove pravice.


                        Ministrstvo za notranje zadeve, 2010      124
               ČAS PRIDRŢANJA


   Čas pridrţanja se šteje od trenutka, ko pridrţanje
    odredi policist.

   Navedeno velja tudi v primerih, ko hkrati obstajajo
    razlogi za pridrţanje po različnih zakonskih podlagah.




                     Ministrstvo za notranje zadeve, 2010    125
  OBVEŠČANJE NAJBLIŢJIH O
PRIDRŢANJU PRIDRŢANE OSEBE

 Če pridrţana oseba zahteva obveščanje svojih
 najbliţjih, jih mora policist obvestiti o razlogih
 pridrţanja, kraju in predvidenem času pridrţanja,
 pravicah pridrţane osebe, ki jih je na njeno zahtevo
 zagotovila policija, ter o drugih upravičenih zahtevah
 pridrţane osebe.




                 Ministrstvo za notranje zadeve, 2010     127
    OBVEŠČANJE DELODAJALCA, ALI
     ORGAN SOCIALNEGA VARSTVA


    Na zahtevo pridrţanega mora policist o pridrţanju
    obvestiti:
   njegovega delodajalca,
   organ socialnega varstva, da prevzame skrb za otroke
    ali druge osebe, za katere sicer skrbi pridrţani ali
   drug pristojni organ ali osebo, če je potrebno poskrbeti
    za ţivali ali za zavarovanje premoţenja.



                       Ministrstvo za notranje zadeve, 2010    128
         KAKO VPLIVA PREDHODNA
        ODLOČITEV O UVELJAVLJANJU
            “MIRANDNE PRAVICE”


   Pridrţana oseba ima ves čas odvzema prostosti pravico
    do molka, do zagovornika, obveščanja bliţnjih in do
    obveščanja diplomatsko-konzularnega predstavništva.
   Osebe pri uveljavljanju teh pravic v ničemer ne zavezuje
    njena morebitna predhodna odločitev, da se jim
    odpoveduje, niti čas, ko je bila o njih obveščena.


                       Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   129
    ODLOČBA O PRIDRŢANJU PO ZPol
       IN PRITOŢBA ZOPER NJO
   Pridrţanje se odredi z odločbo, ki mora biti izdana in
    vročena pridrţani osebi v roku 6 ur od odvzema
    prostosti.

   Pridrţana oseba ima, dokler traja pridrţanje, pravico
    do pritoţbe zoper odločbo o pridrţanju. O pritoţbi
    mora odločiti pristojno okroţno sodišče v roku 48 ur.

•     Pritoţba ne zadrţi izvršitve pridrţanja.

•     Pridrţanje se odpravi takoj, ko prenehajo razlogi zanj.

                       Ministrstvo za notranje zadeve, 2010     130
           PISNO KOMUNICIRANJE
             PRIDRŢANE OSEBE

Pridrţana oseba ima pravico pisno komunicirati z varuhom
človekovih pravic in domačimi ali mednarodnimi institucijami za
varstvo človekovih pravic. Pobudo (prošnjo, pritoţbo) ima
pridrţana oseba pravico oddati v zaprti kuverti, zato policist
nima pravice do vpogleda v pisanje.

Policist mora omogočiti pridrţani osebi uveljavitev te pravice
tako, da zaprto kuverto po pošti pošlje naslovniku.


                     Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   131
 VARNOSTNI PREGLED OSEBE IN
ZASEG PREDMETOV OB PRIČETKU
        PRIDRŢANJA

   Policist mora pridrţani osebi zaseči predmete in snovi,
    ki so primerni za napad, pobeg ali samopoškodovanje.

   Če niso bili zaseţeni ob prijetju, jih mora policist zaseči
    pri varnostnem pregledu, preden namesti osebo v
    prostor za pridrţanje.




                      Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   132
 PONOVNI VARNOSTNI PREGLED
  PRED NAMESTITVIJO OSEBE V
         PRIDRŢANJE


Policist pregleda predvsem notranjost obuval in prikrita
mesta oblačil ali pokrival, ki jih ni mogoče pregledati z
otipom, vanje pa je mogoče skriti manjše nevarne
predmete ali snovi (npr. britvice, igle, vţigalnike ipd.).




                    Ministrstvo za notranje zadeve, 2010     133
PRIDRŢANJE OSEB ISTEGA SPOLA


   V enem prostoru za pridrţanje so lahko hkrati
   pridrţane le osebe istega spola.



  Mladoletne osebe morajo biti ločene od odraslih,
  razen, če to ni v interesu mladoletne osebe.



