OBRTNIŠKI MESEČNIK 8/09
Iz vsebine:
vabila ……..………….…………….….……………..……………………..…
zakonodaja……………………………..……..……………………………….
poslovne informacije ………………………………………………………..
izobraţevanje ………………………………………………………………..
javni razpisi ………………………………………………………………….
Sklad za izobraţevanje delavcev ………………………………………….
iz Uradnih listov ……………………………………………………………...
dobro je vedeti ………………………………………………………………
novice po dejavnostih ……..……...……………………….………… .…….
prijava in odjava obrtnikov – julij 2009 ……..……..……..….…………….
obraĉun obveznosti za zasebnike – julij 2009….....................................
Otvoritev gostilne in vinoteke Ţmavc Druţina Ţmavc, ţupan obĉine Pesnica g. Senekoviĉ, in
– rezanje traku ţupnik g. Markoviĉ
V okviru krajevnega praznika Jakobovo v Jakobskem Dolu je v petek, 24.07.2009 bila otvoritev gostilne Ţmavc.
Uspešen mlad obrtnik Gorazd Ţmavc, kateri opravlja ţe 10 let vodovodne, plinske in centralne inštalacije, si je
zadal cilj, da v Jakobu znova zaţivi gostinska ponudba, ki je do sedaj ni bilo ţe veĉ let. Kupil je stavbo v
središĉu Jakoba, kjer je v zgornjih prostorih dvorana, jo obnovil in preuredil v gostilno. Gostilna Ţmavc vam
nudi gostinske storitve, zabavate se lahko tudi v pubu, v spodnjih prostorih, v vinoteki pa lahko poizkušate
priznana vina jakobških vinogradnikov. Skupaj z otvoritvijo gostilne je bila tudi otvoritev novih poslovnih
prostorov, kjer so pisarne in skladišĉe (nasproti gostilne). G. Ţmavcu ţelimo še nadalje obilo poslovnih
uspehov.
Vabila
VARSTVO PRI DELU
Vabimo vas, da se prijavite na seminar in izpit iz varnosti in zdravja pri delu, ki ga morate po zakonu obnavljati
vsaki dve leti. Strošek seminarja v znesku 21,70 EUR po osebi boste poravnali po prejetem raĉunu in dvignili
potrdilo o opravljenem izpitu na sedeţu zbornice, s potrdilom o plaĉilu.
Delavcem, ki so redno zaposleni veĉ kot 3 mesece in delodajalec plaĉuje prispevek v Sklad za izobraţevanje
delavcev Maribor, le-ta povrne stroške seminarja. Zahtevek za povraĉilo stroškov dobite na zbornici.
APARTMA V MORAVCIH
Obvešĉamo vas, da lahko letujete oziroma koristite apartma v Moravskih Toplicah, po ugodni ceni 14,70 EUR
na nočitev. Prijave na zbornici.
V apartmaju lahko letujejo samo tisti obrtniki in podjetniki, ki imajo poravnane vse obveznosti do
zbornice!
SEMINAR: KAKO POVEČATI PRODAJO V ZRN
Datum: 7. september 2009 ob 15.00 uri.
Kraj: Ljubljana (toĉno lokacijo borno vsem prijavljenim sporoĉili naknadno).
Po triletnem delovanju na Predstavništvu slovenskega gospodarstva JAPTI v Düsseldorfu, Nemĉija, in na
osnovi izkušenj iz prejšnjih podobnih del prirejamo seminar z naslovom - »Kako poveĉati prodajo v ZRN«.
Predstavili bomo aktualne moţnosti za prodajo v Nemĉijo. Delavnica je namenjena direktorjem podjetij,
direktorjem prodaje in marketinga, podroĉnim direktorjem ter ostalim kljuĉnim osebam v podjetju, ki so
odgovorni za prodajne rezultate in jih zanima nemško trţišĉe. Ţelimo, da bi seminar potekal v obliki izmenjave
znanj in izkušenj.
Trajanje delavnice: 2 uri.
Kotizacije ni.
Dodatne informacije: Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI), Kontaktna oseba: Janez
Trkman, Vodja predstavništva, e-pošta: janez.trkman@japti.si.
MEDNARODNO POSLOVNO SREČANJE Z OBRTNIKI IN PODJETNIKI IZ DRŽAV EU IN JV EVROPE
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije organizira v sodelovanju z Javno agencijo RS za podjetništvo in tuje
investicije in Gospodarsko zbornico Slovenije mednarodno poslovno sreĉanje obrtnikov in podjetnikov iz Italije,
Avstrije, Madţarska, Nemčije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Makedonije in Kosova iz podroĉja
gradbeništva, elektro dejavnosti, elektronika, kovinarstva, predelave lesa in predelave plastike, ki bo v
ĉasu 42. Mednarodnega obrtnega sejma v Celju v
ponedeljek, 14. septembra 2009 v modri dvorani Celjskega sejma, Dečkova 1 v Celju.
Kotizacija poslovnega sreĉanja na udeleţenca znaša 50,00 EUR (DDV je vkljuĉen), kotizacija za razstavljavce
na 42. MOS na udeleţenca znaša 25,00 EUR ( DDV je vkljuĉen), za razstavljavce v dvorani A na 42. MOS je
udeleţba brezplaĉna, ĉlanom A plus OZS se prizna 20% popust. V stroških je všteto: organizacija in izvedba
poslovnega sreĉanja, gradivo, vstopnica za ogled sejma, osveţitev v odmoru, kosilo in veĉerja.
Za vse dodatne informacije v zvezi s prijavo in izvedbo pokliĉite na tel: 01/ 58 30 586, Edino Zejnić ali pišete
na elektronski naslov: edina.zejnic@ozs.si ali na tel: 01/ 58 30 557, Miho Ĉebulj ali pišete na elektronski naslov:
miha.cebulj@ozs.si. Veĉ o dogodku tudi na www.ozs.si/poslovnasrecanja.
SEJEM CREATIV SALZBURG
V organizaciji OZS in Kompasa Celje vas vabimo na ogled mednarodnega sejma CREATIV
V Salzburg.
ODHOD: nedelja, 30. avgust 2009
ČAS POTOVANJA: 1 dan
MIN. ŠTEV. POTNIKOV: 40
LJUBLJANA – SALZBURG - LJUBLJANA
Odhod iz Ljubljane ob 6.00 (Tivoli) in voţnja mimo Jesenic, skozi Karavanški predor in po turski avtocesti do
Salzburga. Sledi ogled mednarodnega sejema daril, stanovanjske opreme, namizne kulture, papirne galanterije,
pisal, pisarniške opreme, igraĉ in spominkov »Creativ 2009«. Po ogledu sejma sledi voţnja proti domu kamor
bomo prispeli v poznih veĉernih urah.
CENA ARANŢMAJA: 49,00 €, ob udeleţbi 40 oseb.
Prijave sprejemamo do 10. avgusta 2009, na e-naslov edina.zejnic@ozs.si ali po faksu 01/58 30 583
oziroma na naslov Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Promocija in trţenje, Celovška 71, 1000
Ljubljana.
Izvedba plačila: Kotizacijo nakaţite na transakcijski raĉun KOMAS CELJE: SI56 0230 0025 3851 246.
Informacije: 03 428 03 16 (ga. Maja Kos)
Zakonodaja
PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVČNEM POSTOPKU
Zavezanci (pravne osebe, samostojni podjetniki itd.) plaĉujejo davke, prispevke in druge obvezne dajatve v
skladu s Pravilnikom o podračunih ter načinu plačevanja obveznih dajatev in drugih javnofinančnih
prihodkov (Uradni list RS, št. 138/2006) na raĉune, ki so odprti pri Banki Slovenije. Prispevki za samostojnega
podjetnika se plaĉujejo na 3 razliĉne raĉune, za zaposlene pri njih pa na 4 oziroma 5 razliĉnih raĉunov, za
zaposlene pri pravnih osebah pa na 10 raĉunov. V poslovni praksi to pomeni, da mora davĉni zavezanec (npr.
samostojni podjetnik, ki zaposluje delavce) v okviru izpolnjevanja svojih meseĉnih davĉnih obveznosti plaĉati
dajatve okvirno na veĉ kot 10 razliĉnih podraĉunov (podraĉun za DDV, razliĉni podraĉuni za akontacijo
dohodnine, za davek na izplaĉane plaĉe, za prispevke zaposlenih itd.). Poleg naštetih so doloĉeni še dodatni
podraĉuni za zamudne obresti. Za vsako takšno posamiĉno dajatev je potrebno izpolniti plaĉilni nalog in od tega
banki plaĉati provizijo. V primerjavi z njihovo davĉno obveznostjo so ti stroški nesorazmerno visoki tudi za mikro
in mala podjetja.
Cilj spremembe in dopolnitve predlaganega zakona je pravica do moţnosti enotnega nakazila vseh davĉnih
obveznosti na skupni raĉun in njihova delitev po ustreznem kljuĉu. S tem bi se bistveno zmanjšala
administrativna obremenitev slovenskih podjetij, kar nekaj finanĉnih prihrankov in rahlo izboljšanje
likvidnostnega poloţaja, ki jo ta zakon prinaša, pa bi bilo še posebej pomembnih v ĉasu svetovne finanĉne in
gospodarske krize, zlasti za mikro in mala podjetja.
