SLEIDI ZA PREDAVANJE OSNOVE PRAVNE TEORIJE by V4RgP9b

VIEWS: 66 PAGES: 168

									FAKULTETA ZA LOGISTIKO
      PREDMET


   OSNOVE PRAVNE

  TEORIJE V LOGISTIKI

    Predavatelj mag. Sašo MURTIČ
   PREGLED
SNOV JE RAZDELJENA PO
      POGLAVJIH

   SKUPAJ JIH JE 12
    9. + 10. ZA UNI
     I. OSNOVNI PRAVNI POJMI
- pojem logistike – kaj je logistika
- pojem prava v logistiki – urejanje pravnih
  razmerij v logistiki
- pravno pravilo - vrste pravnih pravil, njihova
  uporaba
- pravni akti – vrste pravnih aktov, medsebojna
  odvisnost
- pravna razmerja – nastanek in prenehanje
- pravni subjekti – kdo so pravni subjekti
       II. OSNOVE TEMELJEV
        DRŽAVNE UREDITVE
- drţava, njen nastanek, oblike drţavne oblasti
- drţava in pravo
- pravo in pravni red
- načelo delitve oblasti – zakonodajna, izvršilna,
  sodna
- DZ, DS, predsednik RS, vlada, uprava
- pravno pravilo, pravni akti
- postopek sprejemanja zakonov
- vloga ustavnega sodišča RS
- pravna razmerja, pravni subjekti
         III. OSNOVE PRAVA
          EVROPSKE UNIJE

                EU – Evropska unija
- kratek oris EU
- najpomembnejše pogodbe
- organi EU
- postopki odločanja v EU
- pravni akti EU
- Slovenija v EU
         IV. OSNOVE
    GOSPODARSKEGA PRAVA
- gospodarsko pravo v logistiki
- uporaba prava v logistiki
- sodobno gospodarsko pravo
- mednarodno gospodarsko pravo
- gospodarsko statusno pravo:
               * pravni viri
               * ZGD
               * oblike gospodarskih druţb
               * delovanje gospod. druţb
         V. OSNOVE
   OBLIGACIJSKEGA PRAVA
- obligacijsko razmerje – pojem in temeljne
  značilnosti
- pravni viri in temeljna načela prava
- vrste obveznosti – dajatev, storitev, opustitev
- nastanek obveznosti med strankami
- zastopanje in pooblastilo
- prenehanje obveznosti - izpolnitev
- posamezne pogodbe – prodajna, podjemna,
  komisijska, licenčna, turistična, zavarovalna…
           VI. OSNOVE
       PREVOZNEGA PRAVA

- pojem prevoznega prava - definicije
- značilnosti prevoznega prava
- prevozne pogodbe:
                     * viri za sklenitev
                     * vrste prevoznih pogodb
- multimodalni (več vrstni) prevozi
          VII. OSNOVE
      SKLADIŠČNEGA PRAVA

- pojem skladiščenja
- pogodba o skladiščenju (skladiščna pogodba)
- medsebojne odgovornosti skladiščnika in
  poloţnika
- spremljajoča dokumentacija
- pregled, plačilo in povračilo stroškov za
  hrambo blaga
- pozabljeno, zapuščeno blago
          VIII. OSNOVE
     ŠPEDITERSKEGA PRAVA

- pojem špedicija in špediter
- pojem mednarodna špedicija in mednarodni
  špediter
- funkcija mednarodnega špediterja
- špediterska pogodba
         XI. OSNOVE
      DELOVNEGA PRAVA

- delovna razmerja

- prepoved diskriminacije

- pogodba o zaposlitvi

- prenehanje pogodbe o zaposlitvi
XII. DAVČNI IN CARINSKI POSTOPKI

 - davki, vrste davkov
 - pravna podlaga za pobiranje davkov
 - DURS – Davčna uprava RS
 - carinski postopki
 - davki in carine EU
           PREDAVANJA
Splošne informacije
- Predavanja bodo izvedena v zaporedju in po
  skripti, ki je podlaga za opravljanje izpita.
- Predavanja po zakonu niso obvezna, študent se
  sam odloči ali se jih bo udeleţeval.
- Vaje so obvezne, izvedel jih bom sam (asistent).
- Izpiti so ustni in pisni (po zakonu), vsak študent
  mora na pisnem delu doseči 60%, na ustnem
  delu se odloči ali bo oceno zvišal ali ne. Pisni in
  ustni del izpita sta obvezna.
         PRAŠANJA



Pred pričetkom predavanj študentje lahko
  postavijo vprašanja, ki se nanašajo na
         učno snov, vaje ali izpite.
                 POJEM LOGISTIKE
Logistika je pojem, ki ga za razumevanje uporabljamo kot
operativno pripravo na vseh področjih dela, ustvarjanja,
razvoja ipd. Pri tem mislimo na vse oblike priprav dela,
zdruţene v celoto, iz katere dobimo logistično dejavnost, ki je
ozko ali zelo široko povezana med seboj. Pravniki Logistika je
tudi oskrba, oskrbni sistemi in njihova povezava.
Smoter operativnih priprav dela in logističnih procesov, je
doseči, da se ustrezne dobrine nahajajo na pravem mestu, ob
pravem času, v ustrezni izbiri, v primerni količini, primerni
kakovosti ter v stanju za njihovo uporabo. Torej, temeljna
funkcija logističnega sistema sta prostorska in časovna
transformacija dobrin v procesu reprodukcije, s čemer se
doseţe uravnavanje tokov materialnih dobrin (oskrba).
       POJEM PRAVA V LOGISTIKI

Pravo, kot pojem, kot beseda, je v
slovenskem jeziku pa tudi v drugih jezikih
zelo pogosto uporabljeno in brez prava ni
niti mogoče zamisliti druţbe, drţave ali
druge večje organizacije, ki bi lahko
funkcionirala. Prav tako ni mogoče
zamisliti podjetja, gospodarske druţbe ter
drugih pravnih subjektov, ki bi na trgu
funkcionirali brez prava in pravne ureditve.
            PRAVNO PRAVILO

Pravno pravilo je določitev oblike ravnanja
oziroma je oblika obnašanja ljudi, ki je
obvezno zavarovano z drţavno prisilo.
Pravno pravilo se praviloma ne nanaša na
en sam posamezni oziroma konkretni
dogodek, temveč na celo vrsto podobnih
dogodkov, zato ga lahko enačimo samo z
izrazom abstraktno ali splošno pravilo.
      PRAVNO PRAVILO
Temeljna delitev pravnih pravil je delitev
na splošna in abstraktna ter konkretna in
posamična pravna pravila. Iz vsakega
pravnega pravila pa je treba razbrati, na
koga se pravno pravilo obrača in kakšno
ravnanje od njega zahteva. Splošnost in
posamičnost se nanašata na določitev
pravnih subjektov, abstraktnost in
konkretnost pa na določanje ravnanja.
      SPLOŠNOST IN POSAMIČNOST
    ABSTRAKTNOST IN KONKRETNOST


 SPLOŠNOST                  POSAMIČNOST

               DOLOČITEV
               PRAVNIH
               SUBJEKTOV

ABSTRAKTNOST               KONKRETNOST

               DOLOČITEV
               RAVNANJA
         Kdaj je PP splošno?

Pravno pravilo je splošno tedaj, ko ne meri
na posamično osebo, temveč na skupino
oseb, ki so določene zgolj s splošnim
značilnostmi.
V takih primerih oblikovalec pravnega
pravila uporablja izraze kot so: ¨vsakdo¨,
¨kdor¨, ¨nihče¨, ali pa ¨kupec¨, ¨voznik¨,
¨oškodovanec¨ itn.
        Kdaj je PP abstraktno?
Pravno pravilo je abstraktno, kadar določa
model pričakovanega ravnanja, konkretno
pa tedaj, kadar gre za dejansko
obnašanje, ki je v skladu z abstraktnim
predvidevanjem.
Primer: - kdor vzame tujo stvar
        - Janez je vzel tujo stvar
         Konkretno in posamično PP

• Konkretno in posamično pravno pravilo tako
  pomeni uresničevanje splošne in abstraktne
  normativne zamisli v ţivljenjski resničnosti.
• Praviloma se splošnost ujema z abstraktnostjo
  ter posamičnost s konkretnostjo, vendar je lahko
  pravno pravilo tudi splošno in konkretno –
  splošna mobilizacija v drţavi – ali posamično in
  abstraktno – gre za model ravnanja v primeru
  razmer, ki bi lahko nastale v času veljavnosti
  sklenjene pogodbe, če tudi ob sklepanju
  pogodbe teh ni bilo.
         Odgovornost za kršitve PP
Pravna pravila so oblika pričakovanega ravnanja
posameznika v druţbi. Če jih krši, nasprotuje
takšnemu ravnanju in vsiljuje svoja. Kršitve PP
je zakonodajalec opredelil kot negativna
ravnanja ter jih razvrstil po teţi nevarnosti za
druţbo, kot kazniva dejanja, prekrški, civilni
delikti in kršitve pravic, kršitve discipline ipd. ter
zoper kršitelja predpisal kazni.
 Kazensko je odgovoren storilec, ki ima določene
psihofizične lastnosti ter določen odnos do
pravnega pravila in dejanja, ki ga je storil. Pri
tem je potrebno upoštevati duševno stanje in
prištevnost storilca.
       Krivda, naklep, malomarnost
Krivda je storilcev negativen odnos do pravnega
pravila, ki določeno ravnanje prepoveduje ali
zapoveduje, ter do dejanja, ki ga je storil.
Naklep je najhujša oblika krivde in zato za naklepna
dejanja storilec vselej kazensko odgovarja.
Malomarnost je podana, če se je storilec zavedal, da
lahko nastane zaradi njegovega ravnanja
prepovedana posledica, pa je lahkomiselno mislil, da
jo bo lahko preprečil ali da ne bo nastala, ali če se
storilec svojega ravnanja ni zavedal, pa bi se po
vseh okoliščinah mogel ali moral zavedati.
             PRAVNI AKTI
Pravni akt je izraz volje, ki je namenjen k ustvarjanju
pravnih pravil, ta pa je vodilo do ustreznih učinkov,
vedenj in ravnanj ljudi v procesu. Vse skupaj pa je
izraz delovanja drţave in njenih organov oziroma
smisel prava je urejanje druţbenih odnosov.
1. USTAVA – najvišji in temeljni pravni akt
2. MEDNARODNA NAČELA IN POGODBE – 8. čl. Ust.
3. ZAKONI – urejajo pravice, obveznosti ter dolţnosti
4. MEDNARODNE POGODBE, ki jih ratificira vlada
5. UREDBE – z njimi vlada ureja posamezna področja
6. POSLOVNIKI in drugi podzakonski akti
        PRAVNA RAZMERJA
Pravna razmerja so tista razmerja, ki so
zaradi svojih posebnih značilnosti pravno
urejena in zavarovana z močjo drţave.
Pravno urejanje druţbenih odnosov v
pravna razmerja vnaša urejenost in
predvidljivost ravnanj ter preprečuje
neobvladljivo in nasilno reševanje sporov.
Sestavljeno je iz pravnih subjektov in
dolţnosti ter predmeta in namena
pravnega razmerja.
            FIZIČNE OSEBE
Pravna sposobnost je sposobnost fizične
osebe, da je nosilec ali naslovljenec pravic in
dolţnosti. Človek tako postane sposoben v
pravno urejenem svetu. To sposobnost pridobi
vsak človek z rojstvom, preneha pa s smrtjo.
Poslovna sposobnost je sposobnost osebe, da
sama z lastnimi dejanji in lastno voljo pridobiva
pravice in prevzema dolţnosti v pravno urejenih
razmerjih. To sposobnost oseba pridobi z
dopolnitvijo 18 let starosti oziroma s
polnoletnostjo. Zakon dopušča, da je oseba
poslovno sposobna, če sklene zakonsko zvezo
ali postane roditelj. Zakon to dopušča pred
polnoletnostjo.
          PRAVNE OSEBE
Pravne osebe so organizacijske celote,
gre za druţbene tvorbe, ki jih
sestavljajo ljudje in sredstva ( dobrine,
premoţenje), in so namenjene
uresničevanju pravno dopustnih ciljev.
Pravna sposobnost pravne osebe
pomeni, da je kot pravni subjekt nosilka
pravic in obveznosti v skladu z njeno
naravo in njenimi posebnostmi. Pravna
oseba dobi pravno sposobnost z
ustanovitvijo.
          PRAVNE OSEBE
Pogoje za pridobitev statusa pravne osebe
določa zakonodajalec, upoštevajoč naravo
in druţbeni namen posamezne vrste
pravne osebe.