                 Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   134
    VARNOST PRIDRŢANE OSEBE

Policist, ki izvaja pridrţanje, poskrbi za varnost pridrţane osebe od
njene namestitve v prostor za pridrţanje do izpustitve.


Za nadzorovanje pridrţanih oseb lahko policist uporabi naprave
za prenos zvočnih in slikovnih znakov. Uporaba teh naprav mora
biti v prostoru vidno označena.

Nadzor s tehničnimi sredstvi ne izključuje neposrednega fizičnega
nadzora pridrţane osebe.




                       Ministrstvo za notranje zadeve, 2010             135
       NUJNA MEDICINSKA POMOČ



   Če pridrţana oseba potrebuje nujno medicinsko pomoč,
    se ji ta zagotovi v skladu s predpisi, ki urejajo nujno
    medicinsko pomoč.

   Pridrţana oseba ima pravico, da jo na njene stroške
    pregleda zdravnik, ki ga sama izbere.



                     Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   136
 ZDRAVNIŠKA POMOČ PRIDRŢANI
             OSEBI
Bolna ali poškodovana oseba, za katero je očitno:

  da potrebuje zdravniško pomoč ali
 oseba, ki kaţe znake hujše zastrupitve z alkoholom ali
   drugo snovjo,
se ne sme pridržati v prostorih za pridržanje.

Taki osebi mora policist takoj zagotoviti nujno medicinsko
pomoč v skladu s predpisi, ki urejajo nujno medicinsko
pomoč.

                     Ministrstvo za notranje zadeve, 2010    137
OSEBA SAMA ZAHTEVA ZDRAVNIŠKO
           POMOČ
 Kadar pridrţana oseba sama zahteva zdravniško pomoč, ji policist to
 omogoči:

  v prostoru za pridrţanje ali
  poskrbi za prevoz v najbliţjo javno zdravstveno ustanovo.

 O nadaljnjem pridrţanju osebe policist odloči glede na mnenje
 zdravnika.

Če pridrţana oseba zahteva, da jo pregleda zdravnik, ki si ga sama
izbere, je policist o tem dolţan obvestiti izbranega zdravnika, pridrţano
osebo pa opozoriti, da mora vse stroške sama poravnati.


                         Ministrstvo za notranje zadeve, 2010         138
VAROVANJE PRIDRŢANE OSEBE OB
 NUDENJU ZDRAVSTVENE POMOČI



 Policist mora ukreniti vse potrebno, da pridrţani
 osebi med prevozom ali v zdravstveni ustanovi
 prepreči pobeg.




                 Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   139
      PRAVICA DO HRANE IN GIBANJA
           PRIDRŢANE OSEBE
   Osebi, ki je pridrţana več kot 12 ur, morajo biti zagotovljeni trije obroki
    hrane na dan (zajtrk, kosilo,večerja), drugim pa praviloma pripadajo suhi
    obroki hrane.

   Pravica do prehrane vključuje tudi zagotovitev posebne prehrane zaradi
    bolezni ali zaradi osebnega prepričanja.

   Poleg prehrane ima pridrţana oseba tudi pravico do stalnega dostopa
    do pitne vode.

    Osebi, ki je v prostoru za pridrţanje več kot 12 ur, je potrebno
    omogočiti gibanje, razen če varnostni razlogi tega ne dopuščajo.


                            Ministrstvo za notranje zadeve, 2010          140
PRAVICA DO SUHIH OBLAČIL IN
 POČITKA PRIDRŢANE OSEBE

Če je oseba v prostor za pridrţanje pripeljana v mokrih oziroma
neustreznih oblačilih (pomanjkljivo oblečena glede na letni čas,
vremenske razmere ipd.), ji policist za čas pridrţanja zagotovi
primerno oblačilo ali obutev, ki jo pridobi od njenih bliţnjih,
sorodnikov ali od organa socialnega skrbstva ali humanitarnih
organizacij.


Pridrţana oseba ima pravico do osemurnega nepretrganega
počitka v štiriindvajsetih urah.



                   Ministrstvo za notranje zadeve, 2010       141
   7. PRISILNA SREDSTVA UVOD

Da bi lahko policijske organizacije po vsem svetu izvajale zakon in
dajale tudi pomoč, kadar je ta potrebna, imajo na razpolago veliko
pooblastil, med drugim tudi uporabo sile. Ne le, da zakonodajalec
pooblašča policiste, da uporabijo silo, ampak policiste celo obvezujejo,
da morajo to storiti, če tega ne stori, je odgovoren za svojo
"neaktivnost".

To pomeni, da ima policist v skladu z zakonodajo dolţnost uporabiti silo,
če cilja v danem primeru ni mogoče drugače doseči.