IDENTIFIKACIJSKE OZNAKE NEPREMIČNIN
S 01.07.2009 je zaĉel veljati nov obrazec ―Napoved za odmero davka na promet nepremičnin‖ na podlagi
Pravilnika o obrazcu za napoved za odmero davka na promet nepremiĉnin. Z uvedbo novega obrazca bo moral
vsak davĉni zavezanec ob vloţitvi te napovedi poznati identifikacijsko oznako predmetne nepremiĉnine.
Identifikacijske oznake so:
- za parcelo: šifra katastrske obĉine in številka parcele;
- za stavbo: šifra katastrske obĉine in številka stavbe;
- za del stavbe: šifra katastrske obĉine, številka stavbe in številka dela stavbe.
Geodetska uprava Republike Slovenije je objavila na svoji spletni strani
http://www.gu.gov.si/si/splosno/cns/novica/article/4971/5395/73d21e36a9 zloţenko Identifikacijske oznake
nepremiĉnin, kjer je opisan osnovni namen identifikacijskih oznak nepremiĉnin in na kakšen naĉin se jih pridobi.
NIŢJA STOPNJA REDNEGA ODPISA OPREDMETENIH OSNOVNIH SREDSTEV ZA RAČUNALNIKE
V Uradnem listu R Slovenije št. 48/09 (26.06.2009) je bil objavljen Pravilnik o dopolnitvi in spremembah
Pravilnika načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev, ki
doloĉa, da se v letu 2009 za raĉunalnike uporablja letna stopnja odpisa 25% (prej 50 %). To ne velja za
streţnike in diske.
SPREJET JE BIL MEDNARODNI RAČUNOVODSKI STANDARD ZA MALA IN SREDNJA PODJETJA
Mednarodni odbor za raĉunovodske standarde (International Accounting Standards Board, krajše IASB) je po
dolgih letih strokovnih razprav izdal mednarodni raĉunovodski standard za mala in srednja podjetja (MSRP za
MSP, International Accounting Standard for Small and Middle Entities - SMEs).
Popolni MSRP, ki se uporabljajo v veĉ kot sto drţavah, so (pre)obseţni in (pre)zahtevni za uporabo v vseh
druţbah, zato ima veĉina drţav še nacionalne raĉunovodske standarde. Brez prilagoditev je teţko primerjati
raĉunovodske izkaze podjetij, ĉe so ti sestavljeni na podlagi razliĉnih nacionalnih standardov.
Pozitivne posledice uporabe MSRP so med drugim primerljivost raĉunovodskih izkazov, veĉja uĉinkovitost
razporejanja finanĉnih sredstev, boljša kakovost poroĉanja, finanĉna integracija in veĉ moţnosti za ĉezmejno
sodelovanje ter ne nazadnje veliko niţji stroški sestavitve letnih poroĉil.
Gre za standard, ki je prilagojen potrebam in zmoţnostim manjših podjetij in je organiziran po temah. Poleg
manjšega obsega ta standard razlikuje od popolne zbirke tudi naslednje:
- ne vsebuje tem, ki so irelevantne za MSP - na primer zasluţek na delnico, poroĉanje po segmentih,
medletno poroĉanje;
- ne vsebuje tem, ki so irelevantne za MSP - na primer zasluţek na delnico, poroĉanje po segmentih,
medletno poroĉanje;
- poenostavljene podlage za pripoznanje in merjenje sredstev, obveznosti, prihodkov in odhodkov, z
omejenimi podrobnostmi. Tako se na primer dobro ime amortizira, vsi stroški raziskav in razvoja se
pripoznajo kot odhodki obdobja, za naloţbe v pridruţena podjetja in skupne podvige je uporabljena
nabavna cena, vrednotenje po modelu poštene vrednosti je veliko manj zastopano;
- zahtevano je veliko manj razkritij (okoli 400 v primerjavi s tri tisoĉ v popolnih MSRP);
- poenostavljena zasnova (organiziranost po temah - enako kot SRS).
Celotna zbirka MSRP za MSP, skupaj s podlagami za zakljuĉke, vzorĉnimi izkazi ter kontrolnim seznamom
razkritij, je brezplaĉno na voljo na tej povezavi:
http://www.iasb.org/IFRS+for+SMEs/IFRS+for+SMEs+and+related+material/IFRS+for+SMEs+and+related
+material.htm
Poslovne informacije
SPREMEMBE PRI POSTOPKU IZDAJE DOVOLJENJA ZA ZAPOSLITEV TUJCEV
V Uradnem listu RS št. 48/2009 z dne 10.4.2009 je objavljena Sprememba pravilnika o delovnih dovoljenjih,
prijavi in odjavi dela ter nadzoru nad zaposlovanjem in delom tujcev, ki je stopila v veljavo naslednji dan
po objavi.
Sprememba se nanaša na postopek izdaje dovoljenja za zaposlitev brez kontrole trga dela, in sicer se po tem
postopku ne izdajajo veĉ dovoljenja za zaposlitev tujca s poklicem, ki ga na slovenskem trgu dela primanjkuje.
Dovoljenje za zaposlitev se lahko izda pod pogojem, da v evidenci zavoda za zaposlovanje ni ustreznih
domaĉih brezposelnih oseb oziroma oseb, ki so glede pravic do zaposlitve izenaĉene z drţavljani Republike
Slovenije, da je delodajalec prijavil prosto delovno mesto in izpolnjuje tudi druge, z zakonom predpisane, pogoje
(da je delodajalec ustrezno registriran ali vpisan v poslovnem registru, da ni izkorišĉena kvota za to obliko
zaposlovanja, da tujec izpolnjuje pogoje, ki jih zahteva delodajalec, da delodajalec priloţi z njegove strani
podpisano pogodbo o zaposlitvi ter da delodajalec in tujec nimata prepovedi novega zaposlovanja ali dela).
V primeru sklepanja delovnega razmerja mora delodajalec pred vlogo za izdajo delovnega dovoljenja prijaviti
prosto delovno mesto v skladu z zakonom, ki ureja zaposlovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti.
Zavod za zaposlovanje v roku osmih delovnih dni od prijave prostega delovnega mesta delodajalca pisno
obvesti, ali so v evidenci brezposelnih oseb ustrezne domaĉe ali z domaĉimi izenaĉene brezposelne osebe.
Vlogo za izdajo delovnega dovoljenja za prijavljeno prosto delovno mesto mora delodajalec vloţiti v roku 30 dni
od dneva vroĉitve obvestila. Ĉrtan je tudi drugi odstavek 25. ĉlena, ki doloĉa naĉin priprave in objave seznama
deficitarnih poklicev, tako da se seznam deficitarnih poklicev v postopkih izdaje dovoljenj za zaposlitev ne
uporablja.
Omejitve pri zaposlovanju in delu tujcev
V Uradnem listu RS št. 44/2009 z dne 12.6.2009 je objavljena Uredba o omejitvah zaposlovanja in dela
tujcev, ki stopi v veljavo naslednji dan po objavi, to je z 13.6.2009 (in se torej uporablja za vloge, vloţene od
vkljuĉno 13.6.2009 dalje) http://www.uradni-list.si/_pdf/2009/Ur/u2009044.pdf.
Vsebina uredbe:
1. Prepoved sezonskega zaposlovanja
Z novo uredbo je prepovedano sezonsko delo (gradbeništvo, turizem), razen v kmetijstvu in gozdarstvu.
2. Prepoved izdajanja novih dovoljenj za delo za zastopnike mikro in majhnih podjetij in zastopnike
podruţnic
Prepovedano je izdajanje novih delovnih dovoljenj za zastopnike in veĉinske lastnike mikro in majhnih
gospodarskih druţb, tujcem s prebivališĉem na obmoĉju Kosova, ki nimajo dovoljenja za prebivanje v Sloveniji.
Prepoved velja tudi za podruţnice, registrirane v Sloveniji, slovenskih in tujih podjetij.
3. Prepoved izdaje dovoljenj za zaposlitev po podjetjih
Prepovedana je izdaja novih dovoljenj za zaposlitev delodajalcem, ki tujcev, za katere so ţe dobili dovoljenja za
zaposlitev, v 4 mesecih niso zaposlili.
4. Prepoved zaposlovanja iz določenih regionalnih področij
Neizkorišĉeni del kvote dovoljenj za zaposlitev se bo razporedil v višini 95 % na tujce s prebivališĉem na
obmoĉju drţav bivše Jugoslavije, razen Kosova, za vse ostale tujce s prebivališĉem v drugih tretjih drţavah,
vkljuĉno s Kosovim, pa v višini 5 % neizkorišĉenega dela dovoljenj za zaposlitev.
5. Prepoved izdaje dovoljenj za zaposlitev po poklicih
Zaposlitve za poklice iz zabavnega in artistiĉnega programa v noĉnih lokalih bodo omejene na tujce/tujke s
prebivališĉem na obmoĉju drţav, ki za vstop v Republiko Slovenijo ne potrebujejo vizuma, ter za tujce/tujke s
prebivališĉem na obmoĉju drţav, ki imajo z Evropsko unijo sklenjen sporazum o vizumskih olajšavah. Poleg
tega je predlagano, da se program lahko izvaja le na eni lokaciji, ki jo delodajalec doloĉi ob vlogi za izdajo
dovoljenja za zaposlitev.
6. Izdaja dovoljenj za zaposlitev za visokokvalificirane delavce
V primeru, da bo kvota dovoljenj za zaposlitev (11.000 delovnih dovoljenj) izkorišĉena, se za tako imenovane
―visoko kvalificirane zaposlitve‖ nerazporejeni del kvote (iz Uredbe o kvotah) v višini 1.000 delovnih dovoljenj
razporedi za ta namen, ne glede na to, iz katere drţave tujec prihaja. Tujec bo moral izkazati najmanj
višješolsko izobrazbo, delodajalec pa mu bo moral izplaĉevati plaĉo najmanj v višini 2,5 minimalnih plaĉ.
