SEPTEMBER

SEPTEMBER

DELOVNI

CILJI VSEBINE UČBENIK ZVEZEK

 Razvrščati podatke po eni ali dveh značilnostih (tudi Obdelava podatkov

numeričnih).  razvrščanje podatkov po eni ali dveh značilnostih

 Smiselno zapisati podatke v preglednico.  predstavitev podatkov v preglednici 4, 5 I/6–9

 Razbrati podatke iz prikaza s stolpci.  prikaz s stolpci, prikaz z vrsticami

 Tolmačiti različne prikaze.

 Poznati in izvajati osnovne računske operacije. Aritmetika

6, 7 I/10–19

 osnovne računske operacije

 Poznati pojem neskončna množica naravnih števil. Aritmetika in algebra

 naravna števila

 Poznati, zapisati in brati naravna števila.

 Informativno spoznati rimske številke.

 Velika števila zaokroževati na desetice, stotice.

8–21 I/20–35

 Primerjati in urejati naravna števila po velikosti.

 Uporabiti računske zakone.

 Izračunati vrednost številskega izraza.

 Oceniti rezultat in izračunati natančno vrednost.

OKTOBER

DELOVNI

CILJI VSEBINE UČBENIK ZVEZEK

 Ugotoviti osnovne odnose med premico in točko oz. med Geometrijske oblike in merjenje

dvema premicama ter ugotovitev simbolično zapisati.  točka in premica v ravnini

 Skicirati pravokotni in vzporedni premici.

 vzporedni in pravokotni premici

 Povezati pojma razdalja med točkama in dolžina daljice.  razdalja

 Oceniti in ugotoviti skladnost dveh daljic ter ugotovitev

simbolično zapisati.

 Opredeliti, oceniti in izmeriti razdaljo med točko in 22–29 I/36–47

premico ter med vzporednima premicama. Meritev

zapisati z uporabo simbolov (d(A,p), d(p,q)).

 Narisati (natanko eno) pravokotnico oz. vzporednico skozi

dano točko k dani premici.

 Narisati točko v določeni razdalji od premice in obratno.

 Narisati dani premici vzporednico v določeni

razdalji (pas).

 S premislekom reševati preproste enačbe in neenačbe. Aritmetika in algebra

 preproste enačbe in neenačbe v množici naravnih

 Rešiti preproste besedilne naloge.

števil

 Enačbo in neenačbo razumeti kot izjavo (v smislu jezika).  potence

 Rešiti preproste enačbe in neenačbe v dani osnovni

množici s pomočjo preglednice in določiti množico rešitev. 30–35 I/48–55

 S premislekom ali s prikazom rešiti enačbo, v

kateri nastopi neznanka le enkrat.

 Izračunati vrednost potence.

 Zapisati besedilu ustrezen izraz in izračunati

njegovo vrednost.

 Reševati matematične probleme. Aritmetika in algebra

36, 37 I/56, 57

 matematični problemi

NOVEMBER

DELOVNI

CILJI VSEBINE UČBENIK ZVEZEK



 Poznati pojem kota in s tem povezano simboliko: ∡ AVC, Geometrija in merjenje

vrh kota V, krak h, k, ... , meja, notranjost, zunanjost kota,

 kot

, ,  ...

 Poznati pojem velikost kota in primerjati dva kota po

velikosti (večji, manjši, skladen), ugotavljati skladnost

oziroma velikost z oceno (na oko), s prozornim papirjem, s 38–43 I/58–63

šestilom.

 Simbolično zapisati enako velikost oziroma skladnost dveh

kotov:   .

 Razlikovati vrste kotov: udrti/izbočeni, polni kot, kot nič,

iztegnjeni kot, ostri kot, topi kot.

 Deliti celoto na enake dele, in sicer na modelu in na sliki. Aritmetika in algebra

 Določiti del celote, ki ga prikazuje slika.  deli celote

 Ponazoriti dani del celote.  ulomki

a

 Izračunati od c (samo v primeru, ko je c večkratnik

b

števila b). 44–55 I/64–75

 Poznati pojem ulomka.

