mp gov - PowerPoint

Document Sample
mp gov - PowerPoint Powered By Docstoc
					                                   Click icon to add picture

                                        SPREMEMBE PRI
Inštitut za javno finančno pravo
                                      JAVNEM NAROČANJU
  Dunajska 156, 1000 Ljubljana




                                                     PREDAVATELJI:
                                                   Mag. Nataša Jeršič,
                                             članica Državne revizijske komisije

                                                    Mag. Metka Cerar,
                                             Sodna izvedenka za javna naročila

                                                  Doc. dr. Aleksij Mužina
                                                         Odvetnik

     MAJ 2010

                                                             10.05.10
             OSNOVNI ZAKONSKI OKVIR
           ZA PODROČJE JAVNIH NAROČIL

 Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08,
  34/08 in 19/10)

 Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem,
  transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni
  list RS, št. 128/06, 16/08 in 34/08 in 19/10)

 Zakon o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS,
  št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05, 78/07 in 53/07)



                                           10.05.10
   O SPREMEMBAH ZJN in ZJNVETPS

• leta 2004 večja sprememba ZJN-1 (spremembe v
  smislu predloga novih direktiv EU)

• leta 2006 ZJN-2 in ZJNVETPS

• leta 2008 spremembe ZJN-2A in ZJNVETPS-A

• s 01.01.20010 sprememba mejnih vrednosti za
  objavo v Uradnem listu EU

• večje spremembe z 11. aprilom 2010

                                  10.05.10
             ZJN-2 proti ZJNVETPS

• Naročniki po ZJN-2 : naročniki po ZJNVETPS
  (v podzakonskem predpisu)

• Posamezna oseba javnega prava - lahko naročnik,
  pa ni v podzakonskem predpisu

• vedno se uporablja samo en zakon za en
  postopek izvedbe

• glej 3. odst. 1. čl. ZJN in 3. odst. 1. čl. ZJNVETPS


                                       10.05.10
     RAZLOGI ZA SPREMEMBE
    ZJN IN PREGLED SPREMEMB




                       Mag. Metka Cerar
Preizkušena državna revizorka in sodna izvedenka za javna naročila



                                             10.05.10
Razlogi za sprejem novele ZJN-2B in ZJNVETPS-2B

  Delni prenos direktive 2007/66/ES
 • Odprava v praksi ugotovljenih pomanjkljivosti

 • Večja transparetnost postopkov javnega naročanja

 • Odpiranje trgov javnih naročil malim in srednjim podjetjem

 • Podnormiranost posameznih delov veljavnih zakonov




                                          10.05.10
                    Bistvene novosti:


• Spremenjeni postopki pod Evropskimi mejnimi vrednostmi;

• Nove evropske mejne vrednosti

• Neposredna plačila podizvajalcem

• Ureditev seznama ponudnikov z negativnimi referencami

• Natančnejša opredelitev okvirnih sporazumov in dinamičnega
  nabavnega sistema

• Pod natančno določenimi pogoji odprava računskih napak

• Strokovni izpit

                                         10.05.10
    Podroben pregled posameznih
sprememb in njihov vpliv na postopke
       izvajanja javnih naročil
       - s poudarkom na ZJN -



                       10.05.10
                2. člen – novi pojmi:

13.a »obdobje mirovanja« je obdobje, po odločitvi o oddaji
javnega naročila, v katerem naročnik ne sme skleniti pogodbe
z izbranim ponudnikom oziroma ponudniki, razen če zakon, ki
ureja pravno varstvo v postopkih javnega naročanja, ali ta
zakon ne določata drugače. Obdobje mirovanja se izteče z
dnem, ko se ponudniku, ki je zadnji prejel naročnikovo
odločitev o oddaji javnega naročila, izteče rok za uveljavitev
pravnega varstva v postopkih javnega naročanja.




                                          10.05.10
15. »ponudnik« je gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična
oseba in ponuja izvedbo gradenj, storitev oziroma dobavo blaga
ter v postopku javnega naročanja izkaže interes s tem, da
naročniku odda ponudbo.

15.a »podizvajalec« je gospodarski subjekt, ki je pravna ali
fizična oseba in za ponudnika, s katerim je naročnik po tem
zakonu sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila, dobavlja
blago ali izvaja storitev oziroma gradnjo, ki je neposredno
povezana s predmetom naročila.

15.b »odgovorna oseba naročnika, ponudnika oziroma
podizvajalca« je oseba, ki je v skladu z zakonom, ki ureja
prekrške, odgovorna za prekršek, ki je bil storjen z njenim
dejanjem ali z opustitvijo dolžnega nadzorstva.

                                            10.05.10
          SPREMEMBE OSNOVNIH POJMOV

21.a »neobičajno nizka ponudba« je ponudba, ki s svojo ceno ali
načinom izvedbe bistveno odstopa od primerljivih tržnih cen oziroma
uveljavljene prakse, ponudnik pa je s kalkulacijami, novo tehnološko
rešitvijo in obrazložitvijo, ne more pojasniti.

28. "Postopek oddaje naročila male vrednosti" je poenostavljen
postopek javnega naročanja, v katerem naročnik, z namenom
pridobitve ponudb, na portalu javnih naročil objavi obvestilo o
naročilu male vrednosti

34. "Datum oddaje naročila" je na dan, ko postane odločitev o oddaji
javnega naročila pravnomočna. Šteje se, da je odločitev Pravnomočna,
ko se izteče rok za vložitev zahteve za pravno varstvo zoper
naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila.


                                             10.05.10
         9. člen (sprememba tretjega odstavka) – načelo
               enakopravne obravnave ponudnikov

V primeru javnega naročanja, ki vključuje projektiranje,
izbrani projektant ne sme sodelovati na razpisu za izvedbo
naročila, ki ga je projektiral, razen če je projektiranje del
istega javnega naročila kot izvedba projekta.

DO 11.4.2010:
V primeru javnega naročanja, ki vključuje projektiranje, izbrani projektant ne sme
sodelovati na razpisu za izvedbo naročila, ki ga je projektiral, razen če pridobi pisno soglasje
ministra, pristojnega za finance, ki ga minister izda v primeru, ko projektant, ki je hkrati
ponudnik za izvedbo naročila, razpolaga s svojo specifično tehnološko oziroma
konstrukcijsko rešitvijo za izvedbo projekta, ki zaradi nižje cene ali višje kvalitete izvedbe
projekta predstavlja njegovo konkurenčno prednost, s katero drugi ponudniki ne
razpolagajo. Minister, pristojen za finance, mora izdati soglasje v roku 8 dni od prejema
vloge projektanta.



                                                                 10.05.10
   12. člen ZJN – spremembe vrednosti


Prvi odstavek:
Vrednost 133.000 € se nadomesti z 125.000 €
Vrednost 206.000 € se nadomesti z 193.000 €
Vrednost 5.150.000 € se nadomesti z 4.845.000 €

Drugi odstavek:
1.točka: vrednost 40.000 € se nadomesti z 20.000 €

2.točka: vrednost 80.000 € se nadomesti s 40.000 €




Spremembe vrednosti vplivajo na 14. člen in 24. člen.



                                          10.05.10
         14. člen – ocenjena vrednost

Drugi odstavek: Način izračuna ocenjene vrednosti javnega
naročila, vključno z vsemi količinskimi popusti in cenovnimi
parametri, na podlagi katerega je naročnik izračunal ocenjeno
vrednost naročila, mora biti razviden iz dokumentacije, ki jo o
javnem naročilu vodi naročnik.

Ocenjena vrednost javnega naročila mora biti veljavna na dan
pošiljanja obvestila o javnem naročilu v objavo oziroma v
primeru, da objava ni potrebna, ko naročnik izda sklep o
začetku postopka oddaje naročila.



                                          10.05.10
      16.člen - Javno naročanje na podlagi pooblastila



»(5) Kadar naročnik za svetovanje v postopku ali v zvezi s postopkom
javnega naročanja najame osebo zasebnega prava ali posameznika, mora:

a) zahtevati, da ta oseba pred sklenitvijo pogodbe predloži garancijo za
  dobro izvedbo del;

b) v pogodbi za svetovanje, ki jo sklene s to osebo, določiti, da se plačilo po tej
pogodbi izvede po zaključku postopka javnega naročanja. Šteje se, da je postopek
javnega naročanja zaključen, ko postane odločitev iz:
• prvega odstavka 79. člena tega zakona ali

• drugega odstavka 80. člena tega zakona ali

• tretjega odstavka 80. člena tega zakona pravnomočna.«.