(Vir: ZRSZ)
GOTOVINSKO POSLOVANJE PRAVNIH OSEB
Plaĉevanje z gotovino pravnih oseb je urejeno s Pravilnikom o plaĉevanju z gotovino in blagajniškem
maksimumu (Uradni list RS, št. 30/2002 do 141/2006) (v nadaljevanju Pravilnik), ki doloĉa pogoje in naĉin
vplaĉila, razpolaganja in plaĉevanje z gotovino imetnikov poslovnih transakcijskih raĉunov, ki so vpisani v
poslovni register. Imetnik poslovnega transakcijskega raĉuna lahko dviguje gotovino za plaĉila:
• blaga in storitev imetnikom transakcijskih raĉunov, ĉe posamiĉno plaĉilo ni veĉje od 417,29 eura,
• taks konzularnim in diplomatskim predstavništvom,
• odkupa efektivnega tujega denarja, potovalnih in banĉnih ĉekov ter kreditnih pisem fiziĉnih oseb,
• fiziĉnim osebam, kadar se ta plaĉila v skladu s Pravilnikom ne nakazujejo na transakcijske raĉune in zajemajo:
- dohodke iz delovnega razmerja,
- plaĉila dohodnine oprošĉeni dohodki (odškodnine, nadomestila, ipd.),
- dividende in obresti do zneska 125,19 eura,
- nadomestila in volila izplaĉana predsedniku in ĉlanom volilnih odborov ter njihovim namestnikom,
- prejemke od prodaje kmetijskíh pridelkov, gozdnih plodov, industrijskih in drugih odpadkov ter izdelkov
domaĉe in umetnostne obrti, ki ne presegajo 125,19 eura,
- plaĉila za dobavljeno blago ali opravljen storitve pravne osebe ali pravni osebi ali samostojnemu
podjetniku, ĉe plaĉila ne presegajo 417,29 eura.
• oziroma za ohranjanje blagajniškega maksimuma.
Za vse naštete namene ima lahko pravna oseb dvignjeno gotovino s transakcijskega raĉuna najveĉ 3 dni
oziroma 5 dni, ĉe je pravna oseba oddaljena do najbliţjega izvajalca plaĉilnega prometa veĉ kot 15 kilometrov.
Blagajniški maksimum doloĉi pravna oseba z internim aktom (npr. Pravilnik o raĉunovodstvu, Pravilnik o
poslovanju z gotovino in blagajniškem maksimumu), ki je doloĉen z zneskom gotovine, ki ne sme biti preseţen
in od katerega se ne sme izplaĉevati plaĉ ali drugih dohodkov iz delovnega razmerja.
OBVEZNE VSEBINE GARANCIJSKEGA LISTA
Garancijski list mora vsebovati zlasti naslednje podatke:
1. firmo in sedeţ proizvajalca,
2. podatke, ki identificirajo blago,
3. izjavo, da proizvajalec jamĉi za kakovost oziroma za brezhibno delovanje v garancijskem roku, ki zaĉne teĉi z
izroĉitvijo blaga potrošniku,
4. trajanje garancijskega roka,
5. firmo in sedeţ prodajalca ter datum izroĉitve blaga potrošniku,
6. najkrajši garancijski rok, ki ne sme biti krajši od enega leta, razen ĉe gre za rabljeno blago, za katerega lahko
prodajalec doloĉi krajši garancijski rok,
7. ĉas po preteku garancijskega roka, v katerem je proizvajalec dolţan zagotavljati vzdrţevanje, nadomestne
dele in priklopne aparate, ki mora biti vsaj še tri leta po preteku garancijskega roka.
Proizvajalec ima obveznosti po zakonu, tudi ĉe za blago ni bil izdan ali ni bil izroĉen potrošniku garancijski list
ali iz njegove vsebine ne izhajajo z zakonom predpisane obveznosti proizvajalca. Šteje se, da garancijski list ni
bil izdan, ĉe potrošniku niso bile izroĉene listine, na katerih so vsi prej navedeni podatki. Ĉe se ti podatki
nahajajo na razliĉnih listinah, mora prodajalec potrošnika na to posebej opozoriti. Proizvajalec ima vse
obveznosti po zakonu tudi, ĉe garancija ni obvezna, pa jo je javno obljubljal (prostovoljna garancija).
STIKI S STRANKAMI SE OBRESTUJEJO
Podatki kaţejo, da pridobitev novega kupca stane od pet do desetkrat več, kot znašajo stroški za
ohranitev starega kupca
Podjetja v ĉasu recesije pogosto zniţujejo stroške oglaševanja, sredstva pa prenašajo v stroškovno
uĉinkovitejše in merljive oblike komuniciranja, kot je neposredno trţenje.
Podatki kaţejo, da pridobitev novega kupca stane od pet do desetkrat veĉ, kot znašajo stroški za ohranitev
starega kupca. Medtem ko prodajno usmerjena podjetja med dvema nakupoma le redko stopijo v stik s stranko
(princip "buy and die"), se h kupcem usmerjena podjetja trudijo vzdrţevati redne stike s svojimi strankami tudi
med posameznimi nakupi. Tako pravi Maja Golob, direktorica agencije za neposredno trţenje Spago, ki je med
drugim odgovorna za snovanje in izvedbo aktivnosti na podroĉju upravljanja odnosov s kupci (CRM) za
blagovno znamko Renault v regiji. Po njenih besedah se vzdrţevanje rednih stikov s strankami med
posameznimi nakupi še posebej obrestuje v ĉasu recesije, ko si kupci zastavijo jasne prioritete in zmanjšujejo
izdatke za vse vrste dobrin.
Podjetja, ki aktivno upravljajo baze podatkov o svojih strankah, so v ĉasu recesije v prednosti, saj laţje in
uĉinkoviteje vzpostavijo dialog s svojimi strankami. V podjetju Renault Nissan se zavedajo, da kakovostnejša,
kot je baza podatkov, boljši so rezultati komunikacijskih aktivnosti. Poznavanje sproţilcev in nakupnega vedenja
strank je tako osnova za segmentacijo strank in oblikovanje ustrezne ponudbe, je pravi Golobova.
"Kakovostne odnose s strankami je mogoĉe vzpostaviti le, ĉe si z njimi v stalnem stiku. Priloţnosti za stik je v
ţivljenjskem ciklu stranke veliko, pomembno pri tem pa je, da vsak stik izkoristimo za pridobitev in osveţitev
podatkov o njej. Kakovostnejša, kot je baza podatkov o kupcih, manj bo zavrnjene pošte, niţji bodo stroški in
komunikacija bo bolj uĉinkovita, predvsem pa bo boljši konĉni izkupiĉek akcije," je poudarila.
Ob tem je opozorila, da mora biti vsak stik s stranko pazljivo naĉrtovan. "Najprej oblikujemo strategijo dialoga, v
kateri se natanĉno zaĉrtajo dinamika, frekvenca in vsebina stikov s strankami. Vemo namreĉ, da so v
doloĉenem ĉasu ţivljenjskega cikla stranke bolj dojemljive za nakup, in ta trenutek ţelimo izkoristiti."
Pomemben dejavnik je tudi izbira komunikacijskih orodij. Za draţje ali kompleksnejše izdelke, na primer
avtomobile, stranke potrebujejo veĉ razlage, zato komuniciramo v veĉ korakih in z razliĉnimi orodji, sporoĉila pa
med seboj dopolnjujemo in nadgrajujemo. Usklajenost ĉasovnega naĉrta, sporoĉil in medijev precej poveĉa
odzivnost.
"V nasprotju z oglaševalskimi akcijami, pri katerih nikoli natanĉno ne veš, kateri del vloţenega denarja je
pripomogel k rezultatu, je v neposrednem trţenju mogoĉe meriti vse: število vzpostavljenih stikov, število
povpraševanj in število nakupov," prednosti neposrednega trţenja opisuje Maja Golob. Kot pravi, nas pri tem
zanima, kakšen je uĉinek akcije glede na vloţena sredstva, strošek na pridobljeni stik, stopnja pretvorbe
kontaktov v kupce, strošek na prodano vozilo. "Rezultate spremljamo po akcijah, segmentih strank, razliĉnih
ponudbah in kreativnih rešitvah. Meriti je mogoĉe vse," je poudarila.
K uspehu akcije v veliki meri pripomore tesno sodelovanje med naroĉnikom in agencijo. Le na podlagi
kakovostnih izhodišĉ, še bolj pa povratnih informacij in rezultatov, lahko komunikacijo nenehno nadgrajujemo in
s tem poveĉujemo uĉinkovitost komuniciranja. To pa je tudi ena od najveĉjih prednosti neposrednega trţenja,
saj podjetju omogoĉa, da za vloţena sredstva dobi najveĉ, poudarja Golobova.
"V prihodnosti si lahko obetamo še intenzivnejše aktivnosti neposrednega trţenja, saj podjetja ţelijo uĉinkovito
komunikacijo, s katero gradijo oziroma utrjujejo blagovno znamko in odnose s strankami, hkrati pa generirajo
merljiv odziv v obliki kontaktov, povpraševanj ali prodaje. Dolgoroĉno bodo uspešna tista podjetja, ki bodo znala
prisluhniti svojim kupcem in ohranjati dvosmerni dialog z njimi," konĉuje direktorica agencije Spago.