Ustanovitveni ali drugi akt pravne osebe
določi njeno organizacijo, vrste njenih
organov ter njihove pravice in dolţnosti.
                   DELITEV
Osebe javnega prava se ustanovijo z zakonom ali
drugim oblastnim aktom, take osebe so ponavadi
drţava, lokalna skupnost, javna podjetja, javni
zavodi, ki opravljajo javne sluţbe na gospodarske,
kulturnem, prosvetnem, zdravstvenem področju ter
korporativne organizacije, kot so poklicne
gospodarske zbornice.
Pravne osebe zasebnega prava nastanejo z
zasebnim pravnim aktom, za njihovo dejavnost sta
značilni avtonomija volje ter uresničevanje zasebnih
interesov. Med osebe zasebnega prava sodijo
društva, zadruge, gospodarske druţbe in ustanove.
                  PRAVO

 Pravo, kot pojem, kot beseda je v slovenskem
jeziku pa tudi v drugih jezikih zelo pogosto
uporabljeno. Brez prava ni mogoče zamisliti
druţbe, ki bi sama po sebi funkcionirala. Ureja
medsebojne odnose, določa pravila obnašanja,
poslovanja, funkcioniranja drţavnih in drugih
organov, določa poloţaj oseb v druţbi.
                  Drţava
Drţava je najširša oblika druţbene ureditve, ki
za izvajanje in urejanje svojih notranjih in
zunanjih razmerij uporablja pravo. Zaradi tega
sta pravo in drţava zelo tesno povezana. Na
vprašanje, če je pravo ustvarilo drţavo oziroma,
če je drţava ustvarila pravo in pravna pravila, je
mogoče odgovoriti – drţava je tista organizacija
druţbe, ki sprejema pravna pravila in ustvarja
pravo. Prav tako je pomembno, da vsaka drţava
nastane po pravnih pravilih.
       Pravo in pravni red

Pravo in pravni red sta sinonima za
legitimnost neke drţave. Drţavni organi
sprejemajo pravo in določajo pravni red,
istočasno pa morajo delovati v skladu s
sprejetimi pravili in zakoni.
       POGOJI ZA NASTANEK DRŢAVE

Za drţavo, njen nastanek in obstoj so pomembni naslednji
  elementi:
 1. Ozemlje pomeni okvir in meje delovanja drţavne
  oblasti. Oblast drţave na njenem ozemlju mora biti
  učinkovita in izključna - suverena.
 2. Prebivalstvo drţave so lahko drţavljani ali pa tujci.
  Oblast drţave se razteza na vse njene drţavljane in
  prebivalce.
 3. Drţavna organizacija (drţava v oţjem pomenu) na
  prisilen način ureja ţivljenje v drţavi, izvaja torej drţavno
  oblast – pomembna je efektivna oblast.
            Oblika drţave
• Glede na politični sistem so drţave
  demokratične ali avtokratične
• Glede na drţavno ureditev so drţave
  unitarne, federativne, konfederativne
• Glede na oblast parlamentarne,
  predsedniške, skupščinske
• Glede na vladavino pa monarhija ali
  republika
       TEMELJI DRŢAVNE UREDITVE
      TEMELJNA IZHODIŠČA DRŢAVNE UREDITVE

    Ljudska suverenost in načelo
    demokratične drţave

•   Načelo ljudske suverenosti
•   Načelo demokratične drţave
•   Načelo pravne drţave
•   Načelo socialne drţave
•   Načelo delitve oblasti
NAČELO SUVERENOSTI
    NAČELO SUVERENOSTI
• Najvišja, neomejena, neodvisna oblast
• Drţavna suverenost
   – Zunanja
   – Notranja
• Nacionalna suverenost
• Ljudska suverenost
    NAČELO DELITVE OBLASTI

Naloga načela delitve oblasti je, da:
- varuje in zagotavlja osebno svobodo
  posameznika
- izvaja nadzor nad oblastjo, preprečuje njeno
 samovoljo
- smiselno razporedi drţavne naloge
- izvaja vzajemno kontrolo oblasti
- enakomerno porazdeli moči med
 posameznimi vejami oblasti
    To je vendarle resnica

VSA OBLAST IZVIRA IZ LJUDSTVA IN
SE K NJEMU NIKOLI VEČ NE VRNE.
OBLIKE DRŢAVNE OBLASTI
  KRATKA PRIMERJAVA
        Bela hiša
                  ZDA
            predsedniški sistem
• Nastal v Zdruţenih drţavah Amerike leta 1787.
  ZDA imajo Kongres, ki ga sestavljata
  predstavniški dom in senat. Predsednik
  Zdruţenih drţav Amerike je skupaj z vrhovnim
  sodiščem Amerike v uravnoteţenem poloţaju.
• Predsednik ima moţnost veta na odločitve
  predstavniškega telesa in senata Zdruţenih
  drţav Amerike, kar pomeni, da lahko zadrţi
  izvajanje drţavnega proračuna, uresniči svoje
  zamisli na vojaškem ali drugem področju in
  podobno.
BIG BEN
 London
                  ANGLIJA
             parlamentarni sistem
• Razvil se je v Angliji, kot najboljša oblika
  demokracije. (Demokracija je mogoče slaba
  oblika organizacije oblasti, vendar ta čas boljše
  ne poznamo - Winston Churchill).
• Zakonodajna in izvršilna oblast sta uravnoteţeni
  in enakopravni, sodna oblast pa stoji bolj ob
  strani. Pravni postopki temeljijo na
  precedenčnem (vzorčnem) pravu, v novejšem
  času po zgledu kontinentalnega dela Evrope
  Anglija sprejema zakone.
      ŠVICA
prestolnica Švice v Cirihu
         ŠVICA-skupščinski sistem

• Skupščinski sistem je redek. Uveljavljen je v
  Švici in nekaterih socialističnih in komunističnih
  drţavah. Značilen je bil za skupno drţavo
  Jugoslavijo.
• Izhaja iz načela enotnosti oblasti. Vsa oblast je
  osredotočena v skupščini, kjer predstavniki
  posameznih teles odločajo in odločitve
  prenašajo na telesa.
• Izvršilni organ je v popolnoma podrejenem
  poloţaju do skupščine. Skupščina sprejema
  odločitve in jih prenaša na izvršilni organ.
SLAVOLOK ZMAGE - PARIZ
              FRANCIJA
       parlamentarno predsedniški
• Uveljavil se je v Franciji v ustavni ureditvi pete
  republike (na podlagi ustave iz leta 1958).
• Poloţaj predsednika republike je močno
  okrepljen. Predsednik je neposredno voljen. Ima
  močan vpliv na oblikovanje in delovanje vlade, ki
  mu je dejansko odgovorna in jo vodi. Relativno
  manjše so pristojnosti parlamenta.
• V Republiki Sloveniji je predsednik republike del
  izvršilne oblasti in nima velikega vpliva na delo
  vlade.
SAMOSTOJNA R.S.
              SLOVENIJA

• Parlamentarni sistem se zgleduje po
  nemški ureditvi in mu je v mnogo čem
  podoben. Moţna je konstruktivna
  nezaupnica predsedniku vlade, enako kot
  v nemškem kanclerskem sistemu.
  Odstopanja so v imenovanje ministrov v
  parlamentu.
                Slovenija
• Predsednik republike ima manjše
  pristojnosti in je umeščen v izvršilni del
  oblasti.
• Drţavni zbor ima zakonodajno funkcijo in
  večje pristojnosti, kar je povzeto iz
  prejšnjega, skupščinskega sistema.
• Drţavni svet ima opozarjajočo funkcijo.
                  NAČELA

• Načelo demokracije je izraţeno v
  slovenski ustavi, ki v drugem odstavku 3.
  člena Ustave Republike Slovenije (Uradni
  list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/200 in 24/03)
  določa »V Sloveniji ima oblast ljudstvo.
  Drţavljani in drţavljanke jo izvršujejo
  neposredno in z volitvami po načelu
  delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in
  sodno.«
                 NAČELA

• Načelo pravne drţave zagotavlja, da je v
  Republiki Sloveniji vsakomur zagotovljeno
  enako varstvo njegovih pravic v postopku
  pred sodiščem in pred drţavnimi organi.
• Nihče ne more biti kaznovan za dejanje, ki
  pred storitvijo ni bilo opredeljeno kot
  kaznivo dejanje in zanj predpisana
  posledica.
                NAČELA
• Drţavni organi, organi lokalne skupnosti in
  osebe, ki imajo pooblastilo za izvajanje
  določenih funkcij svoje naloge in
  pristojnosti izvajajo le v okviru ustave in
  zakonov.
        Pomembno je vedeti
• Vse pravice, dolţnosti in obveznosti
  drţavljanov so urejene le z zakonom.
• Dovoljeno je vse tisto, kar z zakonom ali
  drugim pravnim aktom ni izrecno
  prepovedano.
• Drţavni organi lahko delujejo le po
  določilih ustave in zakonov, izven njih
  nimajo pooblastil.
                 NAČELA

• Načelo zakonitosti v kazenskem pravu
  zagotavlja, da nihče ne sme biti kaznovan
  za dejanje, za katero ni zakon določil, da
  je kaznivo, in ni zanj predpisana sankcija
  še preden je bilo dejanje storjeno.
• Kdor je obdolţen kaznivega dejanja, velja
  za nedolţnega, dokler njegova krivda ni
  ugotovljena s pravnomočno sodbo. S tem
  se uresniči domneva nedolţnosti.
                NAČELA