                                                      10.05.10
22. člen – varstvo podatkov

Drugi odstavek: Ne glede na določbo prejšnjega odstavka so
javni podatki količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost
posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v
primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tisti
podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru meril.


DOLOČBA DRUGEGA ODSTAVKA 22. ČLENA PRED
SPREMEMBO:
“Ne glede na določbo prejšnjega stavka je javni podatek cena
iz ponudbe in v primeru merila ekonomsko najugodnejše
ponudbe tisti podatki, ki izkazujejo oceno oziroma uvrstitev
ponudbe v okviru drugih meril.“

                                            10.05.10
                 24. člen - Vrste postopkov

V petem odstavku se številka »10.000« nadomesti s številko
»20.000«, številka »20.000« pa s številko »40.000«.

Pod temi zneski se določbe ZJN-2 ne uporabljajo
– ni pravnega varstva (praksa DKom)

Doda se nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Postopek javnega naročanja iz 1. do 6. točke prvega odstavka
tega člena lahko vodi in v njem odloča le oseba, ki ima opravljen
strokovni izpit iz javnega naročanja. Vsebino in način izvajanja
strokovnega izpita predpiše vlada.«.


                                           10.05.10
 28. člen – postopek s pogajanji po predhodni objavi

Četrti odstavek:
V primerih javnega naročanja na podlagi določb prvega odstavka tega člena
mora naročnik pred začetkom postopka oddaje javnega naročila ministrstvo
za finance obvestiti o:
 predmetu naročila

 razlogih za uporabo tega postopka

 vrednosti naročila

 obdobju veljavnosti pogodbe.




V primeru JN na podlagi določb 1. točke prvega odstavka tega člena (nobene
pravilne ali sprejemljive ponudbe) mora naročnik pred začetkom postopka s
pogajanji po predhodni objavi obvestiti vse ponudnike in kandidate iz
prejšnjega postopka. V primeru, da ne objavi obvestila v skladu s tem
členom, mora ministrstvo za finance obvestiti s katerimi gospodarskimi
subjekti se bo pogajal.

                                                 10.05.10
29. člen – postopek s pogajanji brez predhodne objave


Tretji odstavek: V primerih javnega naročanja na podlagi določb prvega
odstavka tega člena mora naročnik pred začetkom postopka oddaje
javnega naročila ministrstvo za finance obvestiti o:
 predmetu naročila

 razlogih za uporabo tega postopka

 vrednosti naročila

 obdobju veljavnosti pogodbe in

 gospodarskih subjektih s katerimi se bo pogajal.




V primeru iz 2. točke (tehnične zahteve) in 3. točke (nujnost) v obvestilu
utemeljiti uporabo postopka, v primeru od 1. do 4. točke vključiti več
gospodarskih subjektov, v primeru 1. točke mora naročnik pred začetkom
postopka obvestiti vse ponudnike ali kandidate, ki so v prejšnjem postopku
predložili ponudbe.


                                                  10.05.10
      30.a člen - Postopek oddaje naročila male vrednosti


(1)   Naročnik lahko omeji sodelovanje ponudnikov v postopku oddaje
      naročila male vrednosti zgolj na podlagi vnaprej opredeljenih
      pogojev.

(2)    Naročnik lahko v postopek oddaje naročila male vrednosti vključi
      tudi pogajanja

Opozorilo na definicijo: »Postopek oddaje naročila male vrednosti« je
  poenostavljen postopek javnega naročanja, v katerem naročnik, z namenom
  pridobitve ponudb, na portalu javnih naročil objavi obvestilo o naročilu male
  vrednosti.«.

Za dosedanjim 95. členom se doda novo podpoglavje, ki se glasi:
   »1.8 Posebne določbe za postopek oddaje naročila male vrednosti«.

                                                    10.05.10
 41. člen - Preverjanje sposobnosti, izbor udeležencev in
                       oddaja naročil

(2) V odprtem postopku, postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi in
postopku oddaje naročila male vrednosti naročnik odda javno naročilo potem, ko:
a) razvrsti pravočasne ponudbe glede na merila,
b) preveri, ali je ponudba, ki je bila ocenjena kot najugodnejša, popolna.

(3) V postopku s prehodnim ugotavljanjem sposobnosti, postopku s pogajanji
po prehodni objavi, postopku s pogajanji brez predhodne objave in
konkurenčnem dialogu naročnik odda javno naročilo potem, ko:
a) preveri, ali so predložene ponudbe popolne,
b) razvrsti popolne ponudbe glede na merila. …

(7) Pri preverjanju sposobnosti gospodarskega subjekta lahko naročnik upošteva
podatke iz uradnih evidenc, ki jih je pridobil oziroma jih je predložil ponudnik ali
kandidat v drugih postopkih oddaje javnega naročila, če izpis iz uradne evidence
ni starejši od štirih mesecev.

                                                       10.05.10
42. člen - Osnovna sposobnost kandidata ali ponudnika


V prvem in drugem odstavku se besedilo »vsakega kandidata ali
ponudnika,« nadomesti z besedilom »kandidata ali ponudnika,
katerega osnovno sposobnost je preverjal,«.

Za dosedanjim drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki
se glasi:
»(3) Naročnik mora iz posameznega postopka javnega naročanja
izločiti ponudnika ali kandidata, če je le-ta na dan, ko se izteče rok
za oddajo ponudb, izločen iz postopkov oddaje javnih naročil zaradi
uvrstitve v evidenco ponudnikov z negativnimi referencami iz 77.a
člena tega zakona oziroma 81.a člena ZJNVETPS.«.


                                             10.05.10
Številne novosti, ki urejajo pravila objav (22. – 27. člen ZJN2-B)
        – možnost pravočasnega pravnega varstva


63.b člen (prostovoljno? obvestilo za predhodno transparentnost)

(1) … Naročnik posreduje prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost v
objavo isti dan, ko posreduje ponudnikom odločitev iz prvega odstavka 79. člena
tega zakona. Naročnik mora v roku iz prejšnjega stavka objaviti prostovoljno
obvestilo za predhodno transparentnost tudi, kadar oddaja javno naročilo po
postopku s pogajanji brez predhodne objave.

To obvestilo lahko v istih rokih objavi tudi v primerih drugih postopkov, tudi
storitev B – drugi odstavek

S tem obvestilom se v zvezi z odločitvijo o oddaji naročila še pred njeno
pravnomočnostjo zagotavlja večja transparentnost v postopkih javnih naročil.


                                                       10.05.10
          NOVA UREDITEV PODIZVAJALSKIH PLAČIL IN DELA
          PODIZVAJALCEV – 6. DO 10. ODST. 71. ČLENA ZJN

(6) Kadar namerava ponudnik izvesti javno naročilo   s podizvajalci, mora:
 - ponudnik v pogodbi pooblastiti naročnika, da na podlagi potrjenega računa oziroma
  situacije neposredno plačuje podizvajalcem,
 - podizvajalec predložiti soglasje, na podlagi katerega naročnik namesto glavnega
  izvajalca poravna podizvajalčevo terjatev do glavnega izvajalca.

(7) V primeru iz prejšnjega odstavka je obvezna sestavina pogodbe o izvedbi javnega
   naročila:
 - vsaka vrsta del, ki jih bo izvedel podizvajalec,
 - podatki o podizvajalcu (naziv, polni naslov, matična številka, davčna številka in
   transakcijski račun),
 - predmet, količina, vrednost, kraj in rok izvedbe teh del.
Naročnik mora v razpisni dokumentaciji navesti, da so podatki iz tega odstavka obvezna
   sestavina pogodbe o izvedbi javnega naročila in da so neposredna plačila
   podizvajalcem v skladu s tem zakonom obvezna.

(8) Ponudnik mora svojemu računu oziroma situaciji obvezno priložiti račune oziroma
   situacije svojih podizvajalcev, ki jih je predhodno potrdil.