PREVERITE VSAKEGA KUPCA
Če si ne morete privoščiti preverjanja kupcev s sveţimi bonitetnimi ocenami, potem lahko uporabite
novo generacijo orodij, ki vam bodo povedala, kako tvegano je poslovati z določenim kupcem.
Tista podjetja, ki se niso ravnokar nepriĉakovano zbudila iz zimskega spanja, so ţe pred meseci odkrila, da
smo zabredli v krizo in da bo hudo. In da niso v teţavah samo »neka druga podjetja v nekih drugih drţavah«.
Ampak da smo v teţavah mi in da si napak ne moremo veĉ privošĉiti. Partnerje moramo preverjati bolj in
pogosteje kot kdaj prej. Zakaj ţe? Zato, ker imajo podjetja s svojimi bankami teţave. Ukinile so jim kreditne
linije, ker so preprosto preveliko breme za druţbo ali pa je tveganje preveliko. In bodo zato reševala svoj
likvidnostni problem s komercialnimi krediti. Zlepa ali zgrda. Na ĉigavih pleĉih? Prav na naših.
Niti redni plačniki niso zanesljivi
Kaj lahko storimo sami? Zasluţimo veĉ, da krpamo luknje? Ne. Nikar ne raĉunajte na to! Ĉe bomo v teh ĉasih
prodali enako, bomo lahko veseli. Naše preţivetje je nenadoma postalo odvisno od izdanih raĉunov. Da ne bi
bili plaĉani, si preprosto ne moremo veĉ privošĉiti. Vse se zaĉne s Politiko. Politiko kreditiranja in izterjave. In
tudi ĉe to politiko ţe imamo, se ji moramo posvetiti konsistentno in vztrajno, bolj kot kdaj prej.
Kupci so od vas ţe konec lanskega leta izposlovali daljše plaĉilne roke in niţje cene. Tudi novi kupci bi ţeleli,
da jim pošljete blago zdaj, plaĉali pa da bodo nekoliko pozneje. Vendar so ĉasi zaupanja minili. Na vsako
prodajo morate zaĉeti gledati kot na potencialno teţavo s plaĉilom. Zato se boste politike kreditiranja morali
drţati dosledno. Tudi pri tistih, ki so vam doslej vedno plaĉevali v roku. Danes je treba preverjati prav vsakogar.
Kar pomislite na vse tiste druţbe, ki so bile še nedavno vaši dobri kupci, danes pa so med 500 druţbami, ki so
šle v zadnjem letu v steĉaj. Da bi terjatve odpisovali, si ne moremo veĉ privošĉiti.
Zgledujte se po bankah
Tu pa boste ţe potrebovali pomoĉ. Podaljševanje in odpiranje novih kreditov je postalo mnogo preveĉ tvegano,
da bi lahko tako pomembno delo opravili z levo roko. Najprej bo treba to opravilo formalizirati. Pomislite, kako to
delajo banke. Od vas zahtevajo kup podatkov, nato vse to preverijo tudi prek svojih drugih virov in se šele
potem odloĉijo. Zakaj bi moralo biti pri vas drugaĉe? Zakaj bi moral pri vas zadošĉati ţe prijazen klic vašega
kupca? Zaĉnite preverjati podobno tudi vi. Zahtevajte formalno vlogo za odprtje ali podaljšanje kredita in
poišĉite o kupcu neodvisne informacije pri bonitetni hiši, ki ji zaupate.
Predlanskim bilancam ne moremo veĉ zaupati. Ko so jih podjetja oddala, so bila sredi morda najĉudovitejšega
obdobja v zgodovini svetovne ekonomije. In kje so zdaj? Verjetno sredi enega najgrših obdobij te iste
ekonomije. Še lanske bilance ne bodo dovolj dobre, ker je velik del lanskega leta še vedno kazalo, da
gospodarstva cvetijo. Torej bo treba poiskati sveţe informacije in kupce preverjati pogosteje kot do zdaj. Še
veĉji pomen pridobivajo tako kratkoroĉni kakor tudi dolgoroĉni finanĉni naĉrti, na podlagi katerih lahko
sledimo doseganju zastavljenih ciljev druţbe in poslovanja skozi leto.
Kaj vse morate preveriti
Teţko si boste privošĉili preverjanje vseh kupcev z boniteto denimo vsak mesec. Tega niti ni veĉ treba. Vsaj za
slovenske kupce ne. Sodobna orodja za sprotno preverjanje ponujajo kar nekaj preprostejših moţnosti:
Lastniške in upravljavske povezave. Vedno je koristno preveriti, kakšne so povezave med razliĉnimi druţbami,
ki na prvi pogled nimajo med seboj niĉ skupnega. V kakovostnih tovrstnih orodjih so na eni strani prikazana vsa
lastništva, materinsko–hĉerinske povezave, nadzorniki in menedţerji.
Steĉaji, likvidacije, prisilne poravnave. Ti podatki so sicer dostopni dnevno, vendar jih ni tako lahko preverjati,
kot v preteklosti, ker skoraj niso veĉ objavljeni v Uradnem listu in jih je treba poiskati. Bonitetne hiše ponujajo
dostop do baz in seznamov po razmeroma ugodni ceni.
Plaĉila. Dostopna so z meseĉnim aţuriranjem in so res dragocena. Tu neposredno vidimo, s kakšno zamudo
naš kupec plaĉuje. Saj za to gre, mar ne? Najbolj nas zanima prav to, ali nam bodo plaĉali…
Blokade, deblokade, zaprtja transakcijskih raĉunov. Spreminjajo se dnevno in v nekaterih iskalnikih se tudi
aţurirajo dnevno.
Razpisane obravnave v gospodarskih zadevah. Dostopne so dnevno. Sama obravnava še ne pomeni veliko,
vendar je veliko razpisanih obravnav, ki se nanašajo na eno samo druţbo, indikacija, ki je ne smemo
spregledati.
Kratke raĉunske bonitete brez analitske obdelave. S polnimi bonitetami se ne morejo primerjati, vendar so
zaradi dostopne cene vseeno lahko dragocena indikacija, ĉe se z druţbo kaj dramatiĉnega dogaja.
Poroĉilo panoge. Danes so v teţavah kar celotne panoge. In tudi to se spreminja iz meseca v mesec. Torej je
vsekakor koristno pogosto preverjanje panog, iz katerih so naši kupci.
Ko tudi to ne zadošča
Kakovostna tovrstna orodja ponujajo vse našteto v enem samem, cenovno dostopnem paketu. Vĉasih pa niti to
ne bo dovolj. Ĉe imamo zelo veliko kupcev, je tako preverjanje nemogoĉe opraviti roĉno. Vse to pa je zdruţeno
v orodjih za sprotno preverjanje portfelja kupcev in preverjanje tveganosti odprtih terjatev. Taka orodja ponujajo
nekatere bonitetne hiše. Dobro tovrstno orodje razvrsti veliko število kupcev v bolj ali manj tvegane razrede tako
pogosto, kot se vam to zdi smiselno. Ali boste tveganja preverjali dnevno, tedensko ali meseĉno, je stvar vaše
odloĉitve.
Posebej pa bo treba razmisliti, kako ravnati s tveganji v najbolj tveganem, rdeĉem razredu. Za take je vseeno
potrebna boniteta, ki jo pripravi analitik. Take bonitete pa se seveda zlahka dobi pri bonitetnih hišah in so
dostopne prek spleta.
KAKO DOSEČI HITREJŠE POPLAČILO SVOJIH TERJATEV
O plačilu prodanega blaga ali storitve moramo razmišljati še pred prodajo, celo pred proizvodnjo
Govoriti o tem, kako doseĉi hitrejše poplaĉilo terjatve do kupca šele, ko je ta terjatev nastala, kaj šele zapadla,
je prepozno. Odgovor na vprašanje, kako doseĉi hitrejše plaĉilo za prodano blago in storitve, moramo iskati
oziroma pridobiti, preden uresniĉimo prodajo, v nekaterih primerih, ĉe gre za prodajo specifiĉnega blaga, celo
preden naroĉilo zaĉnemo proizvajati, izdelovati.
Seveda, takšna praksa zahteva precej zrelosti, ozavešĉenost vseh vpletenih, dobro strukturiran, jasen in
fleksibilen poslovni proces od naroĉila do prejetega denarja iz prodaje, predvsem pa motiviranost vseh oseb v
podjetju.
Preglejte portfelj kupcev
Ĉe kdaj, potem zdaj preglejte portfelj zdajšnjih in morebitnih kupcev, spoznajte jih in izmerite njihov potencial za
vašo prodajo ter presodite, kateri kupci so z vami kompatibilni in s katerimi lahko nadgradite poslovni odnos.
Ugotovite, kdo so lastniki podjetij kupcev, ali je kupĉeva lastniška sestava stabilna, koliko je zadolţen, koliko je
fleksibilen glede na spremenjene razmere v okolju, kakšna sta njegova dejavnost delovanja in poloţaj na trgu, s
katero vašo konkurenco, ĉe, tudi sodeluje in podobno.
Naveţite kupca nase
Naveţite kupca nase z dobrim servisom, in sicer s pomoĉjo prijaznih in korektnih ljudi na vseh ravneh v
podjetju. Konkretno: ponudite mu nekaj veĉ v sklopu prodaje izdelkov, storitev, hkrati skrbno, celostno in tekoĉe
spremljajte njegovo poslovanje. Pogovarjajte se z njim odkrito tudi o tveganjih in potrebnih zavarovanjih prek
meja, skupaj išĉite moţnosti za reševanje teţav in izkorišĉanje priloţnosti ter pri tem upoštevajte kulturo in
poslovno prakso njegovega okolja.