Načelo socialne drţave pove, da je v
Sloveniji zagotovljena socialna varnost
drţavljankam in drţavljanom ter drugim
bivajočim v Sloveniji, če bi zaradi bolezni
ali socialnega razmerja prišli v poloţaj
potrebe po pomoči.
                     NAČELA
    Načelo delitve oblasti zagotavlja delovanje
    drţavnih organov, zlasti pa varuje in zagotavlja
    osebno svobodo posameznika
•   vzpostavlja nadzor na oblastjo in s tem
    preprečuje njeno samovoljo, zlorabo oblasti in
    brezpravje;
•   smiselno razporeja drţavne naloge in
    pristojnosti;
•   vzpostavlja vzajemno kontrolo nosilcev oblasti;
•   vzpostavlja ravnoteţje in enakomerno
    porazdeljeno moč med posameznimi vejami
    oblasti in med njihovimi nosilci.
             Drţavni zbor

  Drţavni zbor v RS ima
  zakonodajno funkcijo in je
  predstavniško telo, ki predstavlja
  ljudstvo kot celoto ter sprejema
  najpomembnejše odločitve v
  drţavi.
• DZ 88+2=90 poslancev, njihov
  mandat traja 4 leta.
                    Drţavni zbor

• Po poslovniku DZ ima pristojnosti:
  - odloča o spremembi ustave in jo razglaša
  - sprejema zakone, drţavni proračun, zaključni račun
  - spre. Poslovnik DZ, ratificira mednarodne pogodbe
  - razpiše referendum, odloča o zaupnici, nezaupnici
    predsednika vlade, interpelaciji zoper ministre
  - odloča o imuniteti poslancev, sodnikov in US
  - odloča o raz. vojne in IS, odloča o uporabo
    obrambnih sil
  - spr. nac. programe, resolucije, deklaracije, pripor..
Delovni prostori DZ
Sestava DZ volitve 2004
                  Sestava

Kot je razvidno iz diagrama (rumena barva) je
vodilna Social demokratska stranka dobila 29
sedeţev v Parlamentu. Sledi ji Liberalna
demokracija Slovenije z 23 sedeţi, Zdruţena
lista (sedaj Socialni demokrati) z 10 sedeţi,
Nova Slovenija z 9 sedeţi, Slovenska ljudska
stranka s 7 sedeţi, Slovenska nacionalna
stranka s 6 sedeţi in pa Stranka upokojencev s
4 sedeţi. Poleg strankarskih predstavnikov sta v
parlamentu še 2 sedeţa predstavnika italijanske
in madţarske manjšine.
         Delovanje , odločanje v DZ

• DELOVANJE  način delovanja urejata
  ustava in poslovnik DZ (tudi zakoni, akti
  poslovanja parlamenta), poslovnik:
  sprejme s z 2/3 relativno večino, pravice in
  dolţnosti poslancev, način dela zbora in
  delovnih teles (DT imajo tudi svoje
  poslovnike), razmerja z drugimi organi ipd.
  način dela: redna in izredna
  zasedanja/seje (PDZ mora sklicati IS: ¼ p,
  PR)
                    Kvorum

• Kvalificirana absolutna), glasovanje je praviloma
  javno, tajno glasovanje pri volitvah PV, P,
• M, PP DZ, impeachment, odločanje o
  ne/zaupnici
• ODLOČANJE  kvorum, z navadno relativno
  večino (opredeljenih glasov, vzdrţani poslanci
  se ne upoštevajo), z zahtevnejšo večino
  (navadna absolutna, kvalificirana relativna,
              Delovna telesa

• DELOVNA TELESA  odbori in
  komisije, omogočajo laţje in bolj
  pretehtano odločanje DZ, sestavljajo jih
  poslanci (zastopanost odraţa strankarsko
  zastopanost v DZ), PAZI: v nekaterih
  drţavah imajo iniciativno funkcijo v I in A
  pa celo omejeno zakonodajno funkcijo,
             Odbori in komisije

• ustanovljena so za posamezna področja dela
  DZ, odbori – za področje vladnih resorjev,
  komisije – za naloge ki so potrebne za
  konstituiranje in poslovanje DZ (za volitve,
  imenovanja in administrativne zadeve,
  mandatno-imunitetno, za poslovnik) in za
  posebne naloge (za peticije, za LS, za evropske
  zadeve, za narodne skupnosti, za nadzor nad
  delom VOS itd.), posebna vrsta delovnih teles so
  poslanske skupine (vodje sodelujejo v kolegiju
  PDZ, pri org. dela, vodenju sej ipd.)
                     vodstvo


• VODSTVO DZ  PDZ, navadna absolutna
  večina, poslovnik: poloţaj, pristojnosti/izvolitev
• SLUŢBE DZ  opravljajo strokovna
  administrativna tehnična dela, najpomembnejša
  je SZPZ
                   Volilna funkcija

• Imenuje in razrešuje:
  - predsednika vlade, ministre, predsednika DZ in
    podpredsednike DZ, generalnega sekretarja
  - člane komisij drţavnega zbora
  - sodnike ustavnega sodišča in sodnike
  - guvernerja centralne banke
  - člane računskega sodišča
  *ORGANIZIRANOST DRŢAVNEGA ZBORA
  - predsednik drţavnega zbora
  - 2 podpredsednika drţavnega zbora
  - generalni sekr., kolegij, del. Telesa, sluţbe
             Zakonodajni postopek

• Redni zakonodajni postopek se začne z
  vloţitvijo predloga zakona, ki ga lahko predlaga
  Vlada, DS, vsak poslanec ali 5000 volivcev.
• Predlog zakona mora imeti naslov, uvod in
  besed. Členov in obrazloţitev glede potrebe,
  stroškov..
• Zakon se sprejema v treh fazah, in sicer prva
  faza potega v poslanskih klubih, v drugi fazi pa
  se dodajajo amandmaji in v tretji fazi sprejema.
• Poleg rednega postopka sta še sprejem po
  hitrem in po skrajšanem postopku.
                   Drţavni svet

• Drţavni svet je organ, ki je izvoljen na poseben
  način. Sestavljajo ga 40 članov DS, ki jih izvolijo
  4 delodajalci, 4 delojemalci, 4 kmetje in poklici, 6
  drugi interesne skupnosti in 22 lokalne
  skupnosti.
• Drţavni svet nima zakonodajne funkcije. Ima
  iniciativno funkcijo, kar pomeni, da lahko
  predlaga zakone v sprejem, daje veto na sprejeti
  zakon in zahteva, da DZ ponovno odloča o
  sprejetem zakonu, predlaga zakonodajni
  referendum, daje mnenje DZ o njegovem delu.
      Predsednik Republike Slovenije

• Predsednik RS, tako kot predsednik drugih
  evropskih drţav (Nemčije, Avsrtije, Italije,
  Češke) ima reprezentativno funkcijo in
  predstavlja drţavo. Voli se ga na
  svobodnih in tajnih volitvah po
  dvokroţnem sistemu. Mandat 5 let, lahko
  je ponovno izvoljen, vendar največ za dva
  mandata.
              Pristojnosti
• Pristojnosti predsednika:
  - razpisuje volitve v Drţavni zbor
  - razglaša zakone, imenuje drţavne
  Funkcionarje
  - izda listine o ratifikaciji, odloča o
  pomilostitvi
  - podeljuje odlikovanja in časne naslove
                      Grb Slovenije




   Grb Republike Slovenije, ki je
   nameščen na kamniti plošči v
           Parlamentu.

Grb je eden od prepoznavnih znakov
        Republike Slovenije.
      Parlamentarni sistem RS

Parlamentarni sistem, ki se
zgleduje po nemški ureditvi
Konstruktivna nezaupnica
Odstopanja ministrov, vlade
    Imenovanje ministrov v
    parlamentu - postopek
    Manjše pristojnosti
    predsednika republike –
    drugod več
    Večje pristojnosti
    parlamenta, ostanek
    prejšnjega, skupščinskega
    sistema – zahteval sedanji
    razvoj SLO
Vlada RS
objekt vlade
               Vlada in njen poloţaj

• Vlada RS je organ izvršilne oblasti in najvišji
  organ drţavne uprave – vodi jo koalicija
• Funkcija vlade je, da:
   – V skladu z ustavo, zakoni in drugimi akti DZ usmerja
     in usklajuje izvajanje politike drţave
   – Izdaja predpise in sprejema druge pravne akte,
     politične, ekonomske in finančne, organizacijske in
     druge ukrepe potrebne za razvoj drţave
   – Predlaga DZ zakone v sprejem, s proračunskim
     memorandumom predstavi DZ temeljne cilje razvoja
   – Izvršuje pravice in dolţnosti RS, zastopa RS kot
     pravno osebo, upravlja z nepremičninami
                 Funkcija vlade

• Funkcija vlade na področju uprave
- Vodenje in usmerjanje drţavne uprave preko
  ministrstev
- Nadzorovanje dela ministrstev, dajanje smernic
  ministrom za izvajanje politike, zakonov, drugih
  predpisov in aktov
- skrbi za usklajeno izvrševanje nalog ministrstev
- Ureja delo v javni upravi, skrbi za kadre,
  urejenost
- Odloča o sporih med ministrstvi
                     Akti vlade

• Vlada predlaga zakone v sprejem, ne more jih sama
  sprejemati. Vlada lahko sama izdaja splošne in
  posamične pravne akte, in sicer:
  - uredbo – z njo uredi posamezno področje, ki ga ţe
  ureja zakon, uredba pa podrobneje razčlenjuje
  - proračunski memorandum – predlog zbiranja in
  porabe proračunskih sredstev v tekočem letu ali v
  določenem obdobju – lahko dve, pet.. Let
  - odločbe – na področju delovnih razmerij, odločanje
  na drugi oz. tretji stopnji
  - sklepi – o posameznih odločitvah vlade
                         Sestava vlade RS

•   Ministrstvo za finance,
•   Ministrstvo za notranje zadeve,
•   Ministrstvo za zunanje zadeve,
•   Ministrstvo za pravosodje,
•   Ministrstvo za obrambo,
•   Ministrstvo za delo, druţino in socialne zadeve,
•   Ministrstvo za gospodarstvo,
•   Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
•   Ministrstvo za kulturo,
•   Ministrstvo za okolje in prostor,
•   Ministrstvo za promet,
•   Ministrstvo za šolstvo in šport,
•   Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo,
•   Ministrstvo za zdravje,
•   Ministrstvo za javno upravo.
             Sodelovanje vlade z DZ

• Vlada in ministri morajo sodelovati z drţavnim zborom :
• vlada poroča drţavnemu zboru o svojem delu;
• vlada mora ob sprejemu proračuna predloţiti celovito
  poročilo o svojem delu v preteklem letu;
• vlada in vsak njen član mora na zahtevo drţavnega
  zbora poročati o izvrševanju zakonov, drugih predpisov
  in splošnih aktov, ki jih je sprejel drţavni zbor ter o
  drugih ukrepih iz svoje pristojnosti;
• vlada in vsak minister mora dajati odgovore na vprašanja
  poslancev;
• vlada mora zavzeti stališče do pobud in predlogov, ki jih
  daje drţavni zbor ter o drugih ukrepih iz svoje
  pristojnosti:
• vlada mora sodelovati pri delu drţavnega zbora in
  njegovih delovnih telesih pri sprejemanju zakonov in
  drugih predpisov, ki jih je sama predlagala.
        Pravice vlade v razmerju do DZ

• Pravice vlade v razmerju do drţavnega zbora so:
• vlada ima pravico predlagati drţavnemu zboru, da
  obravnava posamezna vprašanja iz njene pristojnosti in
  zavzame do njih stališča;
• predsednik vlade lahko zahteva glasovanje o zaupnici
  vladi;
• vlada ima pravico, da pred razpravo o interpelaciji v
  petnajstih dneh da svoje stališče o vprašanju, na
  katerega se interpelacija nanaša in da sodeluje v
  razpravi;
• predsednik vlade in vsak minister ima pravico svoj
  odstop obrazloţiti v drţavnem zboru…
                   Drţavni svet

• Drţavni svet je organ, ki je izvoljen na poseben
  način. Sestavljajo ga 40 članov DS, ki jih izvolijo
  4 delodajalci, 4 delojemalci, 4 kmetje in poklici, 6
  drugi interesne skupnosti in 22 lokalne
  skupnosti.