                         Ministrstvo za notranje zadeve, 2010         142
Policist pri doseganju zakonitega cilja uporablja različna sredstva:

   lastno silo (uporaba fizične sile);
   silo živali (sluţbeni pes in konjenica);
   predmete (palico, sredstva za vezanje in vklepanje, plinska
    sredstva, sredstva za prisilno ustavljanje motornih vozil, vodni curek,
    posebna motorna vozila in strelno oroţje).

    Sredstva, ki so dovoljena, so zakonsko taksativno določena. Policist
    si ne more in ne sme izmisliti in izbrati kakšno drugo prisilno
    sredstvo, ki ni določeno, npr. da bi za storilcem prekrška, ki mu je
    pobegnil, metal kamenje ali baterijsko svetilko, s katero je ustavljal
    voznika; ali da bi pri obvladovanju upiranja ali napada uporabil noţ
    ali lesen kij ipd.).


                          Ministrstvo za notranje zadeve, 2010          143
  7. 1. PRISILNA SREDSTVA

Policisti imajo pri opravljanju policijskih nalog pravico
uporabiti določena prisilna sredstva, pod pogoji, ki jih
določa zakon in na način kot jih določa zakon,
Pravilnik o policijskih pooblastilih in pravila stroke.




                  Ministrstvo za notranje zadeve, 2010    144
               PRAVNA PODLAGA


   Zakon o policiji, 50. – 52. člen
   Način izvajanja prisilnih sredstev je opredeljen v
    Pravilniku o policijskih pooblastilih, (70. - 105. člen)

   Strokovno navodilo o uporabi, strokovnem izpopolnjevanju in
    oskrbovanju sluţbenega psa policije,
   Uporaba sredstev za prisilno ustavljanje motornih vozil –
    usmeritve,
   Navodilo proizvajalca za uporabo plinskega razpršilca.



                    Ministrstvo za notranje zadeve, 2010     145
      7.2. SPLOŠNE DOLOČBE ZA
    UPORABO PRISILNIH SREDSTEV

   Od policistov se pričakuje, da spoštujejo in varujejo človekove pravice. Vsi
    policijski postopki morajo temeljiti na zakonodaji, hkrati pa morajo njihovo
    uporabo zahtevati dane okoliščine, teţa sprejetih ukrepov pa ne sme biti
    pretirana. Določene "zakonitosti" pa so se izoblikovale tudi neposredno ob
    policijskem delu. “Praksa” na terenu je tisti "sodnik", ki je dodatno okrepila
    neko pravilo. Takšna so tudi temeljna načela za uporabo policijskih
    pooblastil. Poleg osnovnih načel za izvajanje pooblastil, morajo policisti
    upoštevati tudi “dodatne” splošne določbe pri uporabi prisilnih sredstev.

   Splošne določbe (nekateri jih imenujejo tudi načela) so “vodilne” ideje, ki
    se prepletajo skozi vse faze postopka uporabe prisilnih sredstev.

                              Ministrstvo za notranje zadeve, 2010           146
   Policist uporablja prisilna sredstva na način, ki ga predpisujejo
    zakon o policiji, pravilnik o policijskih pooblastilih in pravila stroke.


   Pri uporabi prisilnih sredstev morajo policisti spoštovati človekovo
    osebnost in njegovo dostojanstvo.

   Za izvajanje nalog policije sme policist uporabljati samo tista prisilna
    sredstva, ki so tipizirana in sistemizirana za uporabo v policiji. Za
    vklepanje in vezanje oseb, prisilno ustavljanje prevoznih sredstev ali
    če je neposredno ogroţeno ţivljenje policista ali drugih oseb, sme
    policist izjemoma uporabiti tudi druga sredstva in načine.




                            Ministrstvo za notranje zadeve, 2010                147
     7.2.1 OPOZORILO O UPORABI
         PRISILNIH SREDSTEV


Pred uporabo prisilnih sredstev policist osebi ukaţe, kaj
je dolţna storiti ali opustiti, in jo opozori, da bo ob
neupoštevanju ukaza uporabil prisilno sredstvo, razen
če bi takšno opozorilo onemogočalo izvedbo uradne
naloge ali če okoliščine opozorila ne dopuščajo.




                   Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   148
    7.2.2. UPORABA TEHNIČNIH
             SREDSTEV


Pri uporabi tehničnih sredstev mora policist upoštevati
navodila proizvajalca. Za uporabo tehničnih sredstev
mora biti policist ustrezno usposobljen po predpisanem
programu in mora uporabljati zaščitna sredstva.