Nadgradite dolţniško-upniški odnos
S kompatibilnimi, zvestimi kupci nadgradite svoj dolţniško-upniški poslovni odnos tako, da boste skupaj tudi
razvojno delovali, uspešno kandidirali pri pridobivanju drţavnih subvencij, uspešno kandidirali na tenderjih
oziroma prevzemali trţne deleţe, skupaj delovali in bili moĉnejši v novih ekonomskih okoljih ter si pomagali ob
likvidnostnih teţavah, in sicer prek avansov, podaljševanja plaĉilnih rokov na eni ali drugi strani. Tudi posojilo, ki
ga odobri vaša banka kupcu ali kupĉevi banki, je lahko dober institut poveĉevanja plaĉane prodaje v nekaterih
primerih.
Preverite ekonomsko moţnost medsebojnih blagovnih tokov, ko kupec postane tudi vaš dobavitelj, poslediĉno
preverite moţnost vzpostavitve medsebojnih kompenzacij denarnih tokov, ki poveĉajo likvidnost in zmanjšajo
tveganja. S kupcem preverite, ali imate skupne poslovne partnerje (dobavitelje, banke), pri katerih lahko v
okolju doseţete boljše poslovne pogoje.
Poslediĉno lahko uporabljate uĉinkovite instrumente unovĉevanja terjatev, kot so veriţne kompenzacije,
asignacije obveznosti in cesije terjatev. Preverite tudi, ali je treba poleg tveganj preveriti tudi pravne moţnosti
njihove izvedbe v drţavi kupca. V nekaterih pravnih okoljih, kot je Ukrajina, medsebojne mednarodne
kompenzacije niso mogoĉe, v drţavah Balkana pa oteţene zaradi obveznosti prijav in poroĉanja.
Kaj, če nam preostane le prodaja "na odprto"
Glede na finanĉnopremoţenjsko stanje, donosnost naše prodaje, poslovno prakso v kupĉevi drţavi, deţelno
tveganje in tveganost kupca je treba doreĉi, do katerih vrednosti mu lahko prodajamo "na odprto" in ali sploh
prodati brez pridobitve zavarovanja.
V tem primeru, to je prodaje na odloţeno plaĉilo, je s ciljem hitrejšega poplaĉila terjatev treba doloĉiti blagovne
limite prodaje "na odprto" do posameznega kupca in posamezne drţave. Treba je ustrezno definirati
"varovalke" za plaĉilo v pogodbene akte (na primer pridrţek lastninske pravice na blagu, avansi, zamudne
obresti), zelo aţurno spremljati poslovanje kupca ter njegovo plaĉevanje, voditi odprto komunikacijo in pogosto
obiskovati kupca (ogledi na terenu).
Doreĉi je treba naĉin aţurne izterjave svoje terjatve in nastaviti uĉinkovito upravljanje nadaljnjih dobav, ĉe je
kupec postal finanĉno tvegan ali neplaĉnik. Treba je poiskati moţnost poplaĉil terjatev s pomoĉjo medsebojnih
in veriţnih kompenzacij, asignacij obveznosti, cesij terjatev (tudi na faktoring institucijo), navsezadnje tudi
prodaje terjatev.
Pri veĉjih kupcih lahko vzpostavimo konsignacijska skladišĉa. Ta so lahko kljub svoji stroškovnosti in nekaterim
tveganjem pomoĉ pri spodbujanju prodaje pri perspektivnih, kredibilnih, a finanĉno šibkih kupcih. V tem primeru
je blago naše do kupĉeve prodaje tega blaga. Zato moramo imeti natanĉno analitiĉno evidenco, nadzor nad
varnostjo teh skladišĉ, nadzor nad toĉnostjo davĉnih obraĉunov in zunanjim poroĉanjem.
Pri tem, ko je blago iz skladišĉa prodano kupĉevemu kupcu, lahko uporabimo institut cesije kupĉeve terjatve na
nas ali ponekod tudi podaljšanega pridrţka lastninske pravice na blagu (to je ugodno urejeno v Nemĉiji). Pri tem
moramo poznati tveganje vzpostavitve nove terjatve, ki nastane prek cesije, zato je pomoĉ finanĉnikov ter
pravnikov (ki so v hiši ali so zunanji partnerji) nujna pri oblikovanju pogodb o cesijah in finanĉnih analizah.
Pogodbena določila
Pogodbe s pomembnejšimi kupci so strateško pomembne in njihovo oblikovanje mora nastati v sodelovanju
komerciale, pravnikov oziroma zunanjih odvetniških pisarn, finanĉnikov. Pomembno je imeti stalna pogodbena
doloĉila, prilagojena zakonodaji okolja, v katerem naši kupci delujejo, ki jih nato nadgrajujemo glede na
konkretne dogovore s partnerjem.
Gre za finanĉna pogodbena doloĉila (poleg cene, plaĉilnih rokov) glede pokrivanja stroškov, na primer tretjih
bank, ki nastanejo pri plaĉilnem prometu, doloĉila o tem, kdaj je terjatev dejansko poravnana, in o naĉinu
reševanja reklamacij.
V pogodbi je koristno opredeliti moţnost ustavitve nadaljnjih dobav v primeru neplaĉil, imeti doloĉene
instrumente zavarovanj, ĉe se zanje lahko dogovorimo, nadalje moţnost korišĉenja skontov za predplaĉila,
zamudne obresti, pridrţek lastninske pravice na blagu do poplaĉila (oziroma podaljšan pridrţek lastninske
pravice na blagu, ki nam omogoĉa tudi lastninsko pravico nad kupĉevimi terjatvami, ĉe je kupec naše blago ţe
prodal in nam še ni poravnal raĉuna).
Pogodbena doloĉila in njihovo izvajanje na obeh straneh je zelo pomembno. Ĉe nimamo pogodb, je treba
dogovorjene finanĉne prodajne pogoje s kupcem zapisati na naroĉilnico ali raĉun.
Pogodbeno doloĉilo naše lastninske pravice na blagu do poplaĉila na primer od nas v vsakem primeru zahteva
redne obiske in oglede na lokaciji kupca, preverjanje njegovega finanĉnopremoţenjskega stanja oziroma
zdravja, višino ustreznosti zalog, ustreznosti skladišĉ, njihovega varovanja in podobno.
Pomembno
- zaostreni poslovni odnosi s kupcem
- ĉe kupec ne plaĉa, se lahko odloĉimo za:
- ustavitev novih dobav,
- uresniĉitev finanĉnih pogodbenih varovalk (pridrţek lastninske pravice na blagu, zamudne obresti),
- izvršbo (novost je evropski plaĉilni nalog, ki ima na podlagi kredibilne listine neposredno izvršilno moĉ),
- uporabo storitev izterjevalske agencije,
- unovĉenje vseh vrst pridobljenih zavarovanj.
KAKO SE LOTITI DOLŢNIKOV?
Kronični dolţniki navadno plačajo tistim upnikom, ki so najvztrajnejši. Obstaja nekaj temeljnih pravil za
uspešno izterjavo.
Postopek izterjave denarja je seveda zapleten in obiĉajno zelo dolgotrajen, a s pravilnim pristopom bomo
dosegli namen, torej izterjali zasluţeni denar. Denar vsaj na zaĉetku praviloma poskušamo izterjati s pisnimi
opomini. Zelo priporoĉljivo je, da po vsakem poslanem opominu tega spremimo še s telefonskim klicem, v
katerem damo dolţniku jasno vedeti, da bo moral dolg poravnati.
Dva dni po zapadlosti računa
Preden se lotimo pisanja opominov, je smiselno, da dolţniku pošljemo izpisek odprtih postavk, ki naj bo napisan
v prijaznem tonu. Pošljemo ga dva dni po zapadlosti raĉuna. Priporoĉljivo je, da na koncu obvestila zapišemo,
naj ima prejemnik izpisek za brezpredmeten, ĉe je med tem raĉun ţe poravnal.
Dvanajst dni po zapadlosti računa
Ĉe po poslanem izpisku odprtih postavk ni odziva dolţnika, potem mu je smiselno poslati opomin, ki naj vsebuje
številko zapadlega raĉuna ter izraĉun zamudnih obresti in stroške opomina. Opomin pošljemo pribliţno dvanajst
dni po zapadlosti raĉuna, ga roĉno podpišemo, ţigosamo z originalnim ţigom ter pošljemo priporoĉeno s
povratnico.
Ko kliĉemo dolţnika po poslanem prvem opominu, govorimo s prijaznim in umirjenim, vendar ţe z veliko
odloĉnejšim glasom. Dolţnika opozorimo, naj nemudoma poravna obveznosti in da se znesek dolga poveĉuje
zaradi zamudnih obresti in drugih stroškov izterjave. Ĉe smo s stranko kdaj prej ţe sklenili kak dogovor, pa se
dogovora ni drţala, preverimo razloge za takšno ravnanje.
Pred sodno izvršbo
Preden se odloĉimo zadevo popeljati v naslednjo fazo, to je v sodno izvršbo, pošljemo stranki še zadnje
opozorilo in zadnji dodatni rok za plaĉilo. Opomin pred toţbo naj bo napisan v strogem jeziku, posebej
opozorimo dolţnika, da gre pri neplaĉilu zadeva na sodišĉe, kar bo povzroĉilo še dodatne stroške. Opomin pred
toţbo naj vsebuje vse sestavine kot prvi opomin, naj bo osebno podpisan in ţigosan z originalnim ţigom.