  DS nima zakonodajne funkcije. Ima iniciativno
  funkcijo, kar pomeni, da lahko predlaga zakone
  v sprejem, daje veto na sprejeti zakon in
  zahteva, da DZ ponovno odloča o sprejetem
  zakonu, predlaga zakonodajni referendum, daje
  mnenje DZ o njegovem delu.
             Funkcija ustavnega sodišča

• Velja kot četrti steber v delitvi oblasti. Sestavlja ga 9 ustavnih
  sodnikov, ki jih izvoli DZ za dobo 9 let. Predsednika izberejo sami
  med seboj.

• Ustavno sodišče ugotavlja
  - medsebojno skladnost pravnih aktov z ustavo
   in zakoni
  - ustavnih pritoţbah zaradi kršitev človekovih
   pravic in temeljnih svoboščin
  - medsebojnih sporih med drţavo in LS, med LS in LS
   oziroma med LS in sodišči
  - o odgovornosti predsednika RS, vlade in ministrov
  - protiustavnosti aktov in delovanja političnih strank
         Sedeţ ustavnega sodišča

Ustavno sodišče kot
najvišji organ
sodne oblasti za
varstvo ustavnosti in
zakonitosti ter
človekovih pravic in
temeljnih svoboščin
je v razmerju do
drugih državnih
organov samostojen
in neodvisen državni
organ.
                 Računsko sodišče

• Računsko sodišče ni sodišče v klasičnem pomenu in
  nima nič skupnega s sodišči. Sestavljajo ga trije
  strokovnjaki s področja prava, ki jih DZ izvoli za
  mandatno dobo 9 let. Računsko sodišče ima svoje
  revizorje, ki so na terenu.

• Naloga računskega sodišča je da spremlja in nadzoruje
  proračun drţave. Ugotavlja kako se zbirajo sredstva v
  proračun in kako se smotrno rabi. Zoper kršitelje ukrepa.

• V primeru nezakonitosti pisno obvesti DZ, da ukrepa,
  predlaga zamenjavo dogovornih ose in obvešča javnost
  o ugotovljenem stanju in kršitvah.
           Drţavno pravobranilstvo

• Drţavno pravobranilstvo je enovita organizacija,
  ki ima sedeţ v Ljubljani. Naloga drţavnega
  pravobranilstva je varovanje javne koristi.

• Zastopa RS in drţavne organe, ki so v njeni
  sestavi v postopkih pred tujimi in mednarodnimi
  sodišči.

• Ima svoje enote po Sloveniji, ki so zunanji
  oddelki drţavnega pravobranilstva.
       Druge pomembne inštitucije
               SODIŠČA
V RS delujejo splošna in posebna sodišča.

V okviru splošnih sodišč delujejo okrajna in
okroţna na prvi stopnji ter višja na drugi stopnji.
Moţna je pritoţba na vrhovno sodišče.

Posebna sodišča so delovno, socialno upravno
in druga sodišča. Vmes ni višjih sodišč, pritoţba
je moţna neposredno na vrhovno sodišče.
             Čemu sluţi sodišče
• Sodišča v skladu z ustavo in zakonu v sodnih procesih ugotavljajo
  odgovornost posameznika ali skupine, pravne ali fizične osebe v
  konkretni zadevi in izda sodno odločbo, s katero naloţi odpravo
  posledic, plačilo kazni ali določi druge prevzgojne ukrepe.
             Toţilstva in odvetništvo

Drţavno toţilstvo je organizirano v okviru okroţnih sodišč na
območju Republike Slovenije.

Njegova vloga je preganjanje storilcev kaznivih dejanj, ki se
preganjajo po uradni dolţnosti.

Odvetništvo je kot del pravosodja samostojno in neodvisno,
opravljajo ga odvetniki kot pravni strokovnjaki. Načelo
neodvisnosti odvetnikov je uveljavljeno ţe od leta 1868.

Odvetnik je pravni strokovnjak, ki je pri svojem delu
samostojen in neodvisen in dejavnost opravlja kot svobodni
poklic ter je za svoje delo tudi odgovoren stranki.
                                 Notar

    Notar opravlja javno sluţbo za sestavljanje javnih in zasebnih listin,
    zagotavlja pravno varnost pri sklepanju pogodb in drugih pravnih
    poslov, nepristransko in objektivno svetuje pravo pot, po kateri se
    pride varno do cilja. Notar sestavlja ali overja:
•   pogodbe o urejanju premoţenjskih razmerij med zakoncema,
•   pogodbe o razpolaganju s premoţenjem oseb, ki jim je odvzeta
    poslovna sposobnost,
•   pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoţenja za ţivljenja,
•   pogodbe o dosmrtnem preţivljanju,
•   darilne pogodbe za primer smrti in darilne obljube,
•   kupne pogodbe s pridrţkom lastninske pravice,
•   sporazume o odpovedi ne-uvedenemu dedovanju,
•   pogodbe o oddaji zemljišča za gradnjo.
         Human Right Ombudsman

Varuh človekovih pravic
Institucija varuha človekovih pravic je bila v slovenski
ustavni sistem vpeljana z novo Ustavo RS, ki je bila
sprejeta decembra 1991.
Varuha človekovih pravic v Ustavi RS opredeljuje 159.
člen, ki določa, da se za varovanje človekovih pravic in
temeljnih svoboščin v razmerju do drţavnih organov,
organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil
z zakonom določi varuh pravic drţavljanov.
Nanj se obračamo takrat, ko nam drţavni organi in
organi oblasti kršijo pravice. Izčrpane morajo biti vse
redne zakonske poti.
               Lokalna samouprava

• Zakon o lokalni samoupravi opredeljuje občine ter
  pokrajine kot temeljne lokalne samoupravne skupnosti.
• Občina v okviru ustave in zakonov samostojno ureja in
  opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo
  prenesene z zakoni.
• Pokrajine urejajo in opravljajo lokalne zadeve širšega
  pomena, ki presegajo zmogljivosti občin. Pripravlja se
  zakon o ustanovitvi pokrajin.
• Po predhodnem soglasju oziroma sporazumu s pokrajino
  lahko drţava z zakonom prenese na pokrajino
  opravljanje posameznih nalog iz svoje pristojnosti, če za
  to zagotovi tudi sredstva.
• Poseben status ima mestna občina. Ustanovi se na
  območju mesta po postopku in ob pogojih, ki jih določa
  Zakon lokalni samoupravi.
               Občina zagotavlja

- osnovno preskrbo z ţivljenjskimi potrebščinami;
- dostopnost do primarne zdravniške in socialne oskrbe;
- osnovno šolo;
- osnovno komunalno opremljenost in s tem povezane
lokalne javne sluţbe;
- osnovne prometne in PTT storitve;
- prostore za izvajanje lokalnih, upravnih, društvenih in
političnih dejavnosti;
- osnovne pogoje za športno in kulturno dejavnost;
- dostopnost do bančnih in finančnih storitev;
- informacijsko-dokumentacijsko dejavnost;
- poţarno varnost;
- civilno zaščito.
                Organi občine

1. Občinski svet
    - ima odbore in komisije, sprejema odloke in
      politiko razvoja občine
2. Ţupan
    - vodi občino, usmerja delo občinske uprave,
      vodi seje občinskega sveta, skrbi za proračun
3. Nadzorni odbor
    - izvaja nadzor nad delom občinske uprave,
      porabo proračunskih sredstev…
              EVROPSKA UNIJA

EU je ustanovljena s pogodbo o ustanovitvi PEU, ki
zajema tri stebre:
- Evropska skupnost
- zunanja varnost
- pravosodje in notranje zadeve

Naravo prava EU razvija Evropsko sodišče, ki je sui
generis – nekaj posebnega- neodvisno od prava
posameznih članic. Predpisi, ki jih ustvarjajo organi EU
so obvezujoči za članice in delno omejujejo suverenost
posamezne članice.
                    Organi EU
                   Evropski svet

  Evropski svet do štirikrat letno zdruţuje voditelje
  drţav ali vlad Evropske unije in predsednika
  Komisije. Določa splošne politične smernice
  Evropske unije. Po vsakem evropskem vrhu
  predsednik Evropskega sveta predstavi poročilo o
  rezultatih njegove dejavnosti.

• V Evropskem svetu so zbrani predsedniki drţav in
  vlad vseh drţav EU ter predsednik Evropske
  komisije. Vsak Evropski svet se začne z nagovorom
  predsednika Evropskega parlamenta.
                   Organi EU

Evropski svet ima namen zagovarjati enotna stališča
do mednarodnih vprašanj, in sicer z oblikovanjem
Skupne zunanje in varnostne politike (SZVP).