                                                          10.05.10
            Spremembe 71. člena - podizvajalci


(9) Če se po sklenitvi pogodbe o izvedbi javnega naročila
zamenja podizvajalec ali če ponudnik sklene pogodbo z novim
podizvajalcem, mora ponudnik, ki je sklenil pogodbo z
naročnikom, le-temu v 5 dneh po spremembi predložiti:
- svojo izjavo, da je poravnal vse nesporne obveznosti prvotnemu
podizvajalcu,
- pooblastilo za plačilo opravljenih in prevzetih del oziroma
dobav neposredno novemu podizvajalcu in
- soglasje novega podizvajalca k neposrednemu plačilu.

(10) Vlada z uredbo natančneje določi pravila in postopke za
neposredno izvajanje plačil podizvajalcem.

                                          10.05.10
    74.a člen - umik ponudbe, nesklenitev pogodbe –
                   vnovčitev garancije


(1) Ponudnik lahko v postopku javnega naročanja umakne svojo
ponudbo. Kadar to stori po poteku roka za oddajo ponudb, mora
naročnik unovčiti ponudnikovo garancijo za resnost ponudbe, če je
bila le-ta v predmetnem postopku zahtevana in predložena.

(2) Naročnik mora unovčiti ponudnikovo garancijo za resnost
ponudbe, če je bila le-ta v predmetnem postopku zahtevana in
predložena, tudi v primeru, ko ponudnik, kljub pozivu naročnika, z
njim ne sklene pogodbe o izvedbi javnega naročila.



                                            10.05.10
                        77.a člen
       Evidenca ponudnikov z negativnimi referencami


(1)   Organ, ki odloči o prekršku iz drugega odstavka 109.a člena, v
      treh delovnih dneh po pravnomočnosti te odločitve o tem
      obvesti ministrstvo, pristojno za finance. …
(2)   Ministrstvo, pristojno za finance, vodi evidenco ponudnikov z
      negativnimi referencami, ki obsega: ….
(3)   Ministrstvo, pristojno za finance, uvrsti ponudnika v evidenco v
      treh delovnih dneh po prejemu obvestila iz prvega odstavka
      tega člena.

Zoper uvrstitev v evidenco ponudnikov z negativnimi referencami
   pritožba ni dopustna.

                                               10.05.10
               78. člen - (ne)dopustne dopolnitve


(1)   Ponudnik ne sme spreminjati:
•     svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe
      in ponudbe v okviru meril,
•     tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta
      javnega naročila,
•     tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno
      razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je
      naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

(3) Na glede na prejšnji odstavek sme izključno naročnik ob
      pisnem soglasju ponudnika popraviti očitne računske napake,
      ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju ponudb. Pri tem se
      količina in cena na enoto ne smeta spreminjati.

                                                   10.05.10
             79. člen – Odločitev o oddaji naročila


(1)   Naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb v razumnem roku,
      ki v primeru javnih naročil iz prvega odstavka 12. člena tega
      zakona ne sme biti daljši od 60 dni, v primeru drugih javnih
      naročil pa 45 dni, sprejme odločitev o oddaji naročila. Svojo
      odločitev mora obrazložiti in navesti ugotovitve ter razloge
      zanjo. V odločitvi mora naročnik opozoriti ponudnike o
      možnem pravnem varstvu ….

(2) Naročnik mora o svoji odločitvi pisno obvestiti ponudnike.
    Odločitev se vroči v skladu z zakonom, ki ureja upravni
    postopek. (OPOZORILO: pri tujih ponudnikih – potreben
    pooblaščenec za vročanje, sicer se vroča po diplomatski poti)

                                             10.05.10
            79. člen – odločitev o oddaji naročila
               (ČRTANJE zahteve za spremembo odločitve!)



Prvi odstavek:
naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb, v roku največ 60 dni za JN iz
prvega odstavka 12. člena in, v drugih primerih pa 45 dni, sprejme
odločitev o oddaji.

Svojo odločitev mora:
• obrazložiti, navesti ugotovitve zanjo ter razloge,

• opozoriti ponudnike o pravnem varstvu,

• navesti kje in v kakšnem roku se vloži zahteva za pravno varstvo,

• višino takse,

• transakcijski račun in sklic.




                                                    10.05.10
            79. člen – odločitev o oddaji naročila


Drugi odstavek:
Odločitev se pošlje pisno, vroči pa v skladu z zakonom o upravnem postopku.

Tretji odstavek:
Če odločitev ne vsebuje:
•razlogov za zavrnitev ponudbe, ki ni bila izbrana in

•prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni izbran, lahko ta

ponudnik vloži zahtevo za dodatno obrazložitev. Rok 3 delovne dni po
prejemu odločitve.




                                                   10.05.10
            79. člen – odločitev o oddaji naročila



Če je zahteva nepravočasna, nepopolna ali niso izpolnjeni pogoji zanjo, jo
naročnik zavrže. Dodatno obrazložitev ali zavrženje naročnik pošlje
ponudniku v roku 3 delovnih dni po prejemu zahteve.

Od dneva prejema dodatne obrazložitve teče rok za vložitev zahtevka za
revizija.

V primeru zavrženja zahteve za dodatno obrazložitev teče rok za vložitev
zahtevka za revizijo od prejema odločitve o oddaji naročila!
Smiselna uporaba tudi za okvirne sporazume in dinamični sistem nabave.




                                                    10.05.10
   Izločitev ponudb, ustavitev postopka, zavrnitev vseh
  ponudb, odstop od izvedbe javnega naročila (80. člen)

ZJN-2 več ne pozna prekinitve – substitut “ustavitev” postopka!

              NOVOST: ODSTOP OD IZVEDBE NAROČILA

(5) Po sprejemu odločitve o oddaji naročila lahko naročnik do sklenitve
pogodbe o izvedbi javnega naročila ob predhodnem soglasju svojega
nadzornega organa odstopi od izvedbe javnega naročila iz razlogov, da
predmeta javnega naročila ne potrebuje več ali da zanj nima zagotovljenih
sredstev. Če naročnik nima nadzornega organa, izda soglasje iz tega
odstavka vlada. V primeru, da naročnik odstopi od izvedbe javnega
naročila, mora o svoji odločitvi in o razlogih, zaradi katerih odstopa od
izvedbe javnega naročila, takoj pisno obvestiti ponudnike ali kandidate, ki
so predložili ponudbo.

                                                 10.05.10
80. člen – izločitev ponudb, ustavitev postopka, zavrnitev
    vseh ponudb, odstop od izvedbe javnega naročila


  Prvi odstavek:
  v primeru izločitve (nepopolne ponudbe) iz postopka JN, mora naročnik
  izločenega ponudnika opozoriti na možnost uveljavljanje pravnega varstva
  in navesti podatke iz 79. člena

  Drugi odstavek:
  ustavitev postopka: naročnik lahko kadarkoli pred potekom roka za oddajo
  ponudb ustavi postopek. Mora pa:
  •v primeru JNMV objaviti na portalu JN

  •v ostalih postopkih potrebna objava na portalu JN in Uradnem listu EU




                                                   10.05.10
                               80. člen



Tretji odstavek: zavrnitev vseh ponudb: v vseh fazah postopka po preteku
roka za oddajo ponudb.

Zavrnitev vseh ponudb:
• pisno obvestiti vse ponudnike ali kandidate

• navesti razloge

• navesti odločitev, ali bo začel nov postopek

• obvestiti vlado oziroma nadzorni organ (razen v primeru JNMV),

• objava obvestila na portalu JN oziroma Uradnem listu EU

   (razen v postopku s pogajanji brez predhodne objave).




                                                  10.05.10
                                 80. člen



Četrti odstavek: v primeru zavrnitve vseh ponudb lahko naročnik izvede za
isti predmet nov postopek le, če so se spremenile okoliščine, zaradi katerih
je zavrnil vse ponudbe.

Peti odstavek: odstop od izvedbe JN: po sprejemu odločitve o oddaji JN
lahko naročnik do sklenitve pogodbe ob predhodnem soglasju svoje
nadzornega organa (ali vlade) odstopi od izvedbe JN iz razlogov:
 da predmeta JN ne potrebuje več

 ali da zanj nima zagotovljenih sredstev.