Pošljemo ga priporoĉeno in s povratnico. Ĉe je mogoĉe, ga naslovimo na konkretno osebo (vodjo financ,
raĉunovodstva, sprejemnika izdanega raĉuna).
Klic po poslanem opominu pred toţbo je popolnoma drugaĉen od prejšnjih klicev. Zdaj govorimo strogo in
odloĉno, vendar še vedno profesionalno. Dolţnika opozorimo na zamudo, obrazloţimo mu, da kliĉemo zadnjiĉ
pred vloţitvijo izvršilnega predloga, kar pa bo povezano z bistveno višjimi stroški za dolţnika (odvetniški stroški,
sodne takse, stroški izvršitelja …).
Za vsak postopek izterjave je pametno voditi dnevnik, v katerega zapisujemo dogovore med nami in dolţniki.
Tako najlaţje spremljamo, kaj se z dolţniki dogaja in koliko dolga so ţe poravnali.
Kako izbrati zunanjega izvajalca
Ker pa se kljub vsem nasvetom, ki so danes na voljo, številna podjetja ne znajo pravilno lotiti postopka izterjave
ali pa je strošek izterjevalnega postopka veĉji od izterjanega zneska, je smotrno razmisliti, da postopek izterjave
predate podjetju, ki se z metodami izterjave ukvarja profesionalno. Ta podjetja imajo veĉji psihološki uĉinek na
dolţnike in veĉina teh podjetij je plaĉanih le po uspešni izterjavi. Upnik torej ob neuspešni izterjavi nima
stroškov.
Pri izbiri podjetja, ki se profesionalno ukvarja z izterjavo, morate biti upniki še posebej pozorni. V zadnjem ĉasu
opaţamo porast podjetij, ki ponujajo tovrstne storitve na trgu z razliĉnimi nelegalnimi metodami, zato je treba
preveriti, da svetovalno podjetje izvaja izterjavo na legalen naĉin, brez »trdih« prijemov. Ne samo, da so takšni
postopki nedovoljeni, morate se tudi zavedati, da je lahko današnji dolţnik ĉez eno leto vaša najboljša
stranka. Od izvajalca izterjave tudi zahtevajte, da bo poroĉal o aktivnostih pri izvajanju izterjave z dokazili, saj
boste le tako lahko vedno seznanjeni s tem, kaj se dogaja z vašim denarjem oziroma z vašim dolţnikom.
Najpogostejši izgovori in rešitve pri poslovanju s fizičnimi osebami
Pri telefonski izterjavi gre predvsem za pogajanje med dolţnikom in upnikom oziroma osebo, ki terja. Ker pa si
dolţniki obiĉajno najdejo razne izgovore, zakaj dolga niso poravnali, je dobro biti pripravljen nanje. Navajamo
nekaj najpogostejših izgovorov in rešitve zanje.
IZGOVOR REŠITEV
Razumem, gospod/gospa, a vseeno bova morala rešiti nastali poloţaj.
Izgubil sem zaposlitev. Kdaj ste izgubili zaposlitev? Prejemate denarno nadomestilo/pomoĉ?
Opravljate kakšna priloţnostna dela? Zaprosimo za dokazila.
Kdaj jo obiĉajno prejmete? Kdaj priĉakujete priliv? Koliko bi bili zmoţni
Ta mesec še nisem prejel plaĉe.
plaĉati zdaj?
Imel sem nujne nepriĉakovane
Pojasnite mi, prosim, vaš finanĉni poloţaj, da bom laţje razumel. Koliko bi
izdatke (kurjava, šolske
lahko plaĉali zdaj? Kdaj? Kje? Naj vas seznanim z dodatnimi stroški,
potrebšĉine, dohodnina, izvršba,
vezanimi na vašo zamudo.
loĉitev, smrt v druţini).
Razumem, gospod/gospa, a vseeno bova morala rešiti nastali poloţaj.
Koliko bi lahko poravnali zdaj? Priĉakujete morda, da se boste zaposlili v
Prejemam le socialno pomoĉ.
prihodnjih tednih/mesecih? Koliko bi lahko namenili meseĉno za plaĉilo
obroka? Prosimo, da nam stranka pošlje vsa dokazila.
Od kdaj imate skrajšani delovni ĉas? Za koliko ĉasa? Koliko lahko
Delam skrajšani delovni ĉas.
poravnate? Kdaj?
Sem na porodniškem dopustu. Kako je zaradi tega vaše finanĉno stanje spremenjeno?
Imam veliko dolgov in klicev s Razumem, gospod/gospa, kliĉem vas z namenom, da vam pomagam
strani izterjevalcev. znebiti se tega dolga.
Svetujem vam, da si uredite trajnik ali se s kom dogovorite, da redno ureja
Delam v tujini.
vaše obveznosti. Kdaj boste poravnali? Kje?
Za samo nakazilo ne potrebujete pogodbe/raĉuna, lahko vam povem
Izgubil sem pogodbo/raĉun, ne
potrebne podatke (sklic, znesek). Kdaj boste poravnali? Kje, na pošti ali
vem kam nakazati.
na banki?
Ĉe ste zamenjali banko, je vaša dolţnost, da na sedanji banki uredite vse
Zamenjal sem banko. potrebno v zvezi s trajnikom. Glede trenutnega stanja pa vas prosim, da
ĉim prej poravnate svoje obveznosti.
Gospod/gospa res bi se morala pogovoriti o tem, da vam lahko
Ne kliĉite me veĉ.
pomagamo pri rešitvi nastalega poloţaja.
Nimam se ĉasa zdaj pogovarjati z Opraviĉujem se, ker sem vas dobil/a v neprimernem trenutku. Kdaj bi bil
vami. najboljši ĉas, da vas pokliĉem in urediva to zadevo?
Gospod/gospa naš interes ni poslovati na tak naĉin in bi to raje rešili
Vseeno mi je, ĉe sem dolţan,
drugaĉe, preden pride do toţbe. Tudi za vas to pomeni manjše stroške
toţite me.
kot pri toţbi.
Dovolite mi, da vam razloţim, za kaj gre, da boste vedeli, da plaĉujete
Ne strinjam se z enim od
pravilen znesek. Ĉe se stranka ne strinja z nami, preverimo svoje
zneskov, navedenih na opominu.
podatke. Prosimo tudi za kopije dokazil.
Ne bom plaĉal, ker ţe prej nisem
Se opraviĉujem, ker ste imeli slabe izkušnje v preteklosti, upam, da je to
bil zadovoljen s storitvami vašega
ţe bilo urejeno, zdaj pa poglejva, kaj lahko storiva glede vaših obveznosti.
podjetja.
Ne, ne grozim vam, se mi pa zdi prav, da vas seznanimo s tem, kakšni
Ali mi grozite?!
bodo nadaljnji ukrepi in s tem povezani stroški, neugodni za vas.
BONITETNE OCENE SLOVENSKIH PODJETIJ PO MODELU AJPES S.BON
Obvešĉamo vas, da je AJPES v okviru svoje trţne dejavnosti ponudil novo storitev — bonitetne ocene
slovenskih podjetij po modelu AJPES S.BON. Bonitetne ocene so doloĉene skladno s pravili Basel II in jih bodo
poslovne banke lahko uporabljale pri izraĉunu kapitalskih zahtev za kreditna tveganja. Vsem drugim poslovnim
subjektom bodo bonitetne ocene najboljša podlaga za presojo zmoţnosti poravnavanja obveznosti pri izbranih
podjetjih oz. svojih poslovnih partnerjih. V zaostrenih razmerah finanĉne in gospodarske krize je preverjanje
bonitete poslovnih partnerjev še posebej pomembno za uspešno poslovanje.
Podrobnejše vsebinske informacije o metodologiji doloĉanja bonitetnih ocen in modelu AJPES S.BON ter opise
bonitetnih ocen lahko najdete na spletnem portalu AJPES na naslovu: http://www.ajpes.si/sBONOpis.
Do novih bonitetnih informacij, izdelanih z modelom AJPES S.BON, je mogoĉe dostopati tudi preko interneta z
uporabo spletne bonitetne informacije eS.BON. Spletna bonitetna informacija eS.BON je informacija o boniteti
poslovanja poljubno izbranega slovenskega podjetja. Informacija vsebuje bonitetno oceno SB, ki je doloĉena z
modelom AJPES S.BON. Bonitetna ocena kaze na zmoţnost podjetja za poravnavo svojih obveznosti v
obdobju 12 mesecev po datumu izdelave raĉunovodskih izkazov. Spletna bonitetna informacija eS.BON
vkljuĉuje tudi podatke o kratkoroĉni plaĉilni disciplini podjetja in druge pomembne informacije o podjetju in
njegovem poslovanju. Na voljo so vam novi finanĉni podatki vseh slovenskih podjetij iz raĉunovodskih izkazov
za leto 2008 z bonitetnimi ocenami, ki odraţajo verjetnost nastopa dogodka neplaĉila v poslovnem letu 2009.
Bonitetno spletno informacijo eS.BON Iahko naroĉite tudi kot paketno storitev. V tem primeru se cena doloĉi
glede na število enot bonitetnih informacij v izbranem paketu, s popusti. Za dodatne informacije pišite na
elektronski naslov bonitete@aipes.si ali pokliĉite naše sodelavce: Majda Koritnik, Tatjana Kovac, Andreja
Kelhar, Horvat Petra, Verderber Vanda Zlatarev.