Svet EU
Svet Evropske unije je osrednja institucija odločanja
EU. Svet sestavljajo po en predstavnik vsake drţave
članice na ministrski ravni. Seje potekajo v različnih
sestavah, glede na temo, o kateri razpravljajo. Tako
se npr. sestajajo vsi zunanji ministri, ministri za
gospodarstvo in finance, ministri za kmetijstvo itn.
                  Organi EU

Vsaka drţava EU prevzame predsedstvo Sveta za
obdobje šest mesecev.
Srečanja Sveta se udeleţi po en minister iz
posamezne drţave članice. Kateri ministri se bodo
udeleţili katerega srečanja, pa je odvisno od teme na
dnevnem redu.
Če gre za zunanjo politiko, se srečanja udeleţijo
ministri za zunanje zadeve iz vsake drţave. Če je
tema kmetijstvo, so prisotni ministri za kmetijstvo
itd.
                         Organi EU
                    Evropski parlament
• je organ, ki ga na volitvah neposredno izvolijo drţavljani EU.
  EP predstavlja drţavljane EU in sodeluje v zakonodajnem
  procesu. Člani Evropskega parlamenta so izvoljeni
  neposredno na splošnih volitvah, in sicer vsakih pet let od leta
  1979.
• Sedanji Parlament, izvoljen leta 2004, ima 732 poslancev.
  Zaradi povečanja članstva EU v letu 2007 bo imel ta organ
  skupno 785 poslancev iz vseh članic EU.
• Plenarna zasedanja EP potekajo v Strasbourgu, vsa dodatna
  zasedanja pa v Bruslju. Sestavljen je iz 17 odborov, ki so
  zadolţeni za pripravljalno delo pred plenarnimi zasedanji, ter
  raznih političnih skupin, ki se v glavnem srečujejo v Bruslju.
  Generalni sekretariat ima sedeţ v Luxembourgu.
                   Organi EU
    Evropska komisija – podobno vladi v drţavi


• Komisija je ena najpomembnejših institucij EU. Od leta
  2007 ima 27 članov, po enega člana na drţavo.
  Predsednik in člani Komisije so imenovani za mandat
  petih let, ki sovpada z volitvami v Evropski parlament.
• Delovanje Komisije je v političnem smislu popolnoma
  neodvisno. Predsednika Komisije izberejo vlade drţav
  članic, potrditi pa ga mora Evropski parlament. Druge
  člane imenujejo nacionalne vlade po posvetovanju s
  prihodnjim predsednikom in tudi njih mora potrditi
  Evropski parlament. Člani Komisije ne zastopajo
  interesov svojih drţav, temveč vsak med njim odgovarja
  za določeno politično področje EU.
       Drugi pomembni organi EU

- Sodišče Evropske skupnosti
- Računsko sodišče
- Evropski ekonomsko-socialni odbor
- Odbor regij
- Evropska investicijska banka
- Evropska centralna banka
- Evro-stat – statistični urad EU
- Evro-pol – sodelovanje evropske policije
      Postopki odločanja organov EU

PEU določa, da EP skupaj s Svetom ter Svet in Komisija
sprejemajo uredbe in direktive, izdajajo odločbe,
pripravljajo priporočila ali dajejo mnenja za izpolnjevanje
svojih nalog v skladu z določbami PEU. (Člen 249). Gre
za „institucionalni trikotnik“, ki ga sestavljajo navedeni
organi.
Postopek sodelovanja je bil uveden leta 1986 z Enotnim
evropskim aktom. Pri tem postopku Evropska komisija
predloţi osnutke direktiv in uredb, Parlament pa o njih
poda svoje mnenje, nakar lahko Komisija, upoštevajoč to
mnenje, osnutke tudi spremeni
        Postopki odločanja organov EU

• Postopek soglasja je bil tako uveden z EEA iz leta 1986.
  V tem primeru je potrebna privolitev EP, in sicer glede
  mednarodnih sporazumov, o katerih se je pogajala
  Komisija, glede katerega koli predloga o širitvi Evropske
  unije in v zvezi s številnimi drugimi zadevami, vključno s
  katerimi koli spremembami pravil o volitvah.
• Postopek soodločanja, uveden leta 1992 na podlagi
  Maastrichtske pogodbe. EP in Svet sta si v tem postopku
  enakopravna, ko gre za sprejemanje zakonodaje, ki
  zadeva številna pomembna vprašanja, med katere
  spadajo prosti pretok delovne sile, notranji trg,
  izobraţevanje, raziskave, okolje, vseevropska omreţja,
  zdravstveno varstvo, varstvo potrošnikov in kultura.
              Pravni akti EU

- uredbe
- direktive
- odločbe
- poročila

Slovenija je polnopravna članica EU od
1. maja 2004.
     OSNOVE GOSPODARSKEGA PRAVA

• 74. člen Ustave RS
• (podjetništvo)
• Gospodarska pobuda je svobodna.
• Zakon določa pogoje za ustanavljanje
  gospodarskih organizacij. Gospodarska
  dejavnost se ne sme izvajati v nasprotju z javno
  koristjo.
• Prepovedana so dejanja nelojalne konkurence in
  dejanja, ki v nasprotuju z zakonom omejujejo
  konkurenco.
                         ZGD

• Zakon o gospodarskih druţbah - sistemski zakon, ki
  skupaj z drugimi sistemskimi zakoni oblikuje temelje
  slovenskega prava in pravnega reda.
• Gre za kodifikacijo statusne zakonodaje - ZGD ureja
  ustanavljanje, delovanje in poslovanje gospodarskih
  druţb. V njem so urejena vsa statusno pravna vprašanja
  in statusno pravne značilnosti gospodarskih druţb, med
  katere štejemo predvsem, firma, dejavnost, odgovornost,
  zastopanje in druga vprašanja. V njem so prav tako
  urejena temeljna načela registrskega prava in ureditev
  poslovnih knjig.
• ZGD ureja medsebojno gospodarsko interesno
  povezovanje druţb.
        OBLIKE GOSPODARSKIH DRUŢB

• Gospodarska druţba je pravna oseba, ki na trgu
  samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo
  izključno dejavnost. Pridobitna dejavnost pa je vsaka
  dejavnost, ki se opravlja na trgu zaradi pridobivanja
  dobička. Druţbo lahko ustanovi vsaka domača ali tuja
  fizična ali pravna oseba ali interesno zdruţenje, če
  Zakon o gospodarskih druţbah ne določa drugače.

• Samostojni podjetnik posameznik je fizična oseba, ki
  izpolnjuje zakonske pogoje za nastop na trgu za
  samostojno opravljanje pridobitne dejavnosti kot svojo
  izključno dejavnost.
                         OBLIKA

I.    kot osebne druţbe (druţbeniki odgovarjajo za
      obveznosti druţbe z vsem svojim premoţenjem):
      - druţba z neomejeno odgovornostjo,
       - komanditna druţba,tiha druţba,
II.   kot kapitalske druţbe (druţbeniki ne odgovarjajo
      za obveznosti druţbe, odgovarja druţba sama):
      - druţba z omejeno odgovornostjo,
      - delniška druţba,
      - komanditna delniška druţba,
      - evropska delniška druţba (po novem zakonu ZGD-1).
                PRENEGANJE

Gospodarski subjekti lahko prenehajo:
- po postopku redne ali prisilne likvidacije ali
- po postopku stečaja oziroma
- z izbrisom iz sodnega registra po uradni
  dolţnosti.
              OBLIGACIJSKO PRAVO

• najpomembnejši in najobseţnejši del civilnega prava,
  ureja obveznostna razmerja med pravnimi subjekti kot
  udeleţenci teh razmerij.
• V splošni del sodi poglavje o pojmu, značilnostih in
  vrstah obveznosti, o nastanku obveznosti, o učinkih
  obveznosti, o utrditvi obveznosti, o spremembah
  obveznosti in o prenehanju obveznosti.
• V posebni del sodijo posamezni tipi obveznostnih
  pogodb (npr. prodajna, podjemna, špedicijska itd.),
         Obligacijsko razmerje - izpolnitev

• je razmerje med upnikom in dolţnikom, na
  podlagi katerega je upnik upravičen zahtevati
  od dolţnika izpolnitev obveznosti, dolţnik pa je
  dolţan obveznost izpolniti.
• Izpolnitev obveznosti je v tem, da dolţnik nekaj
  da ali stori (aktivna izpolnitev) oziroma opusti ali
  dopusti (pasivna izpolnitev). Tako je izpolnitev
  obveznosti dolţnika lahko dajatev, storitev,
  opustitev ali dopustitev.
                 Nastanek obveznosti

  Glede na nastanek obveznosti ločimo:
• Poslovne obveznosti – nastanejo na podlagi določenega
  obligacijsko pravnega posla, tj. izjave volje ene ali več
  strank. Take obveznosti so: pogodbe in enostranske
  izjave volje (javna obljuba nagrade, oporoka itd.).
• Neposlovne obveznosti – ne nastanejo na podlagi
  posla, ampak na podlagi nekega dogodka ali ravnanja.
  To so: odškodninske obveznosti, neupravičena
  pridobitev (nekdo pridobi premoţenje na breme drugega
  brez pravne osnove) in poslovodstvo brez naročila (gre
  za tuj posel, ki ga ni mogoče odloţiti, ker bi nastala
  škoda ali bi bila zamujena očitna korist).
                     Pogodbe

• Pogodba kot najpogostejši in najpomembnejši
  posel obligacijskega prava je soglasna izjava
  poslovnih volj dveh ali več strank, ki ga skleneta
  z namenom, da se ustanovi, spremeni ali
  preneha določeno razmerje.
• Po nastanku obveznosti je pogodba poslovna
  obveznost.

O vrstah pogodb preberi v učbeniku
  NAČELA POGODBENEGA RAZMERJA

- Nač. enakopravnosti – stranke v p.r. vstopajo v
  enakem in ne podrejenem ali nadrej. razmerju
- Nač. vestnosti in poštenja – obveznosti so lahko
  zakonske ali pogodbene. Kdor jih krši odgovarja
- Nač. prep. zlorabe pravic – pravice in obveznosti
  je treba izvrševati, drugače nastopi zakon
- Nač. enake vrednosti dajatev – oderuštvo je z
  zakonom prepovedano, dajatev mora biti primer.
- Nač. prepovedi povzročanja škode – vzdrţati se
  je treba ravnanj, ki povzročajo škodo – odgovor.
- Nač. dolţ. izpolnitve obveznosti – če ne izpolni...
          POGODBENE OBVEZNOSTI
-    Načelo skrbnosti – stranke so skrbne pri izpolnjevanju pogodbenih
     obveznosti iz pogodbenega razmerja.
POGOJI ZA VELJAVNOST POGODB
1. Sposobnost – pravna in opravilna sposobnost
2. Predmet izpolnitve – mogoč, dopusten, določen
3. Prava volja – pogodba nastane na podlagi volje
4. Oblika – sklenjena v pisni obliki, obveznosti strank pa so lahko
   dogovorjene tudi ustno
5. Stvar – mora biti v prometu, lahko je bodoča stvar ali ni nujno, da je
   ţe v lasti prodajalca
   OBVEZNOST – izročitev stvari ter odgovornost za stvarne in pravne
   napake izročene stvari
   Stvarne napake – prodajalec odgovarja če stvar nima lastnosti, ki je
   potrebna za njeno rabo ali nima lastnosti za posebno rabo
  PODJEMNA (logistična) POGODBA
• S podjemno pogodbo se podjemnik zaveţe, da bo za
  drugo stranko opravil delo, ta pa se zaveţe, da mu bo
  plačala dogovorjeno vsoto.
• Namen pogodbe je odplačno opravljanje dela –
  popravilo vozila, izdelava obleke, zidava hiše ipd.
• Podjemnik mora opraviti delo v skladu s sklenjeno
  pogodbo in po splošnih pravilih stroke. Podjemnik mora
  naročnika opozoriti na pomanjkljivosti, ki jih je ugotovil ţe
  pri sklepanju posla – odgovornost za posledice.
• Naročnik mora delo prevzeti, če je opravljeno po
  pogodbi in pravilih dogovorjenega posla.
           Osnove prevoznega prava