                 Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   149
         7.2.3. UPORABA PRISILNIH
              SREDSTEV PROTI
        PRIVILIGIRANI SKUPINI OSEB

Policist prisilnih sredstev ne sme uporabiti proti otrokom,
vidno bolnim, starim, onemoglim osebam, vidno teţkim
invalidom in vidno nosečim ţenskam, razen če jih je
potrebno prijeti, privesti ali jim odvzeti prostost in policist ne
more drugače obvladati njihovega upiranja ali napada ali če
ti neposredno ogroţajo ţivljenje ljudi ali tuje premoţenje.




                      Ministrstvo za notranje zadeve, 2010    150
  7.2.4. KDAJ GRE ZA UPORABO
      PRISILNIH SREDSTEV

Za uporabo prisilnih sredstev gre le takrat:
1. ko prisilna sredstva uporabi policist,
2. ko opravlja naloge policije,
3. in uporabi točno določeno prisilno sredstvo, ki ga
   določa zakonodajalec,
4. s katerim neposredno deluje na ljudi.


                    Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   151
 7.2.5. SORAZMERNOST UPORABE
         PRISILNIH SREDSTEV

Pri odločanju o ustrezni vrsti in intenziteti uporabe
posameznega prisilnega sredstva mora policist
upoštevati, da je to sorazmerno načinu, sredstvu in moči
upiranja ali napada osebe.


Policisti smejo uporabiti le tisto prisilno sredstvo, s
katerim opravijo nalogo z najmanjšimi škodljivimi
posledicami za osebo, proti kateri ga uporabijo.



                    Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   152
      7.2.6. UPORABA MILEJŠEGA
         PRISILNEGA SREDSTVA

Če sme policist pri izvajanju policijskih nalog v določenem
primeru uporabiti več prisilnih sredstev hkrati, mora uporabiti
milejše. Hujše prisilno sredstvo sme uporabiti le, če je bila
uporaba milejšega sredstva neuspešna ali če zaradi
okoliščin in razlogov za varnost ţivljenja, osebno varnost ali
varnost premoţenja ljudi ne bi bila mogoča.




                    Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   153
             7.2.7. KOLIKO ČASA SE
              UPORABLJAJO PRISILNA
                      SREDSTVA
   Policisti morajo prenehati uporabljati prisilno sredstvo
    takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bilo
    uporabljeno.

   Prisilna sredstva je dopustno uporabljati samo tako
    dolgo, dokler namen uporabe ni doseţen ali dokler se ne
    izkaţe, da namena ne bo mogoče doseči.


                     Ministrstvo za notranje zadeve, 2010      154
        7.2.8. NUJNOST UPORABE
         PRISILNEGA SREDSTVA
   Čeprav obstajajo vsi pogoji za uporabo prisilnega
    sredstva, ga policist praviloma ne uporabi takoj.

   Vedno obstaja poleg pravnih razlogov za uporabo
    prisilnega sredstva še razlog nujnosti.

   Ko je izvršitev uradne naloge odvisna oziroma pogojena
    z uporabo prisilnega sredstva, ga bo policist uporabil, saj
    drugače ne bi uspel izvršiti naloge.


                     Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   155
7.2.9. UPORABA PRISILNIH SREDSTEV,
    KADAR POLICIST OPRAVLJA DELO
        IN NALOGE POD VODSTVOM

  Policist, ki opravlja naloge pod neposrednim vodstvom
  policijskega vodje, sme uporabiti prisilna sredstva samo
  po njegovem ukazu, razen ob napadu nase ali na druge
  osebe ali če okoliščine zahtevajo takojšnje ukrepanje.
  Policist o uporabi prisilnega sredstva takoj poroča
  policijskemu vodji, ta pa poskrbi, da se uporaba evidentira
  na predpisan način.


                    Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   156
    7.2.10. KDO SE ŠTEJE ZA
      POLICIJSKEGA VODJO

Za policijskega vodjo se šteje policist, ki je po poloţaju
višji ali vodi enega ali več policistov pri opravljanju
policijskih nalog, ali tisti, ki je določen za vodenje
konkretne naloge.




                  Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   157
  7.2.11. POŠKODBE OB UPORABI
       PRISILNIH SREDSTEV

 Če zaradi uporabe prisilnih sredstev nastanejo poškodbe,
je potrebno poškodovanemu, takoj ko okoliščine
dopuščajo, zagotoviti prvo pomoč ali zdravniško pomoč.
Če poškodovani ostane na zdravljenju v zdravstveni
ustanovi, policist o tem obvesti njegove najbliţje.




                  Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   158
      7.3. UPIRANJE OSEBE


Upiranje je vsako ravnanje, s katerim določena oseba
policistu onemogoča izvedbo zakonite policijske naloge.