 Uporabiti izraze: števec, imenovalec, ulomkova črta.

 Ponazoriti dani ulomek na številski premici in kot del lika.

 Ugotoviti, kateri ulomek je predstavljen z

grafičnim prikazom.

DECEMBER

DELOVNI

CILJI VSEBINE UČBENIK ZVEZEK

 Poznati merske enote za merjenje kotov. Geometrija in merjenje

 kot in merjenje

 Oceniti velikost kota ter meriti oziroma izmeriti njegovo

velikost do stopinje natančno (geotrikotnik). Narisati kot

do stopinje natančno.

 Pretvarjati večimenske kotne enote na istoimenske in

obratno ter računati z njimi.

 Opisati velikost posameznih vrst kotov. 56–63 I/76–85

 Razlikovati vrste kotov: udrti/izbočeni, polni kot, kot nič,

iztegnjeni kot, ostri kot, topi kot.

 Danemu kotu poiskati sovršni kot in sokot. Poznati in

zapisati skladnost kotov (sovršnih).

 Določiti vsoto in razliko kotov grafično (koti le v

stopinjah) in računsko.

 Razvrstiti podatke po eni ali dveh značilnostih (tudi Obdelava podatkov – Logika in jezik – Množice

numeričnih).  beleženje meritev

 Smiselno zapisati podatke v preglednico.

 urejanje podatkov po velikosti

 Tolmačiti različne prikaze.

 razvrstitev podatkov v skupine 64, 65 I/86, 87

 razvrščanje podatkov po eni ali dveh značilnostih

 predstavitev podatkov v preglednici

 Carrollov, Euler-Vennov, drevesni prikaz

JANUAR in FEBRUAR

DELOVNI

CILJI VSEBINE UČBENIK ZVEZEK

 Poznati pojem desetiški ulomek a . Aritmetika in algebra

10n

 desetiški ulomek a in njegov decimalni zapis

 Desetiški ulomek zapisati z decimalno številko. 10 n

 Decimalno število zapisati z desetiškim ulomkom.  število 0 kot decimalno število 66–74

I/88–91

II/6–11

 Razložiti pomen decimalne vejice.

 Uporabljati simbole d, s, t.

 Decimalno število zaokrožiti na dano število decimalk.

 Reševati matematične probleme. Logika in jezik

75 II/12, 13

 matematični problemi

 Primerjati in urejati decimalna števila po velikosti. Aritmetika in algebra

 urejenost decimalnih števil

 Določiti celi približek decimalnega števila.

 Seštevati in odštevati decimalna števila (oz. desetiške  seštevanje in odštevanje decimalnih števil

ulomke).  množenje in deljenje decimalnih števil

 Množiti in deliti decimalna števila s potenco števila 10.

76–93 II/14–31

 Množiti dve decimalni števili.

 Deliti dve naravni števil (količnik je lahko decimalno

število) in narediti preizkus.

 Deliti dve decimalni števili in narediti preizkus.

 Oceniti rezultat posamezne računske operacije.

 Reševati matematične probleme. Aritmetika in algebra

 Izračunati vrednost številskega izraza ob upoštevanju  matematični problemi

vrstnega reda računskih operacij. 94,95 II/32–37

 številski izrazi

 Izračunati vrednost preprostega izraza, ki vsebuje črkovne

oznake, za izbrano vrednost spremenljivke.

MAREC

DELOVNI

CILJI VSEBINE UČBENIK ZVEZEK

 Spoznati žepno računalo. Aritmetika in algebra

 uporaba žepnega računala

 Zapisati in brati decimalna števila na žepnem računalu.

 Uporabljati žepno računalo za računanje preprostih izrazov 96–100 II/38–41

in izrazov z decimalnimi števili.

 Zanesljivo izračunati vrednost izraza z žepnim računalom

(zlasti izraze z več operacijami).