Telefonske številke: 01/ 583-33-08, 01/583-33-78, 01/235-25-06 01, 01/477-41-03, 01/477-41-40.
BORZA POSLOVNIH PRILOŢNOSTI
Borza poslovnih priloţnosti vam omogoĉa, da preko široke mreţe Enterprise Europe Network Slovenija
sklenete komercialno, finanĉno, tehniĉno ali proizvodno mednarodno sodelovanje. Gre za obliko mednarodnih
poslovnih priloţnosti malih in srednje velikih podjetij na trgu Evropske unije, centralne in vzhodne Evrope ter
mediteranskih drţav.
Mreţa Enterprise Europe Network Slovenija dnevno spremlja ponudbe in povpraševanja tujih podjetij ter jih
tedensko objavlja na svoji spletni strani (do njene vzpostavitve so vam vse ponudbe dostopne na
http://een.mra.si in http://www.een.si) lokalnih in poslovnih ĉasopisih.
Izobraževanje
IZOBRAŢEVALNI PROGRAMI V VIŠJEM STROKOVNEM IZOBRAŢEVANJU
Izobraţevalni programi v višjem strokovnem izobraţevanju, poleg teoretiĉnih vsebin, vsebujejo tudi obvezno
praktiĉno izobraţevanje v delovnem procesu. Študenti lahko praktiĉno izobraţevanje v delovnem procesu
opravlja le pri delodajalcih, ki opravljajo dejavnost, za katero se študent izobraţuje in imajo potrdilo o
ustreznosti materialnih in kadrovskih pogojev, ki ga delodajalcu izda pristojna zbornica.
Zakon o višjem strokovnem izobraţevanju (Uradni list RS, št. 86/04) v svojem 50. ĉlenu navaja, da podrobne
pogoje za prostor in opremo ter za mentorje, ki jih mora izpolnjevati delodajalec, doloĉi pristojna zbornica.
Delodajalec lahko sklene pogodbo o izvajanju praktiĉnega izobraţevanja za študente, ĉe:
- ima ustrezne prostore in opremo,
- njegovo poslovanje obsega dejavnost poklica, za katerega se študent izobraţuje,
- ima zaposlenega, ki je lahko mentor ali mentorica študentu višje strokovne šole.
Pravilnik o vsebini in postopku vodenja registra delodajalcev, ki izvajajo praktiĉno izobraţevanje študentov v
višjem strokovnem izobraţevanju (Uradni list št. 25/08 in 16/09) doloĉa, da pristojna zbornica vodi register
delodajalcev in izdaja potrdila o izpolnjevanju pogojev za izvajanje praktiĉnega izobraţevanja študentov v
višjem strokovnem izobraţevanju.
Za natanĉnejše vodenje javnega pooblastila, ki ga zakonodaja nalaga Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije je
Upravni odbor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije izdal NAVODILA o preverjanju izpolnjevanja
kadrovskih in materialnih pogojev delodajalcev s področja obrti, ki izvajajo praktično izobraţevanje
študentov v višjem strokovnem izobraţevanju.
Dodatne informacije:
Suzana Kljun, e-naslov: suzana.kljun@ozs.si , tel.: 01 583 05 74
Mitja Korunovski, e-naslov: mitja.korunovski@ozs.si , tel.: 01 583 08 18.
Javni razpisi
Ministrstvo za delo, druţino in socialne zadeve skupaj z Zavodom RS za zaposlovanje, ki bo programe tudi
izvajal, je pripravilo naslednje programe:
Za program Spodbujanje zaposlovanja za krajši delovni čas je na razpolago 5.500.000 EUR. Rok
za predloţitev vloge vsak zadnji petek v mesecu. Zadnji datum pa je 28.06.2010.
Veĉ na: http://www.ess.gov.si/slo/Dejavnost/JavniRazpisi/30-01-09KDC/30-01-09.htm
Za program Zaposli.me/Spodbujanje zaposlovanja teţje zaposljivih brezposelnih oseb je na
razpolago 18.400.000,00 EUR. Rok za predloţitev vloge vsak zadnji petek v mesecu. Zadnji datum pa
je 24.09.2010.
Veĉ na: http://www.ess.gov.si/slo/Dejavnost/JavniRazpisi/30-01-09/30-01-09ZaposliMe.htm
Za program Subvencije za samozaposlitev je na razpolago 5.000.000,00 EUR.
Pogodbe se bodo sklepale skozi celo leto 2009.
Veĉ na: http://www.ess.gov.si/slo/ESS/Programi/Programi.htm
Za program Usposabljanja na delovnem mestu je na razpolago 4.100.000,00 EUR. Javno povabilo
delodajalcem ODPRTO, najdlje do 31. marca 2010.
Veĉ na: http://www.ess.gov.si/slo/Dejavnost/JavniRazpisi/23-04-09/23-04-09.htm
1. Neposredna potrditev operacije — program »Usposabljanje zaposlenih, ki so napoteni na začasno
čakanje na delo«. Programe je pripravilo Ministrstvo za delo, druţino in socialne zadeve skupaj z Zavodom RS
za zaposlovanje, ki bo program tudi izvajal. Namen programa je poveĉanje zaposljivosti z dvigom
izobrazbenega nivoja, usposobljenosti in temeljnih vešĉin (kljuĉnih kompetenc) za zaposlene, ki so na
zaĉasnem ĉakanju na delo.
Skupna okvirna višina nepovratnih sredstev je 12.921.238,48 EUR.
Veĉ na: http://www.ess.gov.si/slo/Dejavnost/ZaDelodajalce/ZDPNP/DelnoPovraciloNadPlac.htm
2. Javni razpis za spodbujanje razvoja socialnega podjetništva
Posredniško telo je Ministrstvo za delo, druţino in socialne zadeve, ki razpis tudi izvaja.
Predmet javnega razpisa je spodbujanje dostopa do usposabljanja in zaposlovanja ranljivim skupinam z
razvojem socialnega podjetništva.
Skupna okvirna razpoloţljiva višina nepovratnih sredstev za leta 2009, 2010, 2011 in 2012 znaša 2.000.000
EUR. Rok za oddajo prijav je do vkljuĉno 17.08.2009.
RAZPIS: Javni razpis za sofinanciranje individualnih sistemov ogrevanja na lesno biomaso za leti 2009
in 2010 v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-
2013, razvojne prioritete Trajnostna raba energije, prednostne usmeritve Inovativni ukrepi za lokalno
energetsko oskrbo
OBJAVLJENO: Ur. List RS, št. 36/2009
RAZPISNIK: Ministrstvo za okolje in prostor
PREDMET RAZPISA: Dodelitev nepovratnih sredstev po naĉelu »de minimis« za sofinanciranje projektov
vgradnje kotlovskih naprav na lesno biomaso (KNLB). Finanĉne spodbude so namenjene za naloţbe v vgradnjo
novih KNLB.
ROK ZA ODDAJO VLOG: Roki za odpiranja so: 03.09.2009 oziroma vsak prvi delovni ĉetrtek v mesecu, v
dvomeseĉnih razmikih.
RAZPISNA DOKUMENTACIJA: www.aure.si
DODATNE INFORMACIJE: Lojze Šubic, e-naslov: lojze.subic@gov.si in mag. Jani Turk, e-naslov:
jani.turk@goc.si oziroma po faksu 01/478-72-49.
RAZPIS: Javni razpis za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na lesno biomaso za leta 2009, 2010 in
2011 v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-
2013, razvojne prioritete Trajnostna raba energije, prednostne usmeritve Inovativni ukrepi za lokalno
energetsko oskrbo
OBJAVLJENO: Uradni list RS, št. 36/2009
RAZPISNIK: Ministrstvo za okolje in prostor
PREDMET RAZPISA: Dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje projektov daljinskega ogrevanja na
lesno biomaso (DOLB).
ROK ZA ODDAJO VLOG: Roki dospelosti za naslednja odpiranja so: 03.09.2009 oziroma vsak drugi delovni
ĉetrtek v mesecu, v dvomeseĉnih razmikih.
RAZPISNA DOKUMENTACIJA: www.aure.si
DODATNE NFORMACIJE: Lojze Šubic, e-naslov: lojze.subic@gov.si in mag. Jani Turk, e-naslov:
jani.turk@goc.si oziroma po faksu 01/478-72-49.
Sklad za izobraževanje delavcev
OBVESTILO DELODAJALCEM
Obrtnikom in njihovim zaposlenim delavcem nudimo informacije in pojasnila v zvezi z delovanjem Sklada za
izobraţevanje delavcev pri samostojnih podjetnikih Maribor tako na zgoraj navedenih kontaktnih številkah, kot
na sedeţu Obmoĉne obrtno-podjetniške zbornice. Na spletni strani Sklada www.sidsp-mb.si so vam na voljo
akti Sklada, obrazec vloge, planirane aktivnosti Sklada, aktualne novice in informacije iz podroĉja
izobraţevanja.
V nadaljevanju podajamo tekoĉe in planirane aktivnosti Sklada.
V ţelji po dobrem sodelovanju smo za vprašanja, pobude in predloge dosegljivi na tel. št 22 82 130 ali e-pošti:
sklad@siol.net.
TEKOČE AKTIVNOSTI SKLADA
PREIZKUS ZNANJA IZ VARSTVA PRI DELU IN POŢARNE VARNOSTI
Tekoĉe sprejemamo prijave na usposabljanje iz varstva pri delu in poţarne varnosti. Stroške preizkusa bo za
vse plaĉnike prispevka za izobraţevanje poravnal Sklad, tako za delavce kakor za delodajalce, ki od 1.12.2008
plaĉujejo prispevek 4,00 € na mesec tudi zase. Lokacija za vse letošnje seminarje je Izobraţevalna dvorana
Doma obrtnikov, Titova 63, Maribor!