      Upiranje je lahko PASIVNO ali AKTIVNO.




                   Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   159
      7.3.1. PASIVNO UPIRANJE


 Pri pasivnem upiranju oseba ne upošteva policistovega
zakonitega ukaza ali pa s svojim ravnanjem onemogoča
izvedbo policijske naloge (se usede, uleţe, obrne stran,
se prime za predmet ali drugo podobno ravnanje).




                 Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   160
           7.3.2. AKTIVNO UPIRANJE

   Aktivno upiranje je upiranje z oroţjem, orodjem, drugimi
    predmeti in sredstvi ali s fizično silo, pri čemer ima oseba,
    ki se upira, namen policistu preprečiti izvedbo policijske
    naloge.

   Za aktivno upiranje se štejejo tudi hujskanje k upiranju, beg
    osebe in ogroţanje.

   Pri ogroţanju oseba s svojim poloţajem, kretnjami ali
    drugim ravnanjem kaţe na to, da bo napadla policista ali
    drugo osebo ali objekt, ki ga policist varuje.

                       Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   161
                  7.3.3. NAPAD


Napad je vsaka protipravna, neposredna aktivnost storilca s
fizično silo, oroţjem, orodjem in drugimi predmeti ali sredstvi
z namenom, da bi policista ali koga drugega poškodoval ali
mu vzel ţivljenje.


Za napad se šteje tudi napad na objekt, ki ga policist varuje.




                     Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   162
 UPORABA PRISILNIH SREDSTEV,
KI JIH POLICIST SAMOINICIATIVNO
           UPORABI
Da policist lahko uspešno izvaja zaupane mu naloge, mora imeti na
voljo ustrezna sredstva. Sredstva, ki so dovoljena, so zakonsko točno
določena.
Nekatera prisilna sredstva se namenoma nosijo vidno zato, da ţe
navzven manifestirajo silo (na primer palica ali sluţbeno oroţje).
Policisti pa imajo moţnost, uporabiti določena prisilna sredstva po
"diskrecijski pravici", pod pogojem, če je to neizogibno potrebno za
zakonite namene uveljavljanja zakona.

Ta sredstva so: Sredstva za vklepanje in vezanje,
                Plinski razpršilec, Fizična sila,
                Palica.
                         Ministrstvo za notranje zadeve, 2010    163
     7.4. UPORABA SREDSTEV ZA
       VKLEPANJE IN VEZANJE


Sredstva za vklepanje in vezanje so prisilna sredstva, brez
katerih bi policist v nekaterih okoliščinah teţko opravil
določeno uradno nalogo ali pa je sploh ne bi mogel.
Predstavljajo zaščito za policista, v nekaterih primerih pa
tudi zaščito tistega, proti komur se uporabi.




                   Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   164
             PRAVNA PODLAGA



 Zakon o policiji, 51.a člen
 Način  izvajanja sredstev za vklepanje in vezanje je
  opredeljen v Pravilniku o policijskih pooblastilih, (78. in
  79. člen).




                    Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   165
    POGOJI ZA UPORABO SREDSTEV
      ZA VKLEPANJE IN VEZANJE

   Policisti imajo pri opravljanju nalog pravico uporabiti
    sredstva za vklepanje in vezanje (50. člen Zpol.).

   Sredstva za vklepanje in vezanje sme policist uporabiti,
    če obstaja sum, da se bo oseba upirala ali
    samopoškodovala, oziroma če obstaja sum, da bo
    oseba izvedla napad ali pobegnila. (51.a člen ZPol).



                       Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   166
             SREDSTVA ZA VEZANJE IN
                  VKLEPANJE
Sredstva za vklepanje in vezanje so:

    lisice,
    plastična zatega in
    vrvica.

     Za vklepanje in vezanje se šteje tudi uporaba drugih priročnih
     sredstev, kot so npr. lepilni trak, usnjen ali platnen pas, vezalke in
     druga primerna sredstva, s katerimi je moţno vkleniti ali zvezati
     roke, noge ali oboje skupaj.

     Priročna sredstva mora policist prenehati uporabljati takoj, ko so
     dosegljiva tipizirana in sistemizirana sredstva.
                           Ministrstvo za notranje zadeve, 2010          167
          7.5. PLINSKI RAZPRŠILEC


Je primerno obrambno sredstvo predvsem zaradi majhnosti,
enostavne uporabe in učinkovitosti. S pritiskom na gumb
sproţilnega mehanizma se sprosti razpršilo v ţeleni smeri. Pri
rokovanju s plinskimi sredstvi morajo policisti z njimi "rokovati"
po navodilu proizvajalca, kajti zaradi nepravilne in nestrokovne
uporabe lahko pride do telesnih poškodb občanov, to pa je v
nasprotju z načeli uporabe prisilnih sredstev.