• S prevozno pogodbo se prevoznik zavezuje, da bo
  prepeljal potnika ali tovor od odhodnega do
  namembnega kraja oziroma do prejemnika, potnik
  oziroma pošiljatelj pa se zaveţe za to storitev plačati
  določen znesek oziroma voznino ali prevoznino.
• Bistvo prevozne pogodbe je izvedba prevoza kot storitve
  za plačilo, zato prevozna pogodba sodi med podjemne
  pogodbe oziroma pogodbe o delu. Izjeme so ladjarske in
  pogodbe o letalskih čarterjih, kjer se prepletata
  podjemne in najemna pogodba. Posebno obliko pogodb
  predstavlja zakup prevoznega sredstva, v kateri ni
  elementa podjemne pogodbe, ampak obstaja le najemna
  sestavina pogodbe.
       OBLIKE PREVOZOV



Železniški transport
                       Cestni transport
              PRAVNA OSNOVA

• prevozno pravo – pomorsko, letalsko, cestno in
  ţelezniško,
• poštno pravo – tranzit, odgovornost za pošiljke,
• telekomunikacijsko pravo – storitve,
  infrastruktura, licence,
• pravo prenosa električne energije – pogodbe,
  dobava,
• pravo prenosa tekočih goriv in plinov po
  cevovodih – dobava plinskega olja, plinov.
               PREVOZNO PRAVO

• je mešanica civilnega, gospodarskega, delovnega,
  upravnega, kazenskega, mednarodno javnega in
  mednarodno zasebnega prava.
• v svetu urejajo mednarodne konvencije, ki jih lahko
  razvrstimo v multilateralne, ki veljajo za večino drţav na
  svetu, v regionalne, ki veljajo med določenimi drţavami v
  regiji in pa v bilateralne, ki veljajo med posameznimi
  drţavami. Omogočajo pravno urejeno menjavo blaga,
  zagotavljajo pravno varnost prevoza tovora, prtljage in
  oseb ter omogočajo poslovanje med različnimi
  gospodarskimi in drugimi druţbami različnih drţav ter
  spoštovanje pravic in interesov oseb vključenih v ta
  pravna razmerja.
           PREVOZNA POGODBA

• prevoznik se zavezuje, da bo prepeljal potnika
  ali tovor od odhodnega do namembnega kraja
  oziroma do prejemnika, potnik oziroma pošiljatelj
  pa se zaveţe za to storitev plačati določen
  znesek oziroma voznino ali prevoznino.
• bistvo te pogodbe je izvedba prevoza kot storitve
  za plačilo, zato prevozna pogodba sodi med
  podjemne pogodbe oziroma pogodbe o delu.
  Izjeme so ladjarske in pogodbe o letalskih
  čarterjih, kjer se prepletata podjemne in
  najemna pogodba.
         PREVOZNA POGODBA
• Prevozna pogodba je posebna vrsta pogodbe o
  delu. Z njo se prevoznik zavezuje, da bo
  prepeljal na določen kraj osebo, tovor ali neko
  drugo stvar, potnik oziroma pošiljatelj pa se
  zaveţe, da mo bo za to plačal določen oziroma
  dogovorjen znesek.

• Prevozno pravo je posebna panoga, ki jo
  uvrščamo v pod panogo v okviru gospodarskega
  prava in v obsegu prevozov tovora, v katerega
  vštevamo stvari, blago in pošiljke ter prevoz
  ljudi.
• Organizacija prevozov     Cestni, ţelezniški,
                            pomorski, letalski


      cestni
                                 ţelezniški




                 Prevozna
                 pogodba


      pomorski                        letalski
    Pravna pravila prevoznega prava
- javno pravna pravila – zajemajo upravno pravne
  določbe in se navezujejo na varnost prevoza ter
- zasebno pravna pravila – zajemajo prevozne
  pogodbe med strankami, odgovornost prevoznika
  ter zunaj pogodbena odškodninska odgovornost
  prevoznika
  Pogodbe s področja prevoznega prava je mogoče
  razdeli na pogodbe v cestnem prevozu, pogodbe v
  letalskem, pogodbe v ţelezniške in pogodbe v
  pomorskem prometu.
          Bistvo prevozne pogodbe
- je izvedba prevoza kot storitve za plačilo, zato prevozna
    pogodba sodi med podjemniške pogodbe oziroma
    pogodbe o delu.
 - je konsezualni akt, ki nastane s sporazumom strank.

 Temeljni pravni vir za urejanje prevozne pogodbe je
 Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 83/01).
 Drugi pravni viri so vezani na vrsto prevoza, in sicer
 glede na to ali gre za pomorske, cestne, ţelezniške ali
 letalske prevoze.
                 Vsebina pogodbe
1.   Pošiljateljeva dolţnost, da prevoznika seznani z
     bistvenimi podatki tovora.
2.   Vsebina in funkcija listin, ki spremljajo tovor.
3.   Razmerje med pošiljateljem in prevoznikom (kdo je
     odgovoren za pakiranje, nalaganje in razlaganje, ovire
     med prevozom, plačilo ...).
4.   Razmerje med prevoznikom in prejemnikom.
5.   Prevoznikova odgovornost za izgubo, poškodbo
     zamudo ter odgovornost za izpolnitvene pomoč.
6.   Morebitna udeleţba več prevoznikov ali različnih vrst
     prevoznikov z različnimi prevoz. sredstvi.
7.   Prevoznikova zastavna pravica na tovoru.
      OBVEZNE SESTAVINE POGODBE

• pošiljateljevo dolţnost, da prevoznika seznani z bistvenimi podatki
  tovora,
• vsebino in funkcijo tovornega lista,
• razmerje med pošiljateljem in prevoznikom (tu izhaja predvsem
  ugotovitev glede pakiranja, prevoznine, razpolaganje s tovorom,
  prevozna smer, ovire med prevozom, plačilo pro rata intineris,
  nezmoţnost izročitve tovora),
• razmerje med prevoznikom in prejemnikom (tu izhaja predvsem
  obveščanje o prispetju tovora in izročitev, prevzetje),
• prevoznikovo odgovornost za izgubo, poškodovanje, zamudo ter
  odgovornost za izpolnitvene pomočnike,
• morebitno udeleţbo več prevoznikov,
• prevoznikovo zastavno pravico na tovoru.
                              LISTINE

    Stranki se sporazumeta, da glede tovora in prevozne pogodbe
    sestavita tovorno (vozno) listino (consingnment note, waybil) in jo
    podpišeta. Listina ima dokazni pomen, vendar ni ključna za obstoj
    pogodbenega razmerja, ki ga je mogoče dokazovati s pričami, s
    korespondenco, z dokumentacijo obeh ipd. Tovorni list je potrdilo o
    izročitvi blaga prevozniku, izjemoma pa tudi vrednostni papir, če
    vsebuje klavzulo po odredbi ali se glasi na prinosnika.
    Tovorni list vsebuje naslednje podatke:
•   ime in priimek pošiljatelja in prevoznika,
•   vrsto, vsebino in količino tovora kakor tudi vrednost dragocenosti in
    drugih dragih stvari,
•   namembni kraj,
•   znesek plačila za prevoz oziroma zaznamek, da je bil prevoz plačan
    vnaprej,
•   določilo o vsoti, s katero je obremenjen tovor,
•   kraj in datum izdaje tovora.
             SKLADIŠČNA POGODBA
•   S skladiščno pogodbo se skladiščnik zavezuje, da sprejme in shrani
    določeno blago in ukrene, kar bo potrebno ali dogovorjeno za njegovo
    ohranitev v določenem stanju, ter da ga na zahtevo poloţnika ali drugega
    upravičenca izroči, poloţnik pa se zavezuje, da mu bo za to dal določeno
    plačilo.

• Poloţnik mora ob predaji blaga dati vsa potrebna obvestila o njem in
  navesti njegovo vrednost. Skladiščnik odgovarja za škodo na blagu,
  razen če dokaţe, da je škoda nastala zaradi okoliščin, ki se jim ni
  bilo mogoče izogniti ali jih odvrniti, ali da je nastala po krivdi
  poloţnika, zaradi hib ali naravnih lastnosti blaga ali zaradi slabe
  embalaţe.

• Skladiščnik je dolţan poloţnika opozoriti na hibe ali naravne
  lastnosti blaga oziroma na slabo embalaţo, zaradi katerih utegne
  priti do škode na blagu, brţ ko to opazi ali bi moral opaziti.
                  ODŠKODNINA
• Odškodnina, ki jo mora skladiščnik plačati zaradi
  uničenja, zmanjšanja ali poškodbe blaga v času od
  njegovega prevzema do izročitve, ne more presegati
  dejanske vrednosti blaga, razen če je škodo povzročil
  namenoma ali iz hude malomarnosti.

• Če poloţnik ne dvigne blaga po izteku dogovorjenega
  roka ali, če v pogodbi ni bil določen rok za hrambo, po
  izteku enega leta, sme skladiščnik na njegov račun
  prodati blago na javni draţbi; vendar pa mu mora poprej
  sporočiti tak svoj namen in mu pustiti dodaten rok
  najmanj osmih dni, da dvigne blago.
                  SKLADIŠČNICA
• Skladiščnik, ki opravlja dejavnost skladiščenja kot
  registrirano dejavnost, je poloţniku na njegovo zahtevo
  dolţan izdati skladiščnico za blago, sprejeto v skladišče.
  Skladiščnica je sestavljena iz pobotnice (priznanice) in
  zastavnice.

• V pobotnici in zastavnici morajo biti naslednji podatki: firma
  oziroma ime poloţnika, njegov sedeţ ali prebivališče, firma
  in sedeţ skladiščnika, datum in številka skladiščnice, kraj,
  kjer je skladišče, vrsta, stanje in količina blaga, navedba o
  tem, do katerega zneska je blago zavarovano, ter drugi
  podatki, ki so potrebni za razločevanje blaga in za določitev
  njegove vrednosti. Pobotnica in zastavnica se morata
  sklicevati druga na drugo.
           ŠPEDITERSKO PRAVO
• Špeditersko pravo je ozko povezano s transportnim
  pravom in transporti.

• Pod pojmom špedicija je treba razumeti specializirano
  gospodarsko dejavnost, ki se ukvarja z organiziranjem
  prevozov tovora in blaga ter z drugimi posli v zvezi s
  prevozi.