                                                   10.05.10
                  110. člen – ničnost pogodb




BISTVENA OMEJITEV NIČNOSTI (namesto osmih, le en razlog)
Pogodba je nična v primeru, če je sklenjena v vsebini, ki je
posledica storjenega kaznivega dejanja ponudnika oziroma
odgovorne osebe ponudnika.
Posebni ničnostni razlogi so v 110. členu ZJN-2 našteti taksativno in
jih je zato potrebno restriktivno razlagati. Enako določbo vsebuje
tudi ZJNVTEPS (dosedaj ničnosti ni urejal).



                                             10.05.10
SPLOŠNA PRAVILA ZA POSTOPKE
   ODDAJE JAVNIH NAROČIL




                  10.05.10
                 TEMELJNA NAČELA
               (5. - 10. čl. ZJN oz. 11.-16. čl. ZJNVETPS)




 načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (6. člen)

 načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki (7. člen)

 načelo transparentnosti javnega naročanja (8. člen)

 načelo enakopravne obravnave ponudnikov (9.člen)

 načelo sorazmernosti (10. člen)




                                                   10.05.10
 DOLOČITEV PREDMETA JAVNEGA NAROČILA


Tehnične specifikacije morajo omogočati enakopraven
dostop vsem ponudnikom in ne smejo ustvarjati ovir za
dostop javnih naročil konkurenčnim gospodarskim
subjektom.

Tehnične specifikacije morajo biti oblikovane na podlagi
funkcionalnih zahtev predmeta naročila, vezanih na
objektivne potrebe in zahteve naročnika, tako, da
nedopustno ne omejujejo konkurence med ponudniki


                                      10.05.10
   POGOJI ZA UGOTAVLJANJE SPOSOBNOSTI


 Zahtevan le en pogoj (nekaznovanost za nekatera KD
 za pravno in fizično osebo – vodilne, nadzorne
 organe...) Za osebne podatke potrebna izjava
 posameznika o dovolitvi vpogleda
 Ponudnik predloži izjavo, naročnik preveri resničnost
 iz uradne evidence)
 Splošna obveznost: naročnik je dolžan sam pridobiti
 podatek iz uradne evidence
 Spremembe 42., 44. in 45. člena ZJN-2


                                     10.05.10
   POGOJI ZA UGOTAVLJANJE SPOSOBNOSTI


• Vsi ostali pogoji so stvar naročnika:
   –   kadrovski
   –   finančni
   –   ekonomsko-tehnični
   –   drugi pogoji

• Pogoji, ki se nanašajo na zagotavljanje kakovosti in
  zagotavljanje okoljskih standardov (vlada lahko predpiše
  zahteve na posameznih področjih)

• Predložitev drugačnega dokazila, če naročnik to dovoli oz.
  označi za ustrezno


                                          10.05.10
                   MERILA (48.člen)


Naročnik lahko odda naročilo:
1. na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe z uporabo
   različnih meril (kakovosti, cene, tehničnih prednosti,
   estetskih in funkcionalnih lastnosti, okoljskih lastnosti,
   stroškov, datuma dobave itd)
2. na podlagi najnižje cene.




                                          10.05.10
                SPREMEMBA PRI MERILIH

Po “starem”:

(7) Če je merilo ekonomsko najugodnejša ponudba z več merili, cena
ne sme imeti ponderja manj kot 60% (pri intelektualnih storitvah pa
40%)

Po “novem” ni več omejitve. Nov odstavek se glasi:
(7) Naročnik mora merila oblikovati tako, da sta ponudnik, ki
je oddal ponudbo za vse sklope, in ponudnik, ki je oddal ponudbo
za en sklop ali del sklopov, v enakovrednem položaju.




                                             10.05.10
         FAZE POSTOPKOV JAVNIH NAROČIL


PRAVILOMA:
1. predhodno informativno obvestilo, če je to primerno,

2. sklep o začetku postopka

3. priprava razpisne dokumentacije,

4. objava obvestila o javnem naročilu,

5. predložitev in odpiranje ponudb,

6. pregled in ocenjevanje ponudb,

7. odločitev o oddaji javnega naročila,

8. objava obvestila o oddaji javnega naročila.
                                                 10.05.10
     POSEBNI NAČINI JAVNEGA NAROČANJA


1.    dinamični nabavni sistem,
2.    posebna pravila za subvencionirane stanovanjske
      programe,
3.    elektronska dražba,
4.    skupno javno naročanje
5.    okvirni sporazum
6.    natečaj


                                       10.05.10
 7 RAZLIČNIH VRST POSTOPKOV - 24. člen



 Odprti postopek
 Postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti
 Konkurenčni dialog
 Pogajanja brez predhodne objave
 Pogajanja s pogajanji po predhodni objavi
 Zbiranje ponudb po predhodni objavi
 Javno naročilo male vrednosti - prej: zbiranje ponudb - brez predhodne objave




                                                   10.05.10
           4. odstavek 24. člena ZJN-2:


4. odstavek 24. čl. ZJN-2:

“ V primeru, da se kadarkoli v postopku ugotovi, da
vrednost javnega naročila presega katero od mejnih
vrednosti iz tega zakona, mora naročnik javno naročanje
prekiniti in začeti nov postopek, skladno z določbami tega
zakona. “




                                     10.05.10
                  IZBRANE PREHODNE DOLOČBE


                                      55. člen
  Vlada izda predpis iz desetega odstavka 71. člena zakona v treh mesecih po
                              uveljavitvi tega zakona.
  Vlada izda predpis iz 63.d člena zakona v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona.
Vlada izda predpis iz osmega odstavka 42. člena v 24 mesecih po uveljavitvi tega
                                      zakona.
Vlada izda predpis iz sedmega odstavka 24. člena v šestih mesecih po uveljavitvi
                                   tega zakona.

                                       56. člen
 Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Uredba o neposrednih plačilih
  podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju
(Uradni list RS, št. 66/07), uporablja pa se do začetka uporabe predpisa iz prvega
                              odstavka prejšnjega člena.


                                                      10.05.10
                  58. člen zakona o spremembi ZJN:


  Postopki oddaje javnih naročil, za katere so bila obvestila iz 2. ali 4.
 točke prvega odstavka 57. člena zakona objavljena pred uveljavitvijo
          tega zakona, se izvedejo po dosedanjih predpisih.

Postopki s pogajanji brez predhodne objave, ki so jih naročniki začeli
  izvajati pred uveljavitvijo tega zakona, se izvedejo po dosedanjih
                                predpisih.

  Druga faza postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali
 postopka oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji se izvede
po tem zakonu, če naročnik pred uveljavitvijo tega zakona kandidatom
                še ni izročil razpisne dokumentacije.


                                                 10.05.10
VPLIV SPREMEMB NA POSTOPEK
 UGOTAVLJANJA PREKRŠKOV IN
   NA REVIZIJSKE POSTOPKE



          Mag. Nataša Jeršič
 ČLANICA DRŽAVNE REVIZIJSKE KOMISIJE



                           10.05.10
PREKRŠKI




           10.05.10
                    ZAKON O PREKRŠKIH



                        Definicija prekrška:
Prekršek je dejanje, ki pomeni kršitev zakona, uredbe vlade,
odloka samoupravne lokalne skupnosti, ki je kot tako določeno kot
prekršek in je zanj predpisana sankcija za prekršek.

                    Odgovornost za prekršek:
Za prekršek je odgovoren storilec, ki je storil prekršek iz
malomarnosti ali z naklepom. Predpis o prekršku lahko določi, da
je storilec odgovoren samo, če je prekršek storil z naklepom.


                                           10.05.10
                      Način storitve prekrška




Prekršek je lahko storjen s storitvijo ali z opustitvijo.

Opomin
Opomin sme prekrškovni organ in sodišče izreči za prekršek,
storjen v takih olajševalnih okoliščinah, ki ga delajo posebno
lahkega. Opomin se sme izreči tudi, če je prekršek v tem, da ni
bila izpolnjena predpisana obveznost, ali je bila s prekrškom
povzročena škoda, storilec pa je pred izdajo odločbe oziroma
sodbe o prekršku izpolnil predpisano obveznost oziroma popravil
ali povrnil povzročeno škodo.