 Reševati matematične probleme. Logika in jezik

101 II/42, 43

 matematični problemi

 Pretvarjati merske enote na izbrano enoto in računati z Geometrija in merjenje

njimi.  ponovitev snovi 4. in 5. razreda

102–104 II/44–47

 Uporaba decimalnih števil pri pretvarjanju enot.

 dolžinske enote: km, m, dm, cm, mm

 decimalni zapis

 Reševati matematične probleme. Logika in jezik

105 II/48, 49

 matematični problemi

 Spoznati potrebo po obrazcih za računanje obsega Geometrija in merjenje

pravokotnika, kvadrata in enakostraničnega trikotnika. S

 obseg pravokotnika

premislekom ugotoviti neznano količino iz preprostega

106, 107 II/50–57

obrazca z geometrijsko vsebino (npr. ugotoviti dolžino  obseg kvadrata

stranice pravokotnika, če sta znana obseg in druga

 obseg enakostraničnega trikotnika

stranica).



 Reševati matematične probleme. Aritmetika in algebra

 Razvijati sposobnost razumevanja in analiziranja  matematični problemi

matematičnih besedil. 108, 109 II/58, 59

 Izdelati načrt za reševanje nalog, zapisati postopek

reševanja.

APRIL

DELOVNI

CILJI VSEBINE UČBENIK ZVEZEK

 Pretvarjati enote za maso. Geometrija in merjenje

 Pretvarjati enote za votle mere.  ponovitev enot za merjenje mase: t, kg, dag, g, mg 110, 111 II/60, 61

 Pretvarjati enote za merjenje ploščine. 112, 113 II/62, 63

 ponovitev enot za merjenje prostornine: hl, l, dl, cl,

 Izračunati ploščino pravokotnika/kvadrata z uporabo ml

obrazcev.

 ponovitev enot za merjenje ploščine: km2, ha, a, 114, 115

 Uporabiti obrazca za ploščino pravokotnika in kvadrata m2, dm2, cm2, mm2

ter izračunati površino kocke in kvadra.

 ploščina pravokotnika in kvadrata II/64–69

116–119

 površina kocke in kvadra 120, 121 II/70–73

MAJ

DELOVNI

CILJI VSEBINE UČBENIK ZVEZEK

 Razbrati podatke iz prikaza s stolpci. Obdelava podatkov

 Predstaviti podatke v obliki prikaza s stolpci.  predstavitev podatkov v preglednici 122–125 II/74–77

 Razporediti numerične podatke v smiselne skupine (glede  prikaz s stolpci

na velikost).

 Opisati pojem prostornine in primerjati prostornini dveh Geometrija in merjenje

teles. Meriti prostornino s standardnimi in nestandardnimi

 ponovitev snovi iz 4. in 5. razreda

enotami in jo oceniti.

 Povezati votle mere s kubnimi.  prostorninske enote: m3, dm3, cm3, mm3, hl, l, dl, cl, 126–131 II/78–83

ml

 Razlikovati med prostornino in površino (posebej na

preprostih telesih).  prostornina kocke in kvadra

 S premislekom izračunati prostornino kocke in kvadra.

JUNIJ

DELOVNI

CILJI VSEBINE UČBENIK ZVEZEK

 Narisati tetivo z dano dolžino in razlikovati med tetivo in Geometrija in merjenje

sekanto.

 krožnica in njeni deli

 V dani razdalji od središča kroga narisati premico in jo

poimenovati (sekanta, tangenta, mimobežnica).  krog in krožni izsek 132–137 II/84–89

 Uporabljati dejstvo, da je tangenta pravokotna na polmer  krog, krožnica in premica

krožnice, pri risanju tangente skozi dano točko krožnice.

 Pokazati in narisati krožni izsek, krožni lok, središčni kot.

 Podatke prikazati z različnimi prikazi (s stolpci, z Obdelava podatkov

vrsticami, tortni prikaz).  prikazi

 kombinatorika

 Sestaviti in prešteti kombinatorične situacije. 138–143 II/90–95

 verjetnost

 Napovedati verjetnost dogodka.