• Špediter pa je gospodarski dejavnik, ki je registriran kot
  pravna ali fizična oseba, ki se izključno ukvarja z
  organizacijo prevoza tovora in blaga svojih komitentov
  (poslovnih partnerjev) s pomočjo prevoznikov.
        MEDNARODNA ŠPEDICIJA
• Pojem mednarodne špedicije in mednarodnega
  špediterja zajema gospodarske posle v zunanje
  trgovinskem prometu oziroma zajema posle organizacije
  prevoza tovora in blaga med drţavami oziroma prevoza
  iz svoje drţave v druge drţave (izvozna špedicija) ter
  uvozom iz tujine v svojo drţavo (uvozna špedicija) ter s
  tranzitom tovora in blaga preko ozemlja drţave za tuje
  drţave.
• Mednarodni špediter opravlja naloge in dela v zunanji
  trgovinski menjavi v mednarodnem prometu. Naloge
  mednarodne špedicije so zelo široke in heterogene kar
  pomeni, da mednarodni špediter, poleg nalog
  organizacije mednarodnih prevozov opravlja še druga
  dela in naloge.
         ŠPEDITERSKA POGODBA
• S špedicijsko pogodbo se špediter zavezuje, da bo za
  prevoz določene stvari sklenil v svojem imenu na računa
  naročitelja prevozno pogodbo in druge za to potrebne
  pogodbe ter opravil druge običajne posle in dejanja,
  naročitelj pa se zavezuje, da mu bo za to dal določeno
  plačilo.

• Če je v pogodbi tako dogovorjeno, lahko špediter sklene
  prevozno pogodbo in opravi druga pravna dejanja v
  imenu in na račun naročitelja.

• Špediter mora opozoriti naročitelja na pomanjkljivosti v
  njegovem naročilu, zlasti na tiste, zaradi katerih je
  izpostavljen večjim stroškom ali škodi.
  POGOJI ZA SKLENITEV POGODBE
• VELJAVNOST - Za veljavno sklenjeno špeditersko
  pogodbo je pomembno, da je v njej izraţena saglasnot
  volje strank, predmet pogodbe pa mora biti dovoljen,
  mogoč in določljiv. Nadalje morajo biti dogovorjeni pogoji
  izvedbe dela in pa pravna sposobnost strank.

• PLAČILO - Pogodbeni stranki se dogovorita glede
  načina, valute in rokov plačila za izvedbo špediterskega
  dela, za plačilo carine in drugih dajatev, ki jih je špediter
  v imenu naročnika plačuje v času potovanja blaga in
  tovora čez ozemlja drugih drţav. Če naročnik svojega
  dela pogodbe ne izpolni, če ne izvede potrebnega plačila
  špediter lahko zadrţi blago do poplačila njegovih
  storitev. Gre za pravo RETENCIJE.
        Obveznosti špediterja
• Špediter mora opozoriti naročitelja na
  pomanjkljivosti v njegovem naročilu, zlasti na
  tiste, zaradi katerih je izpostavljen večjim
  stroškom ali škodi.
• Če stvar ni pakirana ali sicer ni pripravljena za
  prevoz tako, kot bi morala biti, je špediter dolţan
  opozoriti naročitelja na te pomanjkljivosti; če pa
  bi imel zaradi čakanja na to, da jih naročitelj
  odpravi, škodo, jih mora odpraviti sam na njegov
  račun.
          Obveznosti špediterja
• Špediter je ob vsaki priloţnosti dolţan ravnati tako, kot to
  nalagajo naročiteljevi interesi, in kot dober
  gospodarstvenik. Nemudoma mora obvestiti naročitelja o
  poškodbi stvari in o vsakem zanj pomembnem dogodku
  ter ukreniti vse, kar je potrebno za obvarovanje njegovih
  pravic proti odgovorni osebi.
• Špediter je dolţan drţati se navodil o smeri poti, o
  sredstvih in načinu prevoza ter drugih navodil, ki jih je
  dobil od naročitelja. Če ne more ravnati po navodilih iz
  naročila, mora špediter prositi za nova navodila, če za to
  ni časa ali če to ni mogoče, pa ravnati tako, kot nalagajo
  naročiteljevi interesi.
       Obveznosti špediterja
• Špediter je odgovoren za izbiro prevoznika
  in za izbiro drugih, s katerimi je v
  izpolnjevanju naročila sklenil pogodbo
  (uskladiščenje blaga ipd.) ne pa tudi za
  njihovo delo, razen če je tako odgovornost
  prevzel s pogodbo. Špediter, ki, namesto
  da bi sam izpolnil naročilo, to zaupa
  drugemu špediterju, je odgovoren za
  njegovo delo
          Stimulacije špediterja
• proporcialne (linearne) špediterske tarife – po katerih so
  usluge špediterja obračunavajo po določenimi tarifami,
  ne glede na obseg dela (navadno je v ceni zajeta carina,
  odprava blaga, transport in sprejem blaga),
• degresivne špediterske tarife – s povečanjem
  špediterskih poslov se cene zmanjšujejo,
• progresivne špediterske tarife – cene se povečajo glede
  na povečan obseg špediterskih poslov,
• preferencialne špediterske tarife – pod določenimi
  (dogovorjenimi) pogoji se naročnikom dajo popusti za
  izvedbo špediterskih poslov.
                 plačilo
• Pogodbeni stranki se dogovorita glede
  načina, valute in rokov plačila za izvedbo
  špediterskega dela, za plačilo carine in
  drugih dajatev, ki jih je špediter v imenu
  naročnika plačuje v času potovanja blaga
  in tovora čez ozemlja drugih drţav. Če
  naročnik svojega dela pogodbe ne izpolni,
  če ne izvede potrebnega plačila špediter
  lahko zadrţi blago do poplačila njegovih
  storitev.
   Retencija – zadrţanje blaga
• Za zadrţanje blaga morajo biti izpolnjeni
  naslednji elementi:
• obveznost je le med naročnikom in špediterjem,
• zahteve morajo biti dospele,
• naročnik mora biti lastnik blaga,
• naročnik je voljno vstopil v pogodbeno
  razmerje...

• Špediter lahko doseţe svoje plačilo s pomočjo
  (blaga in tovora) carine, ki ima blago pri sebi ali
  potem sodišča s sodno izterjavo.
            DELOVNO PRAVO

1. LEX GENERLIS ZDR – velja za vse delodajalce
  drţavne organe, za vsa D.R. sklenjene v
  Sloveniji
2. PREPOVED DISKRIMINACIJE – spol,
  rasa, barva koţe, starost, zdravje, stanje
  invalidnost, versko in politično prepričanje,
  članstvo v sindikatih, soc. poreklo, status,
  premoţenjsko stanje ipd.
        DELOVNO PRAVO
  V skladu z določili Zakona o delovnih
  razmerjih se delovno razmerje praviloma
  sklene za nedoločen čas.
• 3. ZDR ureja minimum pravic, več dajejo
  KP – dogovor delodajalec mora razpisati
  prosta delovna mesta – v javni upravi
  obvezen javni natečaj.
      POGODBA O ZAPOSLITVI

• 1. z njo se sklene DR = prijava delavca v
  zavaro..
• 2. kopija zavarovanja v 15 dneh delavcu
• 3. pravice + obveznosti z dnem nastopa
  dela
• 4. pogodba se sklepa praviloma za
  nedoločen čas
• 5. stranke pogodbe delodajalec delavec
   POGODBA O ZAPOSLITVI
• 6. delodajalec postavi kriterije in zahteva
•    izpolnjevanje pogojev, ki jih je zastavil
• 7. delodajalec izbira delavca – diskrimina.
  prepo.
• 8. pogodba v pisni obliki – velja obličnost
  pog...
• 9. ničnost in izpodbojnost se ugotavlja po
  civiln.
        VSEBINA POGODBE
• OBVEZNO – navesti stranke,
- začetek dela,
- naziv delovnega mesta + kratek opis
  del in nalog,
- kraj dela, čas trajanja dela + dopust,
  delovni čas, tudi izmensko delo,
- osnovna plača, odpovedni rok,
  konkurenčna klavzula.
       VSEBINA POGODBE
• OBVEZNOSTI DELAVCA – vestno delo v
  kraju,
- upoštevanje zahtev in navodil delodajalca
  o var. delu,
- obveščanje delod. o nevarnostih ali škodi,
- varovanje poslovne tajnosti.
       VSEBINA POGODBE
• OBVEZNOSTI DELODAJALCA
- zagotavlja delo in sredstva za delo,
- Zagotavlja plačilo za delo ter dodatke, ki
  pripadajo,
- zagotavlja varno delo,
- Zagotavlja spoštovanje zasebnosti in
  dostojanstva delavcev.
       PRENEHANJE POGODBE
• NAČIN – po poteku časa, s smrtjo, s
  sporazumno razveljavitvijo, z redno ali izredno
  odpovedjo, s sodbo sodišča, po samem zakonu,
  drugače po zakonu.
• ODPOVED – redna – pomemben je odpovedni
  rok izredna – brez odpovednega roka. Delavec
  lahko odpove brez obrazloţitve, delodajalec pa
  mora obrazloţiti.
• REDNA ODPO.– poslovni razlogi,
  nesposobnost, krivdni razlogi (pisno opozorilo +
  zagovor), IZREDNA ODPO. DELOD.- pisno
  obvesti sindikat
                  PRAVICE IZ DR
• LETNI DOPUST - Po ZDR delavcu pripadajo štiri tedne
  letnega dopusta (20 delovnih dni), ki jih delavec izkoristi
  v koledarskem letu oziroma do 30.06. naslednje leto.

• Delavec ima pravico en dan LD izkoristiti na dan, ki mu
  odgovarja, če se dogovori z delodajalcem lahko tudi več
  dni. L D planira delodajalec.

• Če se delavec zaposli med letom in je zaposlen manj kot
  šest mesecev v letu, ima pravico do sorazmernega
  deleţa dopusta po dvanajstinah.
     Izobrazba, delovna doba, starost
• Delavcu pripadajo dodatni dnevi LD na izobrazbo,
  delovno dobo in starost – kar določa Kolektivna pogodba
  za dejavnost (branţna KP).

• Glede na delovno mesto, vodenje, funkcijo ipd. lahko
  delavec v dogovoru z delodajalcem dobi dodatne dni
  letnega dopusta.

• ZDR predvideva še plačilo potnih stroškov za prihod na
  delo in z dela ter obrok tople malice.