                                                10.05.10
                   ZASTARANJE PREGONA


Postopek o prekršku ni dopusten, če pretečeta dve leti od dneva,
ko je bil prekršek storjen. Če je prekršek storjen na področju
varstva konkurence, postopek o prekršku ni dopusten, če preteče
pet let od dneva, ko je bil prekršek storjen. Zastaranje ne teče v
času, ko se po zakonu postopek o prekršku ne sme začeti ali
nadaljevati.
Zastaranje pretrga vsako dejanje organa, pristojnega za postopek,
ki meri na pregon storilca prekrška. Po vsakem pretrganju začne
teči zastaranje znova, vendar pa postopek o prekršku v nobenem
primeru ni več mogoč, ko poteče dvakrat toliko časa, kolikor ga
zahteva zakon za zastaranje postopka o prekršku.
Zastaranje se pretrga tudi, če stori storilec v času, ko teče
zastaralni rok, enako hud ali hujši istovrstni prekršek.
                                               10.05.10
            ZASTARANJE IZVRŠITVE SANKCIJE

Izrečene sankcije za prekršek se ne smejo začeti izvrševati, če
pretečeta dve leti od dneva, ko je odločba, s katero je bila sankcija
izrečena, postala pravnomočna.
Zastaranje ne teče v času, ko se po zakonu sankcije ne morejo
izvrševati.

Zastaranje pretrga vsako dejanje organa, pristojnega za postopek
o prekršku ali za izvršitev, ki meri na izvršitev sankcije. Po vsakem
pretrganju začne teči zastaranje znova, vendar pa se sankcije ne
smejo začeti izvrševati po preteku štirih let od dneva, ko je
odločba, s katero je bila sankcija izrečena, postala pravnomočna.

                                              10.05.10
                   ZAČETEK POSTOPKA O PREKRŠKU


Postopek o prekršku se začne :
   po uradni dolžnosti, ko opravi prekrškovni organ v okviru svoje pristojnosti v ta namen
    kakršnokoli dejanje (dejanje prekrškovnega organa, ko se pojavi sum prekrška in v nadaljevanju
    osredotočanje suma na določeno osebo – konkretno dejanje, konkretni kršitelj),
   ali z vložitvijo pisnega predloga oškodovanca, državnega tožilca ali državnega organa, nosilca
    javnih pooblastil ali samoupravne lokalne skupnosti.

Predlog mora vsebovati:
   podatke o kršitelju prekrška (osebno ime, enotno matično številko občana (v nadaljnjem
    besedilu: EMŠO), če je fizična oseba tujec, pa njene rojstne podatke, državljanstvo, stalno
    oziroma začasno prebivališče, za odgovorno osebo tudi zaposlitev, za pravno osebo pa ime in
    sedež ter matično številko, če teh ni, pa podatke, ki jih je lahko pridobil),
   opis prekrška in navedbo dejstev oziroma dokazov, ki kažejo na sum storitve prekrška.
   Predlog se vloži pri pristojnem prekrškovnem organu. Če je predlog vložen pri drugem organu,
    ga ta takoj odstopi pristojnemu prekrškovnemu organu in o tem obvesti predlagatelja.




                                                                 10.05.10
      ODLOČITEV PREKRŠKOVNEGA ORGANA

Če prekrškovni organ ugotovi, da so podani zakonski pogoji za
izvedbo postopka o prekršku, ga mora izvesti in sam izdati odločbo
o prekršku (hitri postopek).

Če hitri postopek ni dovoljen, mora prekrškovni organ vložiti pri
pristojnem sodišču obdolžilni predlog (redni sodni postopek).

Prekrškovni organ odloči, da ne bo izdal odločbe o prekršku
oziroma vložil obdolžilnega predloga.




                                            10.05.10
                PREKRŠKI PO ZJN-2 in ZJNVETPS



Prekrškovni organ po ZJN-2 in ZJNVETPS

  Organ, pristojen za ugotavljanje prekrškov naročnikov po ZJN-2 in
ZJNVETPS je Državna revizijska komisija za revizijo postopkov
oddaje javnih naročil.

  Postopek o prekršku vodi in o njem odloča pooblaščena uradna
oseba Državne revizijske komisije, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki
ureja prekrške in na njegovi podlagi sprejetih predpisih.
Pooblaščeno uradno osebo določi predsednik Državne revizijske
komisije v skladu z zakonom, ki ureja prekrške.



                                              10.05.10
                      ODGOVORNOST


Odgovornost pravne osebe, njene odgovorne osebe,
samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki
samostojno opravlja dejavnost:
Republika Slovenija in samoupravne lokalne skupnosti ne morejo
biti odgovorne za prekršek, zakon pa lahko predpiše, da
odgovarja za prekršek odgovorna oseba v državnem organu ali v
samoupravni lokalni skupnosti.
Pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost, so lahko odgovorni za prekršek
druge osebe, če je v predpisu o prekršku tako določeno.

                                         10.05.10
    KAZENSKE DOLOČBE PO ZJN-2B in ZJNVETPS-B

                        Kazenske določbe za naročnika

(1) Z globo od 5.000 eurov do 350.000 eurov se za prekršek
    kaznuje naročnik, če:
   odda naročilo brez izvedbe ustreznega postopka, razen v primerih, ko zakon to
    dopušča (25. do 30. a člen zakona),
   ne upošteva rokov za objavo in predložitev ponudb,opredeljenih v tem zakonu ( 50.
    do 56., 62. do 63. b člen zakona),
   določi merila za izbor, pogoje za ugotavljanje sposobnosti ali tehnične specifikacije v
    nasprotju s tem zakonom (37., 39. in 41 do 48. člen zakona),
   izbere način določitve vrednosti, da bi se zaradi nižje ocenjene vrednosti izognil
    postopku oddaje javnega naročila (14. člen zakona),

                                                           10.05.10
                Kazenske določbe za naročnika

 je merilo ekonomsko najugodnejša ponudba in naročnik med izvajanjem predmeta
  javnega naročila spremeni predmet pogodbe o oddaji javnega naročila tako, da
  izbrana ponudba zaradi te spremembe ni več ekonomsko najugodnejša ponudba (48.
  člen zakona),
 določbe pogodbe o oddaji javnega naročila odstopajo v bistvenih elementih od
  določb iz razpisne dokumentacije (četrti odstavek 71. člena),
 odda javno naročilo ali sklene pogodbo o izvedb javnega naročila s ponudnikom, ki je
  bil na dan, ko se je iztekel rok za oddajo ponudbe, uvrščen v evidenco ponudnikov z
  negativnimi referencami (tretji odstavek 42. člena),
 ne sporoči statističnih podatkov oziroma sporoči napačne statistične podatke o
  oddanih javnih naročilih (105. a člen zakona),
 zavrne vse ponudbe in izvede za isti predmet nov postopek javnega naročanja, pri
  tem pa se niso spremenile okoliščine, zaradi katerih je zavrnil vse ponudbe (četrti
  odstavek 80. člena zakona),


                                                           10.05.10
                    Kazenske določbe za naročnika

 ni objavil obvestila iz 1. do 11. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona, čeprav ga
    k temu zavezuje zakon,
   ravna v nasprotju s šestim odstavkom 41. člena tega zakona,
   ne odstopi dokumentacije Državni revizijski komisiji skladno z njenim pozivom (tretji
    odstavek 108. člena zakona),
   ne ravna skladno s 74. a členom tega zakona,
   odstopi od izvedbe javnega naročanja v nasprotju s petim odstavkom 80. člena tega
    zakona,
   pooblasti za izvedbo ali odločanje v postopku javnega naročanja osebo zasebnega
    prava (četrti odstavek 16. člena zakona),
   ravna v nasprotju s petim odstavkom 16. člena tega zakona,
   ravna v nasprotju s sedmim odstavkom 71. člena tega zakona.


(2)Z globo od 2.000 do 12.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba
    naročnika.
                                                            10.05.10
            Kazenske določbe za ponudnika


(1) Z globo od 5.000 eurov do 100.000 eurov se za prekršek
    kaznuje ponudnik, če:
   ravna v nasprotju s šestim, sedmim, osmim ali devetim
    odstavkom 71. člena tega zakona,
   kljub naročnikovemu pozivu in čeprav za to niso podani
    objektivni razlogi, z njim ne sklene pogodbe o izvedbi javnega
    naročila. Šteje se, da so objektivni razlogi tisti, na katere
    ponudnik ni mogel vplivati,
   v ponudbi vedoma da neresnično izjavo ali dokazilo.