                       Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   168
              PRAVNA PODLAGA



 Zakon o policiji, 51.b člen
 Način  uporabe plinskega razpršilca je opredeljen v
  Pravilniku o policijskih pooblastilih, (80. člen)




                   Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   169
    POGOJI ZA UPORABO PLINSKEGA
             RAZPRŠILCA

    Policisti imajo pri opravljanju nalog pravico uporabiti plinski
    razpršilec (50. člen ZPol).

    Plinski razpršilec, ... lahko policist uporabi, če ne more drugače:

   obvladati upiranja osebe, ki ne izpolnjuje zakonitih ukazov, moti
    javni red, ali upiranja osebe, ki jo je treba prijeti, privesti ali ji
    odvzeti prostost, kot tudi,
   če mora odvrniti napad na osebe ali objekte, ki jih varuje, ali
    napad na sebe ali koga drugega.


                          Ministrstvo za notranje zadeve, 2010               170
           7.6. FIZIČNA SILA


Fizična sila je vrsta prisilnih sredstev, s katerimi se
najbolj neposredno deluje na ljudi. Pri tem policist z
uporabo lastne sile obvladuje upiranje osebe ali
preprečuje njen napad. Gre torej za neposredno fizično
soočenje upirajoče osebe ali napadalca s policistom.
Uporaba fizične sile praviloma pomeni uporabo
najmilejšega prisilnega sredstva.



                 Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   171
              PRAVNA PODLAGA



 Zakon o policiji, 51.b člen
 Način izvajanja fizične sile je opredeljen v Pravilniku
  o policijskih pooblastilih, (81. člen)




                   Ministrstvo za notranje zadeve, 2010     172
    POGOJI ZA UPORABO FIZIČNE
               SILE

     Policisti imajo pri opravljanju nalog pravico uporabiti fizično silo
    (50. člen ZPol).

    Fizično silo, ... lahko policist uporabi, če ne more drugače:

   obvladati upiranja osebe, ki ne izpolnjuje zakonitih ukazov, moti
    javni red, ali upiranja osebe, ki jo je treba prijeti, privesti ali ji
    odvzeti prostost, kot tudi,
   če mora odvrniti napad na osebe ali objekte, ki jih varuje, ali
    napad na sebe ali koga drugega.


                          Ministrstvo za notranje zadeve, 2010           173
       KAJ SE ŠTEJE ZA UPORABO
              FIZIČNE SILE

 Za uporabo fizične sile se šteje neposredna uporaba sile
  policista s strokovnimi prijemi, udarci in meti.

 Za uporabo fizične sile se štejejo tudi strokovni pritiski,
  individualna ali skupinska uporaba telesne sile za
  potiskanje, odrivanje ali prenašanje oseb in potiskanje,
  odrivanje ali razdvajanje mnoţice.



                       Ministrstvo za notranje zadeve, 2010     174
    UPORABA FIZIČNE SILE PRI
      PASIVNEM UPIRANJU


Za obvladovanje pasivnega upiranja policist uporabi
udarce in mete le v primeru, če ugotovi, da s
strokovnimi prijemi ali z uporabo fizične sile ne bo
dosegel namena uporabe.




                 Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   175
       7.7. UPORABA PALICE


 Palica je sredstvo (predmet), ki je posebej prirejena za
svoj namen, je pomoţno sredstvo v rokah policista, da
laţje obvladuje upiranje ali da se laţje brani.

Palice kot orodje, ki je posebej prirejeno za obrambo ali
napad, občani ne smejo uporabljati, je nositi ali imeti v
posesti.




                 Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   176
              PRAVNA PODLAGA



   Zakon o policiji, 51.b člen
   Način uporabe palice je opredeljen v Pravilniku o
    policijskih pooblastilih, (82. - 84. člen)




                 Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   177
      POGOJI ZA UPORABO PALICE
    Policisti imajo pri opravljanju nalog pravico uporabiti … palico …
    (50. člen ZPol).

    Palico, ... lahko policist uporabi, če ne more drugače:

   obvladati upiranja osebe, ki ne izpolnjuje zakonitih ukazov, moti
    javni red, ali upiranja osebe, ki jo je treba prijeti, privesti ali ji
    odvzeti prostost, kot tudi,
   če mora odvrniti napad na osebe ali objekte, ki jih varuje, ali
    napad na sebe ali koga drugega.