• Delavec ima pravico do izobraţevanja, KP določa
  pogoje.
               DAVČNA UPRAVA
• Davčna uprava je organ v sestavi MF in ima nalogo
  pobiranja davkov in drugih prispevkov v drţavni proračun
  ter izvaja druge naloge, ki se nanašajo izvajanje izvršb.
• Glede na ekonomske značilnosti se prihodki delijo v 5
  skupin, in sicer v:
  - davčni prihodki – davek na dohodek fizičnih oseb,
  prispevek za socialno varnost, davek na plačo, davek na
  premoţenje, ddv, davek na uvoţeno blago
  - nedavčni prihodki – dobiček od javnih podjetij, prihodki
  od obresti, prihodki od najemnin, zakupnin, licenc, sodne
  in upravne takse...
                   dohodnina
• Dohodnina je davek, ki se plačuje od dohodkov fizičnih
  oseb, pridobljenih v koledarskem letu in je prihodek
  drţavnega proračuna in proračuna lokalnih skupnosti v
  razmerju 65 % drţavi in 35% lokalnim skupnostim.
  Dohodnina se odmerja na letni ravni na podlagi
  napovedi za odmero dohodnine, s katero fizične osebe
  napovedo svoje dohodke, doseţene v posameznem
  koledarskem letu. Do leta 2005 se je dohodnina
  plačevala po progresivni davčni lestvici, ki ma šest
  razredov s stopnjami: 17%, 35%, 37%, 40%, 45% in
  50%. V postopku je davčna reforma, s katero vlada
  skuša vpeljati enotno davčno stopnjo.
         Davek na dobiček PO
• Davek na dobiček pravnih oseb – je v Sloveniji
  uveljavljen kot klasičen sistem obdavčitve dobička
  pravnih oseb. Dobiček pravnih oseb je obdavčen na
  ravni pravne osebe, dividende in deleţi v dobičku pa pri
  delničarjih oziroma lastnikih deleţev. Če je davčni
  zavezanec - rezident RS, ki izplačuje dividende in druge
  deleţe v dobičku obračunal in plačal davek od dobička
  pravnih oseb po stopnji 25%, se te dividende in drugi
  deleţi v dobičku izvzamejo iz davčne osnove prejemnika
  dividend in drugih deleţev v dobičku – rezidenta. Prav
  tako pa v tem primeru izplačevalcu dividend in drugih
  deleţev v dobičku ni potrebno obračunati in plačati
  posebne akontacije za davek od dobička pravnih oseb
  za pravne osebe – rezidenta RS.
                   DDV
• DDV – sistem davka na dodano vrednost v
  Sloveniji temelji na potrošniki obliki davka
  na dodano vrednost, s katero se dejansko
  obdavčuje le končna potrošnja blaga in
  storitev. Sistem DDV nadalje temelji na
  ozemeljskem načelu, kar pomeni, da se z
  DDV obdavčuje promet blaga in promet
  storitev, ki je opravljen na ozemlju
  Slovenije in uvoz blaga v Slovenijo.
                         DDV
• Zavezanec za DDV je vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno
  opravlja obdavčljivo dejavnost, ne glede na vse tiste,
  katerih obdavčljiv promet je v obdobju zadnjih 12
  mesecev presegel oziroma je verjetno, da bo presegel
  5.000.000 SIT. V primeru opravljanja dejavnosti
  kmetijstva in gozdarstva, za katero se plačuje davek od
  dohodka po katastrskem dohodku kmetijskih in gozdnih
  zemljišč, je določen prag obdavčitve v znesku 1.500.000
  SIT. Uveljavljena je splošna stopnja DDV 20%, ki velja
  za vso blago in storitve, ki so predmet DDV, razen za
  tisto blago in storitve, za katere je izrecno predpisana
  zniţana stopnja v višini 8.5% ali oprostitev plačila DDV.
                  Trošarine
• Trošarine – so davek, ki se plačuje ob trošenju
  izdelkov in so namenjene predvsem za
  financiranje drţave, šele posredno se iz trošarin
  uresničujejo tudi druge politike, kot je
  zdravstvena ipd. Trošarina velja za fiskalno
  izredno pomemben davek, s katerim se običajno
  obdavčujejo izdelki, za katere je značilno, da jih
  načeloma ni mogoče nadomestiti z drugimi
  podobnimi izdelki in da je povpraševanje po teh
  izdelkih relativno togo.
              EU - trošarine
• V vseh drţavah EU trošarine temeljijo na
  naslednjih splošnih opredelitvah:
• * da je to davek na porabo,
• * da temelji na načelu namembnega kraja,
• * da se plačuje v preteţnem delu v absolutnih
  zneskih, le v primeru cigaret in nekaterih
  alkoholnih pijač pa % od davčne osnove,
• * dopušča odlog plačila, a pod restriktivnimi
  pogoji.
     Davek na motorna vozila
• Davek na motorna vozila – cestna motorna
  vozila so v slovenskem davčnem sistemu
  obremenjena z več vrstami dajatev. Tako se od
  prometa motornih vozil plačujeta davek na
  dodano vrednost in davek na motorna vozila.
  Posredno pa lahko kot obvezno dajatev na
  motorna vozila štejemo tudi letno povračilo za
  ceste, ki se plačuje ob vsakoletni registraciji
  vozila. Davek od motornih vozil se plačuje po
  progresivni lestvici od 1-13% od prodajne cene
  novega vozila ter 5% za rabljena vozila.
           CARINSKA UPRAVA

• Carinska uprava je organ v sestavi MF. Deluje v
  skladu z določili Zakona o carinski sluţbi.
• Izvaja naloge carinskih in trošarinskih predpisov
  ter odkrivanja in preprečevanja kaznivih ravnanj
  v zvezi s kršitvijo teh predpisov in drugih
  predpisov, za katere je carina pristojna.
• Odmerja, obračunava in zaračunava ter pobira
  carinske dajatve, trošarine, izvaja nadzor,
  carinsko inšpeciranje, kontrolo vnosa, iznosa in
  tranzita blaga, za katero so predpisani posebni
  ukrepi.
            Carinski postopki
• Naloge in organizacija carinske sluţbe so
  opredeljeni v zakonu o carinski sluţbi. Ta zakon
  ureja in opredeljuje naloge in organizacijo
  carinske sluţbe, pooblastila, zbiranje, varstvo in
  zavarovanje podatkov, posebnosti delovnih
  razmerij, posebnosti disciplinske in oškodninske
  odgovornosti, priznanja in prekrške.
• V sklopu EU je carinsko področje urejeno kot
  carinska unija. Z dnem vstopa RS v EU so
  prenehali veljati predpisi RS, razen zakona o
  carinski sluţbi, in se uporabljajo predpisi EU.
                  IZPITI

• IZPITI BODO IZVEDENI V PISNI IN USTNI
  OBLIKI
• Študentom bo postavljeno pet vprašanj.
  Vsako vprašanje je vrednoteno 20 točk (%). Za
  pozitivno oceno študent zbere najmanj (55)60
  toč (%). Skupno število točk (%) je 100.
  Študent, ki bo dosegel zadosti točk na pisnem
  delu bo lahko odgovarjal za višjo oceno.
    POGOJ ZA PRISTOP K IZPITU

• Seminarska naloga: vsak študent mora
  pripraviti eno seminarsko nalogo s svojega
  delovnega področja, vezano na osnove
  pravne teorije.
• Teme seminarskih nalog bo razdelila
  asistentka, študentje lahko, v dogovoru z
  asistentko ali z menoj predlagate svoje
  teme.
                   UČNO GRADIVO
Ustava Republike Slovenije /URS/ (Ur.l. RS, št. 33I/1991-I, 42/1997, 66/2000,
24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004). 2. Gorazd Kušej: Uvod v pravo,
Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 1995. ISBN: 961-204-007-9.3.
Zakon o vladi Republike Slovenije /ZVRS-UPB1/ (Ur.l. RS, št. 24/05).4.
Zakon o drţavni upravi /ZDU-1-UPB1/ (Ur.l. RS, št. 83/2003).5. Zakon o
javnih usluţbencih /ZJU-UPB2/ (Ur.l. RS, št. 32/06).6. Zakon o lokalni
samoupravi /ZLS-UPB1/ (Ur.l. RS, št. 100/05).7. Poslovnik Drţavnega zbora
Republike Slovenije /PoDZ-1/ (Ur.l. RS, št. 35/2002, 60/2004).8. Zakon o
ustavnem sodišču /ZUstS/ (Ur.l. RS, št. 15/1994, 64/2001-ZPKSMS).9.
Zakon o varuhu človekovih pravic /ZVarCP/ (Ur.l. RS, št. 71/1993 (15/1994 -
popr.), 56/2002-ZJU).10. Zakon o sodiščih (uradno prečiščeno besedilo)
/ZS-UPB1/ (Ur.l. RS, št. 23/2005).11. Zakon o drţavnem toţilstvu /ZDT-
UPB1/ (Ur.l. RS, št. 14/2003).12. Zakon o odvetništvu /ZOdv/ (Ur.l. RS, št.
18/1993, 24/1996 Odl.US: U-I-201/93-19, 24/2001, 48/2001      Odl.US: U-I-
371/98-34, 111/2005 Odl.US: U-I-212-03-14).13. Zakon o notarjiatu /ZN-
UPB2/ (Ur.l. RS, št. 4/06).14. Zakon o drţavnem pravobranilstvu /ZDPra-
UPB1/ (Ur.l. RS, št. 41/06). Gorazd Kušej: Uvod v pravo, Uradni list
Republike Slovenije, Ljubljana 1995. ISBN: 961-204-007-9.15. Zakon o
delovnih razmerjih /ZGD/ (Ur.l. RS, št. 42/2002). 16. Evropska listina o
pravicah delavcev iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 24/1999
(10.4.1999)- MP, št. 7/99). 17. Zakon o gospodarskih druţbah /ZGD-1/
(Ur.l. RS, št. 42/2006).18.
                  UČNO GRADIVO
Krešo Puharič: Gospodarsko pravo z osnovami prava, 8. spremenjena in
dopolnjena izdaja, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2004. 19.
Obligacijski zakonik (OZ): s komentarjem / redaktorja Miha Juhart, Nina
Plavšak. – 1. natis. – Ljubljana: GV Zaloţba, 2004, Zbirka Nova
slovenska zakonodaja, Knjiga 3: posebni del: 435. do 703. člen, avtorji
komentarja Nina Plavšak et al. ISBN: 86-7061-323-9).20. Janez Brank:
Obligacijsko pravo, Visoka šola za management, Koper 2000. ISBN: 961-
90535-5-9.21. Peter Grilc,Miha Juhart, Aleš Galič: Pravo, Uvod v civilno in
gospodarsko pravo, DZS, Ljubljana 2001.         ISBN: 86-341-1496-1.22.
Bojan Kukec: Veliki druţinski pravni priročnik, Prešernova druţba, Ljubljana
2004. ISBN: 961-6512-11-0.23. Gospodarsko pravo (I. & II. del
gospodarskega prava), gradivo za vaje, pripravila Dušan Jovanovič,
Andreja Primec, UM, Ekonomsko poslovna fakulteta, Maribor 2003. ISBN:
961-6354-28-0.24. Zakon o varstu potrošnikov /ZvPot-UPB2/ (Ur.l. RS, št.
98/04). 25. Marko Pavliha: Prevozno pravo:pogodbe o prevozu tovora,
potnikov in prtljage, Gospodarski Vestnik,     Ljubljana 2000. ISBN: 86-
7061-230-5.26. Ratko Zelenika: Špediterovo pravo, Ekonomski fakultet,
Glosa, Rijeka 1993. ISBN: 953-6148-02-1.27. Skripta Osnove pravne
teorije, Murtič, Murgel, Usenik, Fakulteta za logistiko, 2007.
          ALI SKUPNO
• SKRIPTA OSNOVE PRAVNE TEORIJE
     mag. Sašo MURTIČ, predavatelj
       dr. Jasna Murgel, docentka
           Meta USENIK, asistentka

								
To top