                                            10.05.10
          Kazenske določbe za ponudnika



(2) Za prekršek iz 3. točke prejšnjega odstavka se
    ponudniku izreče sankcija izločitve iz postopkov
    javnega naročanja, in sicer:

   če je predmet javnega naročila blago ali storitev, za
    dobo treh let od pravnomočnosti odločbe o
    prekršku,
   če je predmet javnega naročila gradnja, za dobo
    petih let od pravnomočnosti odločbe o prekršku.
                                        10.05.10
             Kazenske določbe za podizvajalca



(1)   Z globo od 5.000 eurov do 100.000 eurov se za prekršek
      kaznuje podizvajalec, če ne predloži soglasja k
      neposrednemu plačilu (šesti odstavek 71. člena).

(1)   Z globo od 2.000 eurov do 10.000 eurov se kaznuje
      odgovorna oseba podizvajalca, če stori kaznivo dejanje iz
      prejšnjega odstavka tega člena.




                                            10.05.10
                          KAZENSKE DOLOČBE PO ZRPJN

34. člen ZPRJN

(1) Z globo od 1,000.000 do 10,000.000 tolarjev*1+ se kaznuje za prekršek naročnik, razen neposrednega
        proračunskega uporabnika:
       če ne izvrši odločitve Državne revizijske komisije iz 23. člena tega zakona,
       če sklene pogodbo z izbranim ponudnikom kljub ustavitvi postopka po določbi prvega odstavka 11. člena
        tega zakona,
       če krši določilo iz prvega odstavka 11. člena tega zakona o zadržanju postopka v primeru vloženega zahtevka
        za revizijo,
       če ne sprejme odločitve o zahtevku za revizijo v roku iz 16. člena tega zakona,
       če ne predloži poročila iz četrtega odstavka 23. člena tega zakona.

(2) Z globo od 300.000 do 1,000.000 tolarjev *2+ se kaznuje za prekršek odgovorna oseba naročnika, če stori dejanje
        iz prvega odstavka tega člena.

(3) Postopek o prekršku vodi in o njem odloča pooblaščena uradna oseba Državne revizijske komisije, ki izpolnjuje
       pogoje po zakonu, ki ureja prekrške, in na njegovi podlagi sprejetih predpisih. Pooblaščeno uradno osebo
       določi predsednik Državne revizijske komisije v skladu z zakonom, ki ureja prekrške.

       [1] To je od 4.172,93 € do 41.729,30 €
      [2] To je od 1.251,88 € do 4.172,93



                                                                            10.05.10
          FAZE REVIZIJSKEGA POSTOPKA



1. Postopek pri naročniku

2. Nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo

3. Postopek pred Državno revizijsko komisijo




                                               10.05.10
  1. Postopek pri naročniku


Aktivna legitimacija (9. člen ZRPJN):
- interes za dodelitev naročila
- povzročitev škode zaradi ravnanja naročnika
- v primeru, ko je ogrožen javni interes: Državno pravobranilstvo
  RS, Ministrstvo za finance ali Urad za varstvo konkurence


Nesuspenzivi učinek zahtevka za revizijo (11. in 11.a člen ZRPJN)
- ne zadrži postopka oddaje javnega naročila
- naročnik lahko nadaljuje s postopkom, ne sme pa skleniti pogodbe
- na predlog vlagatelja lahko DRK sprejme sklep, da vloženi zahtevek
  zadrži vse aktivnosti naročnika
- na predlog naročnika lahko DRK sprejme sklep, da vloženi zahtevek
                                                      10.05.10
Rok za vložitev zahtevka za revizijo (1. in 2. odst. 12. člena ZRPJN):
- v vseh stopnjah postopka oddaje JN
- po odločitvi o dodelitvi naročila oz. dodatni obrazložitvi rok 10 dni
- vsebina objave - razpisna dokumentacija rok 10 dni od dneva objave
  oz. dostopnosti RD

Način vložitve zahtevka za revizijo (12. člen ZRPJN)
- naziv, kontaktna oseba, naziv naročnika, javno naročilo, kršitve,
  dejstva, dokaze, potrdilo o vplačilu takse
- dopolnitev zahtevka - rok 3 dni




                                                       10.05.10
                             TAKSA

Taksa (22. člen ZRPJN)

- objava na portalu: 2500 EUR za blago in storitve in 5000 EUR za
gradnje

- taksa se podvoji za naročila objavljena v Uradnem glasilu ES

- 700 EUR za blago in storitve, 1400 EUR za gradnje, ki jih naročniku
ni potrebno objaviti




                                             10.05.10
Predhodni preizkus zahtevka za revizijo (13. člen ZRPJN)
- ali je pravočasen,
- ali je izkazana aktivna legitimacija

Odločitev o zahtevku za revizijo (16. člen ZRPJN)
- naročnik v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje JN
- zahtevek za revizijo zavrne

Rok za odločitev o zahtevku za revizijo (16. člen ZRPJN)
- 15 dni od prejema zahtevka


                                             10.05.10
 2. Nadaljevanje postopka pred Dkom



Rok za nadaljevanje postopka po odločitvi naročnika (1. odst. 17. člena
ZRPJN) - 3 dni od prejema obvestila

Odstop dokumentacije Državni revizijski komisiji (2. odst. 17. člena
ZRPJN)

Nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo (19. člen
ZRPJN)
- na podlagi odstopa zahtevka za revizijo iz 17. člena ZRPJN
                                              10.05.10
3. Postopek pred Državno revizijsko komisijo


Predhodni preizkus zahtevka za revizijo (1. odst. 21. člena ZRPJN)
- ali je zahtevek pravočasen in ali ima vlagatelj aktivno legitimacijo
- dopolnitev zahtevka

Zahteva za dodatna pojasnila, dokumentacijo in druge podatke (2.
odst. 21. člena ZRPJN)

Rok za sprejem odločitve (20. člen ZRPJN)
- najkasneje v roku 15 dni
- podaljšanje roka še za 20 dni
                                               10.05.10
             Odločitev o zahtevku za revizijo (23. člen ZRPJN)




DRK s sklepom:
- zahtevek zavrže
- zahtevek zavrne kot neutemeljen
- zahtevku ugodi (delno ali v celoti)
- na podlagi pisnega obvestila o umiku zahtevka za revizijo, pred
  sprejemom odločitve DRK, postopek za revizijo ustavi

DRK pri odločanju o pritožbi:
- pritožbo kot prepozno zavrže
- pritožbo kot neutemeljeno zavrne
- pritožbi ugodi

                                                      10.05.10
DRK s svojim sklepom NE MORE nadomestiti odločitve naročnika o
izbiri najugodnejše ponudbe ali druge odločitve v postopku oddaje
javnega naročila, lahko pa da napotke.

DRK lahko zahteva porevizijsko poročilo.




                                              10.05.10
ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH
ZAKONA O JAVNEM NAROČANJU (ZJN-2B)

          (spremembe v praksi)



          doc. dr. Aleksij Mužina
       doktor pravnih znanosti, odvetnik


                                 10.05.10
    I. Vpliv sprejetih sprememb
na postopke izvajanja javnih naročil




                        10.05.10
        1.2. Spremenjene definicije pojmov – 2. člen


15.a Podizvajalec je gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in za
ponudnika, s katerim je naročnik po tem zakonu sklenil pogodbo o izvedbi
javnega naročila, dobavlja blago ali izvaja storitev oziroma gradnjo, ki je
neposredno povezana s predmetom javnega naročila.

21.a Neobičajno nizka ponudba je ponudba, ki s svojo ceno ali načinom
izvedbe bistveno odstopa od primerljivih tržnih cen oziroma uveljavljene prakse,
ponudnik pa je s kalkulacijami, novo tehnološko rešitvijo in obrazložitvijo, ne
more pojasniti.«.

Namesto postopek zbiranje ponudb: 28. Postopek oddaje naročila male
vrednosti je poenostavljen postopek javnega naročanja, v katerem naročnik,
z namenom pridobitve ponudb, na portalu javnih naročil objavi obvestilo o
naročilu male vrednosti.«.