                          Ministrstvo za notranje zadeve, 2010           178
    KAJ SE ŠTEJE ZA UPORABO
             PALICE



 Za uporabo palice se šteje neposredna uporaba
gumijevke, palice z ročajem – tonfe, zloţljive in druge
sistemizirane palice.




                  Ministrstvo za notranje zadeve, 2010    179
      KAM POLICIST UDARI S PALICO


   Palico policist praviloma uporabi za udarjanje po
    telesu, lahko pa tudi za izvedbo strokovnega prijema,
    za blokado, potiskanje, odrivanje ali prenašanje osebe.

   Če je le mogoče, se mora policist izogibati udarjanju s
    palico po glavi, vratu in genitalijah.




                     Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   180
  UPORABA PALICE PROTI OSEBI,
     KI SE PASIVNO UPIRA


Proti osebi, ki se pasivno upira, sme policist praviloma
uporabiti palico le za izvedbo strokovnega prijema, za
potiskanje, odrivanje ali prenašanje, za udarjanje po
telesu pa le, če ni drugih moţnosti, da bi obvladal takšno
upiranje.




                   Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   181
  7.8. UPORABA SLUŢBENEGA PSA

 Z ustreznim šolanjem je policijskega sluţbenega psa mogoče
usposobiti za najrazličnejše naloge, pri katerih krepko
prekaša zmoţnosti človekovega delovanja, mogoče ga je
usposobiti za sledenje in odkrivanje storilcev kaznivih dejanj
in drugih iskanih oseb, za vzdrţevanje javnega reda in miru,
za iskanje ponesrečencev izpod sneţnih plazov in ruševin, za
iskanje mamil in razstreliv ter za opravljanje številnih
preventivnih in drugih nalog policije.



                      Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   182
                PRAVNA PODLAGA


   Zakon o policiji, 51.č člen
   Način uporabe sluţbenega psa je opredeljen v
    Pravilniku o policijskih pooblastilih, (91. in 92. člen)

•   Strokovno navodilo o uporabi, strokovnem izpopolnjevanju in
    oskrbovanju sluţbenega psa policije.




                    Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   183
     NAČIN UPORABE SLUŢBENEGA
                PSA

    Policist sme uporabiti kot prisilno sredstvo sluţbenega
    psa:


   z nagobčnikom na vrvici ali brez in
   brez nagobčnika na vrvici ali brez vrvice.




                    Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   184
UPORABA PSA Z NAGOBČNIKOM IN
          NA VRVICI


  Sluţbenega psa z nagobčnikom in na vrvici sme policist
  uporabiti v vseh primerih, ko je dovoljena uporaba:

 plinskega razpršilca,
 fizične sile ali
 palice.



                   Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   185
    UPORABA PSA Z NAGOBČNIKOM IN
            BREZ VRVICE

    Sluţbenega psa z nagobčnikom in brez vrvice sme policist
    uporabiti za:
   preprečitev bega in prijetje storilca kaznivega dejanja, ki se
    preganja po uradni dolţnosti,
   za preprečitev bega osebi, ki je storila prekršek zoper javni
    red,
   za odvrnitev napada nase, na koga drugega ali na objekt, ki
    ga varuje, in
   za vzpostavitev javnega reda.

                        Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   186
UPORABA PSA BREZ NAGOBČNIKA
         IN NA VRVICI


   za vzpostavitev javnega reda, če je z dejanji skupine
    ljudi ogroţeno ţivljenje ali osebna varnost ljudi ali
    premoţenje večje vrednosti, in

   za prijetje storilca kaznivega dejanja, ki se preganja
    po uradni dolţnosti.



                    Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   187
UPORABA PSA BREZ NAGOBČNIKA IN
         BREZ VRVICE


   zavarovanje življenja ljudi,

   preprečitve bega osebi, ki je zalotena pri kaznivem
    dejanju, za katero je po zakonu mogoče izreči kazen
    zapora 3 let ali več,



                   Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   188
 preprečitve bega osebi, ki ji je vzeta prostost ali osebi, za
  katero je izdan nalog za odvzem prostosti, ker je storila
  KD, za katero je po zakonu mogoče izreči kazen zapora 3
  let ali več,


 odvrnitev napad na varovano osebo ali objekt,


 odvrnitev od sebe neposrednega protipravnega napada,
  s katerim je ogroţeno njegovo ţivljenje.



                     Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   189
 7.9. UPORABA STRELNEGA OROŢJA
Policist sme uporabiti oroţje proti osebam samo takrat, kadar
manj skrajna sredstva ne zadoščajo za dosego zakonitih
policijskih ciljev. Policist mora vedno upoštevati več okoliščin
pred dejansko uporabo strelnega oroţja; mora se identificirati
in jasno opozoriti, da namerava uporabiti strelno oroţje in
pustiti dovolj časa za upoštevanje opozorila, izvesti
"opozorilni postopek" razen če, bi zaradi tega tvegal ali
povzročili smrtno nevarnost ali resne poškodbe drugih oseb
ali bi bilo to očitno neprimerno ali brez pomena v okoliščinah
posameznega primera.