                                                       10.05.10
1.5. Področje uporabe – spremenjene mejne vrednosti


V prvem odstavku 12. člena se vrednost:
- »133.000« nadomesti z vrednostjo »125.000«,
- »206.000« nadomesti z vrednostjo »193.000«,
- »5.150.000« nadomesti z vrednostjo »4.845.000«.

V drugem odstavku se:
- v 1. točki vrednost »40.000« nadomesti z vrednostjo »20.000«,
- v 2. točki vrednost »80.000« nadomesti z vrednostjo »40.000«.

OPOZORILO: prag obveznih objav na portalu se razpolovi!

13. Člen (2) Ta zakon se uporablja tudi za oddajo naročil blaga, ki jih naročnik
društvom ali zavodom sofinancira z več kakor 30 % deležem, če je ocenjena
vrednost blaga brez DDV enaka ali večja od 40.000 eurov.

                                                      10.05.10
      16.člen - Javno naročanje na podlagi pooblastila


»(5) Kadar naročnik za svetovanje v postopku ali v zvezi s postopkom
javnega naročanja najame osebo zasebnega prava ali posameznika, mora:

a) zahtevati, da ta oseba pred sklenitvijo pogodbe predloži garancijo za
  dobro izvedbo del;

b) v pogodbi za svetovanje, ki jo sklene s to osebo, določiti, da se plačilo po tej
pogodbi izvede po zaključku postopka javnega naročanja. Šteje se, da je postopek
javnega naročanja zaključen, ko postane odločitev iz:
• prvega odstavka 79. člena tega zakona ali

• drugega odstavka 80. člena tega zakona ali

• tretjega odstavka 80. člena tega zakona

   pravnomočna.«.

Pooblastilo odvetniku?

                                                             aleksij.muzina@si
                                                      10.05.10
                    1.11 Varstvo podatkov



22. Člen: »(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka so javni
podatki količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost
posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru
merila ekonomsko

Najugodnejše ponudbe pa tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev
ponudbe v okviru drugih meril.«




                                                    aleksij.muzina@si
                                             10.05.10
                  24. člen - Vrste postopkov


V petem odstavku se številka »10.000« nadomesti s številko
»20.000«, številka »20.000« pa s številko »40.000«.

Pod zgornjimi zneski se določbe ZJN-2 se NE uporabljajo
– ni pravnega varstva (po praksi DKOM)!

Doda se nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Postopek javnega naročanja iz 1. do 6. točke prvega odstavka
tega člena lahko vodi in v njem odloča le oseba, ki ima opravljen
strokovni izpit iz javnega naročanja. Vsebino in način izvajanja
strokovnega izpita predpiše vlada.«.

                                            10.05.10
   30.a člen - Postopek oddaje naročila male vrednosti


(1) Naročnik lahko omeji sodelovanje ponudnikov v postopku oddaje
naročila male vrednosti zgolj na podlagi vnaprej opredeljenih pogojev.

(2) Naročnik lahko v postopek oddaje naročila male vrednosti vključi
tudi pogajanja (DILEMA: (očitno) prvič implicitno prepovedano za druge
postopke)

Opozorilo na definicijo: »Postopek oddaje naročila male vrednosti« je
poenostavljen postopek javnega naročanja, v katerem naročnik, z namenom
pridobitve ponudb, na portalu javnih naročil objavi obvestilo o naročilu male
vrednosti.«.

Za dosedanjim 95. členom se doda novo podpoglavje, ki se glasi:
»1.8 Posebne določbe za postopek oddaje naročila male vrednosti«.

                                                     10.05.10
 II. Vpliv sprejetih sprememb
na postopke pravnega varstva




                     10.05.10
 41. člen - Preverjanje sposobnosti, izbor udeležencev in
                       oddaja naročil

(2) V odprtem postopku, postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi in
postopku oddaje naročila male vrednosti naročnik odda javno naročilo potem, ko:
a) razvrsti pravočasne ponudbe glede na merila,
b) preveri, ali je ponudba, ki je bila ocenjena kot najugodnejša, popolna.

(3) V postopku s prehodnim ugotavljanjem sposobnosti, postopku s pogajanji
po prehodni objavi, postopku s pogajanji brez predhodne objave in
konkurenčnem dialogu naročnik odda javno naročilo potem, ko:
a) preveri, ali so predložene ponudbe popolne,
b) razvrsti popolne ponudbe glede na merila. …

(7) Pri preverjanju sposobnosti gospodarskega subjekta lahko naročnik upošteva
podatke iz uradnih evidenc, ki jih je pridobil oziroma jih je predložil ponudnik ali
kandidat v drugih postopkih oddaje javnega naročila, če izpis iz uradne evidence
ni starejši od štirih mesecev.

                                                       10.05.10
        Preverjanje sposobnosti in aktivna legitimacija


Argument predlagatelja: “Zaradi racionalizacije postopka in zmanjšanja stroškov
zakon uvaja spremembe v zvezi z preveritvijo ponudbe in s tem povezanim
ugotavljanjem sposobnosti ponudnikov za izvedbo naročila. V skladu s tema
členoma naročnik, …, najprej oceni ponudbe in jih razvrsti glede na merila, nato pa
preverja sposobnost in ponudbo le tistega ponudnika, ki je predložil najugodnejšo
ponudbo. Na ta način se naročniku …, prihrani nepotrebno delo in s tem povezani
stroški, saj se, … preverja usposobljenost le tistega ponudnika, ki ima najrealnejšo
možnost za dodelitev naročila. …”

Zakaj zapisano ne drži? Ker je postopek javnega naročila tvori s postopkom
reviziji en življenjski dogodek:
9. Člen ZRPJN: “(1) Zahtevek za revizijo lahko vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela
interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila
povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ….”


                                                           10.05.10
 42. Člen - Osnovna sposobnost kandidata ali ponudnika


V prvem in drugem odstavku se besedilo »vsakega kandidata ali
ponudnika,« nadomesti z besedilom »kandidata ali ponudnika,
katerega osnovno sposobnost je preverjal,«.

Za dosedanjim drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki
se glasi:
»(3) Naročnik mora iz posameznega postopka javnega naročanja
izločiti ponudnika ali kandidata, če je le-ta na dan, ko se izteče rok za
oddajo ponudb, izločen iz postopkov oddaje javnih naročil zaradi
uvrstitve v evidenco ponudnikov z negativnimi referencami iz 77.a
člena tega zakona oziroma 81.a člena ZJNVETPS.«.


                                               10.05.10
Številne novosti, ki urejajo pravila objav (22. – 27. člen ZJN2-B)
        – možnost pravočasnega pravnega varstva

63.b člen (prostovoljno? obvestilo za predhodno transparentnost)

(1) … Naročnik posreduje prostovoljno obvestilo za predhodno
transparentnost v objavo isti dan, ko posreduje ponudnikom
odločitev iz prvega odstavka 79. člena tega zakona. Naročnik mora
v roku iz prejšnjega stavka objaviti prostovoljno obvestilo za
predhodno transparentnost tudi, kadar oddaja javno naročilo po
postopku s pogajanji brez predhodne objave.

(3) S tem obvestilom se v zvezi z odločitvijo o oddaji naročila še pred
njeno pravnomočnostjo zagotavlja večja transparentnost v
postopkih javnih naročil.

                                              10.05.10
                      74.a člen
Umik ponudbe, nesklenitev pogodbe – vnovčitev garancije


 (1) Ponudnik lahko v postopku javnega naročanja umakne svojo
 ponudbo. Kadar to stori po poteku roka za oddajo ponudb, mora
 naročnik unovčiti ponudnikovo garancijo za resnost ponudbe, če je
 bila le-ta v predmetnem postopku zahtevana in predložena.

 (2) Naročnik mora unovčiti ponudnikovo garancijo za resnost
 ponudbe, če je bila le-ta v predmetnem postopku zahtevana in
 predložena, tudi v primeru, ko ponudnik, kljub pozivu naročnika, z
 njim ne sklene pogodbe o izvedbi javnega naročila.



                                             10.05.10
                        77.a člen
       Evidenca ponudnikov z negativnimi referencami

(1)   Organ, ki odloči o prekršku iz drugega odstavka 109.a člena, v
      treh delovnih dneh po pravnomočnosti te odločitve o tem
      obvesti ministrstvo, pristojno za finance. …
(2)   Ministrstvo, pristojno za finance, vodi evidenco ponudnikov z
      negativnimi referencami, ki obsega: ….
(3)   Ministrstvo, pristojno za finance, uvrsti ponudnika v evidenco v
      treh delovnih dneh po prejemu obvestila iz prvega odstavka
      tega člena.

Zoper uvrstitev v evidenco ponudnikov z negativnimi referencami
   pritožba ni dopustna.

                                               10.05.10
                78. člen - (ne)dopustne dopolnitve


(1)   Ponudnik ne sme spreminjati:
•     svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in
      ponudbe v okviru meril,
•     tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega
      naročila,
•     tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno
      razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik
      prejel v postopku javnega naročanja.

(2) Na glede na prejšnji odstavek sme izključno naročnik ob
    pisnem soglasju ponudnika popraviti očitne računske napake, ki jih
      odkrije pri pregledu in ocenjevanju ponudb. Pri tem se količina in cena na
      enoto ne smeta spreminjati.



                                                      10.05.10
             79. člen – Odločitev o oddaji naročila


(1)   Naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb v razumnem roku,
      ki v primeru javnih naročil iz prvega odstavka 12. člena tega
      zakona ne sme biti daljši od 60 dni, v primeru drugih javnih
      naročil pa 45 dni, sprejme odločitev o oddaji naročila. Svojo
      odločitev mora obrazložiti in navesti ugotovitve ter razloge
      zanjo. V odločitvi mora naročnik opozoriti ponudnike o
      možnem pravnem varstvu ….

(2) Naročnik mora o svoji odločitvi pisno obvestiti ponudnike.
    Odločitev se vroči v skladu z zakonom, ki ureja upravni
    postopek. (OPOZORILO: nujno zahtevati v pooblaščenca za
    vročanje, sicer se vroča po diplomatski poti)

                                             10.05.10
                 79. člen – Dodatna obrazložitev
                (ČRTANJE zahteve za spremembo)

(3) Če odločitev o oddaji naročila ne vsebuje:

razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran, in
•




•prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran,
lahko ponudnik, ki ni bil izbran, vloži pri naročniku zahtevo za dodatno
obrazložitev odločitve o oddaji naročila, v kateri mora jasno navesti, o čem mora
naročnik podati obrazložitev. Zahteva se lahko vloži v treh delovnih dneh po
prejemu odločitve naročnika. ... Naročnik mora poslati ponudniku dodatno
obrazložitev odločitve ali odločitev o zavrženju zahteve v treh delovnih dneh po
prejemu zahteve. Od dneva prejema dodatne obrazložitve, v primeru zavrženja
zahteve za dodatno obrazložitev pa od dneva prejema odločitve o oddaji naročila,
teče rok za uveljavitev pravnega varstva v postopku javnega naročanja.



                                                      10.05.10
   Izločitev ponudb, ustavitev postopka, zavrnitev vseh
  ponudb, odstop od izvedbe javnega naročila (80. člen)

ZJN-2 več ne pozna prekinitve – substitut “ustavitev” postopka!


               NOVOST: ODSTOP OD IZVEDBE NAROČILA

(5) Po sprejemu odločitve o oddaji naročila lahko naročnik do sklenitve
pogodbe o izvedbi javnega naročila ob predhodnem soglasju svojega
nadzornega organa odstopi od izvedbe javnega naročila iz razlogov, da predmeta
javnega naročila ne potrebuje več ali da zanj nima zagotovljenih sredstev. Če
naročnik nima nadzornega organa, izda soglasje iz tega odstavka vlada. V
primeru, da naročnik odstopi od izvedbe javnega naročila, mora o svoji odločitvi
in o razlogih, zaradi katerih odstopa od izvedbe javnega naročila, takoj pisno
obvestiti ponudnike ali kandidate, ki so predložili ponudbo.


                                                    10.05.10
III. Neveljavnost pogodb
  (razlogi, uveljavljanje)




                  10.05.10
                  110. člen – Ničnost pogodb


BISTVENA OMEJITEV NIČNOSTI (namesto osmih, le en razlog)
Pogodba je nična v primeru, če je sklenjena v vsebini, ki je
posledica storjenega kaznivega dejanja ponudnika oziroma
odgovorne osebe ponudnika.
Posebni ničnostni razlogi so v 110. členu ZJN-2 našteti taksativno in
jih je zato potrebno restriktivno razlagati. Enako določbo vsebuje
tudi ZJNVTEPS (dosedaj ničnosti ni urejal).
Za razliko od OZ ureja ZJN-2 ničnost tudi, oziroma tako se vsaj zdi,
če je sopogodbenik naročnika dobroveren, kar pomeni
penaliziranje le-tega.

                                             10.05.10
IV. Upravni spor kot oblika pravnega
 sredstva zoper odločitev naročnika




                        10.05.10
Dne 11. decembra 2007 sta Evropski parlament in Svet EU
sprejela Direktivo 2007/66/ES o spremembi direktiv Sveta
89/665/EGS in 92/13/EGS glede izboljšanja učinkovitosti
revizijskih postopkov oddaje javnih naročil (kar pomeni tudi vseh
postopkov koncesij gradenj in javno-naročniškega javno-
zasebnega partnerstva).

Rok za implementacijo te Direktive je bil 20. december 2009.

Pričakovati, da se bi Slovenija v tem času ne samo prevzela
pravne standarde pravnega varstva uvedene s to Direktivo,
temveč se morda predvsem osredotočila na obveze, katere že
zdaj Ustavno pravno ne upošteva.

                                           10.05.10
                                                 Upravni spor?


Ker se pristojno sodišče, že po zdaj veljavni ureditvi v upravnem sporu
verjetno povsem preprosto ne bi moglo izreči za nepristojno, obstoji
mnenje, da velja nekatere posebnosti upravnega spora zakonsko
urediti.[1] Zato je treba tudi podpreti poskus vnosa upravnega spora kot
zagotovitve ustavne pravice do sodnega varstva v pravni sistem pravnega
varstva v postopkih oddaje javnih naročil.

Drugič, ureditev medsebojnih razmerij med posameznimi vejami oblasti
zahteva zagotovitev sodne kontrole nad ravnanjem državnih organov
oziroma nad kontrolo zakonitosti njihovega delovanja, zaradi česar je
treba zagotoviti sodni nadzor nad odločitvami Državne revizijske
komisije.

Tretji razlog - za predlagatelja prevladujoč je D. 2007/66/ES
                                                                                     10.05.10
*1+ Jerovšek, T.: Konceptualne spremembe sedanje ureditve upravnega spora, v: Javna uprava, št. 2-3/2006, str. 321–331.
    Potek roka 20.12.2009 – neposredni učinek Direktive 2007/66?



                        ZELO VERJETNO NE,

razen morda v posameznih pravnih pravilih (…če je na podlagi
    interpretacije besedila določb jasno, da ustvarjajo nepogojno
    dovolj jasno in natančno obveznost):

•     Pristojnost za odločanje v postopkih koncesij gradenj (1. točka
      1. člena)
•     Obveznost zaslišanja obeh strani (9. točka 2. člena)
•     morda 30 dnevni rok za revizijo v nekaterih primerih.


                                               10.05.10
Kaj torej storiti, če Dkom zavrne/zavrže predlog za
razveljavitev pogodbe o oddaji javnega naročila?

Doktrina Francovich – odškodninska odgovornost RS zaradi
neimpementacije direktive v nacionalni pravni sistem

Potek roka 20.12.2009 – kaj storiti, če Državna revizijska komisija
zavrže zahtevek za revizijo, ki bi bil po Direktivi 2007/66
pravočasen?

Doktrina Francovich – odškodninska odgovornost RS zaradi
neimpementacije direktive v nacionalni pravni sistem


                                             10.05.10
    HVALA ZA POZORNOST.

MOREBITNA DODATNA VPRAŠANJA




                   10.05.10

				
DOCUMENT INFO
Shared By:
Categories:
Tags:
Stats:
views:50
posted:12/8/2011
language:Croatian
pages:103