                     Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   190
                      PRAVNA PODLAGA


 Zakon o policiji, 52. člen
 Način uporabe strelnega oroţja je opredeljen v Pravilniku
  o policijskih pooblastilih, (96. - 102. člen)

•   Pravilnik o nošenju in uporabi sluţbenega oroţja policije,
•   Evropska konvencija o človekovih pravicah,
•   Deklaracija o policiji,
•   Kodeks ravnanja policijskih usluţbencev,
•   Temeljna načela o uporabi sile in oroţja pri policiji.


                          Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   191
      PRAVICA POLICISTA, DA
     NOSI OROŢJE IN STRELIVO
   Policisti imajo pravico in dolžnost imeti in nositi
    oroţje ter strelivo v skladu s predpisom, ki ga izda
    minister za notranje zadeve.

   Policist lahko uporabi sluţbeno strelno oroţje, ki je
    sistemizirano v policiji.

   Izjemoma lahko uporabi tudi strelno oroţje, ki ni
    sistemizirano v policiji, če je neposredno ogroţeno
    njegovo ţivljenje ali ţivljenje druge osebe.

                   Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   192
           POGOJI ZA UPORABO
         STRELNEGA OROŢJA Zpol

     Pri opravljanju nalog sme policist uporabiti strelno
     oroţje samo, če ne more drugače:

1.   zavarovati življenja ljudi,

2. preprečiti bega osebi, ki je zalotena pri kaznivem
   dejanju, za katero je po zakonu mogoče izreči kazen
   zapora nad 10 let,



                     Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   193
3.   preprečiti bega osebi, ki ji je odvzeta prostost ali osebi,
     za katero je izdan nalog za odvzem prostosti, ker je
     storila kaznivo dejanje iz prejšnje alinee, če je v nalogu za
     prijetje, privedbo oziroma spremljanje osebe izrecno
     določeno, da sme policist uporabiti strelno oroţje, če bi
     taka oseba poskušala pobegniti,

4.   odvrniti napada na varovano osebo ali varovani objekt,

5.   odvrniti od sebe neposrednega protipravnega napada, s
     katerim je ogroţeno njegovo ţivljenje.



                       Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   194
POSTOPEK UPORABE STRELNEGA
          OROŢJA


   OPOZORILO PRED UPORABO (ZPol)


Preden policist uporabi strelno oroţje, mora, kadar
okoliščine to dopuščajo, osebo, zoper katero naj bi
uporabil strelno oroţje, opozoriti s klicem:
    “ STOJ, POLICIJA, STRELJAL BOM !”
in z opozorilnim strelom.
                 Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   195
       KDAJ POLICIST NE SME
    UPORABITI STRELNEGA OROŢJA

 Če oseba, zoper katero policist sme uporabiti strelno
   oroţje, beţi proti skupini ljudi ali se v njej nahaja, sme
   policist streljati le, če oseba neposredno ogroţa ţivljenje
   ljudi.

 Če oseba, zoper katero sme policist uporabiti strelno
   oroţje, beţi proti drţavni meji, sme policist streljati le
   tako, da izstrelek ne preleti drţavne meje.


                     Ministrstvo za notranje zadeve, 2010   196
8. SEZNAM PREDPISOV* IN KRATIC
Zpol: Zakon o policiji (Uradni list RS, št. 66/2009-UPB7 in 22/2010)
ZJRM: Zakon o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 70/2006)
ZVCP: Zakon o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 56/2008-UPB5
       in 36/2010)
ZKP: Zakon o kazenskem postopku (Uradni list RS št. 32/2007-UPB4,
        68/2008, 77/2009 in 29/2010)
ZNDM-2: Zakon o nadzoru drţavne meje (Uradni list RS št. 60/2007-UPB2)
ZP-1:    Zakon o prekrških (Uradni list RS št. 3/2007-UPB4 in 109/2009)
Pravilnik: Pravilnik o policijskih pooblastilih (Uradni list RS št. 40/2006)

* v mesecu avgustu 2010 veljavni predpisi, popravki in novitete so dostopni
  na povezavi za konkretni predpis.



                           Ministrstvo za notranje zadeve, 2010       197

				
DOCUMENT INFO
Shared By:
Categories:
Tags:
Stats:
views:49
posted:12/10/2011
language:Croatian
pages:195