TEČAJ IN PREIZKUS ZNANJA IZ PRVE POMOČI
Sklad za izobraţevanje delavcev pri s.p. Maribor v sodelovanju z Obmoĉnim zdruţenjem Rdeĉega kriţa
Maribor organizira usposabljanje delavcev zaposlenih pri s.p. za prvo pomoĉ. Usposabljanja potekajo v
prostorih Centra za zdravstveno vzgojo, Ulica Pariške komune 13, Maribor od 8. do 15. ure. Oblikovali
bomo skupine do 20 kandidatov oz. po potrebi sproti posredovali prijave Centru za zdravstveno vzgojo.
PREVOZ NEVARNIH SNOVI IN TEČAJ ZA VOZNIKE VILIČARJEV
Skozi vse leto zbiramo prijave za ADR tečaj za voznike, ki prevaţajo nevarno blago, kakor tudi za tečaj za
voznike viličarjev. Ko bo za katero od navedenih aktivnosti prijavljenih dovolj kandidatov, bomo dogovorili
termin usposabljanja, o le-tem pa obvestili neposredno udeleţence.
Sklad za izobraţevanje delavcev pri s.p. Maribor
PRIJAVNICA
Naziv firme _________________________________________________________________________
Naslov _____________________________________________________________________________
Kontaktna oseba _____________________________________________________________________
Telefon _______________________________________ Davĉna številka _______________________
prijavljam na izobraţevanje (ustrezno oznaĉite):
VARSTVO PRI DELU IN POŢARNA VARNOST
PRVA POMOČ
ADR TEČAJ ZA VOZNIKE, KI PREVAŢAJO NEVARNO BLAGO
TEČAJ ZA VOZNIKE VILIČARJEV
naslednje udeleţence:
1. ___________________________________________ GSM ________________________
2. ___________________________________________ GSM ________________________
3. ___________________________________________ GSM ________________________
Datum: Ţig in podpis delodajalca:
Prijavnico pošljite na Obmoĉno obrtno-podjetniško zbornico Ruše, Jamnikova ulica 2, 2342 Ruše, faks: (02) 66
10 351, e-mail: tatjana.kocmut@ozs.si ali vesna.fliser@ozs.si.
PLANIRANE AKTIVNOSTI
STROKOVNI TEČAJI ZA VARILCE
Sklad je pristopil k organizaciji osnovnih teĉajev varjenja s podjetjem ZAVAR, podjetje za varilno tehniko
d.o.o., ki je pooblašĉeni izvajalec poklicne kvalifikacije za varilce. V nadaljevanju objavljamo evidenĉno
prijavnico za nekatere osnovne teĉaje varjenja. Takoj, ko bomo imeli prijavljenih 8 kandidatov, se bomo
dogovorili za termin izvedbe.
Sklad za izobraţevanje delavcev pri s.p. Maribor
EVIDENČNA PRIJAVNICA
Naziv firme _________________________________________________________________________
Naslov _____________________________________________________________________________
Kontaktna oseba _____________________________________________________________________
Telefon _______________________________________ Davĉna številka _______________________
prijavljam na osnovni teĉaj (ustrezno oznaĉiti):
TEČAJ PLEMENITEGA VARJENJA
TEČAJ ROČNEGA OBLOČNEGA VARJENJA
TEČAJ VARJENJA PO MIG/MAG POSTOPKU
TEČAJ VARJENJA PO TIG POSTOPKU
naslednje udeleţence:
1. ___________________________________________ GSM ________________________
2. ___________________________________________ GSM ________________________
3. ___________________________________________ GSM ________________________
Datum: Ţig in podpis
delodajalca:
Prijavnico pošljite na Obmoĉno obrtno-podjetniško zbornico Ruše, Jamnikova ulica 2, 2342 Ruše, faks: (02) 66
10 351, e-mail: tatjana.kocmut@ozs.si ali vesna.fliser@ozs.si.
STROKOVNI SEJMI V ORGANIZACIJI SEKCIJ
V nadaljevanju vas obvešĉamo o dveh v tem trenutku aktualnih strokovnih sejmih, ki jih je razpisala Sekcija
frizerjev in kozmetikov pri Obmoĉni obrtno-podjetniški zbornici Maribor. Oba v nadaljevanju navedena sejma bo
organizirala turistiĉna agencija EVROPA TRANS iz Maribora. Glede na doloĉila novega Pravilnika delodajalec
najprej poravna stroške ogleda sejma, nato pa na Sklad naslovi vlogo za vraĉilo stroškov izobraţevanja.
1. BEAUTY FORUM 2009 – MÜNCHEN, 24. – 25.10.2009
Mednarodni jesenski sejem kozmetike z mednarodnim forumom in prodajo kozmetiĉnih proizvodov, je
namenjen ĉlanom sekcije frizerjev in kozmetikov. Datum potovanja: 24.–25.10.2009 (sobota in nedelja). Cena
potovanja: 145,00 € pri udeleţbi min. 40 oseb.. TA Evropa trans sprejema prijave do zasedbe prostih mest oz.
20 dne pred odhodom.
2. HAIR & STYLE MANAGEMENT – STUTTGART, 22. – 23.11.2009
Tudi ta sejem frizerstva, kozmetike, mode s tekmovanjem, predvsem pa kot prodajni sejem, je namenjen
ĉlanom sekcije frizerjev in kozmetikov. Datum potovanja: 22.–23.11.2009 (sobota in nedelja). Cena
potovanja: 139,00 € pri udeleţbi min. 45 oseb. DOPLAĈILO: sejemska vstopnica – cena bo javljena naknadno.
TA Evropa trans sprejema prijave do zasedbe prostih mest oz. 20 dni pred odhodom.
Sklad za izobraţevanje delavcev pri s.p. Maribor
PRIJAVNICA
Naziv firme _________________________________________________________________________
Naslov _____________________________________________________________________________
Kontaktna oseba _____________________________________________________________________
Telefon _______________________________________ Davĉna številka _______________________
prijavljam na ogled strokovnega sejma (oznaĉite s kriţcem):
BEAUTY FORUM 2009 – MÜNCHEN
HAIR & STYLE MANAGEMENT – STUTTGART
naslednje udeleţence:
1. ___________________________________________ GSM ________________________
2. ___________________________________________ GSM ________________________
3. ___________________________________________ GSM ________________________
Datum: Ţig in podpis
delodajalca:
Prijavnico pošljite na EVROPA TRANS, d.o.o., Glavni trg 17b 2000 MARIBOR ; po fax-u: 02 25 26 754 ali po
elektronski pošti info@evropa-trans.si do navedenih rokov za posamezen sejem.
Iz Uradnih listov
Uradni list RS, št. 42/2009:
- Zakon o delnem povraĉilu nadomestila plaĉe (ZDPNP)
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih druţbah (ZGD-1C)
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije (ZJShemRS-A)
Uradni list RS, št. 44/2009:
- Uredba o omejitvah in prepovedih zaposlovanja in dela tujcev
Uradni list RS, št. 46/2009:
- Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o cestninskih cestah in cestnini
- Pravilnik o podrobnejših merilih za ugotavljanje okoljske škode
- Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izpolnjevanju enotne upravne listine, elektronskem
poslovanju s Carinsko upravo Republike Slovenije in o drugih obrazcih, ki se uporabljajo v carinskih postopkih
- Seznam izdanih tehniĉnih smernic
- Spremembe in dopolnitve Cenika cestnine za uporabo cestninskih cest
Uradni list RS, št. 47/2009
- Pravilnik o obrazcu za napoved za odmero davka na promet nepremiĉnin
- Pravilnik o usposabljanju za spremljevalce izrednih prevozov
- Pravilnik o spremembah Pravilnika o uĉinkoviti rabi energije v stavbah
Uradni list RS, št. 48/2009
- Uredba o dopolnitvah Uredbe o doloĉitvi carinskih uradov v Republiki Sloveniji, njihovem sedeţu in krajevni
pristojnosti
- Uredba o spremembah Uredbe o objavah v postopkih zaradi insolventnosti
- Pravilnik o doloĉitvi cen tiskovin, obrazcev in tablic
- Pravilnik o dopolnitvi in spremembah Pravilnika o naĉinu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in
opredmetenih osnovnih sredstev
- Seznam standardov, ob uporabi katerih se domneva, da je proizvod varen v skladu z Zakonom o splošni
varnosti proizvodov
- Aneks k Skupnemu sporazumu o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja ZAMP kot javno
priobĉitev pri poslovni dejavnosti
Uradni list RS, št. 49/2009:
- Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o vsebini, naĉinu in postopku pridobitve temeljne
kvalifikacije za voznike motornih vozil v cestnem prometu
- Seznam standardov, katerih uporaba ustvari domnevo o skladnosti proizvoda z zahtevami Pravilnika o tlaĉni
opremi (Uradni list RS, št. 15/02, 47/02, 54/03, 114/03 in 138/06)
- Seznam standardov, katerih uporaba ustvari domnevo o skladnosti enostavnih tlaĉnih posod z zahtevami
Odredbe o enostavnih tlaĉnih posodah (Uradni list RS, št. 11/02 in 138/06)
- Pravila o postopku za izvajanje Uredbe (ES) št. 1775/2005 o pogojih za dostop do prenosnega omreţja
zemeljskega plina
- Pravilnik o elektronskem podpisovanju in vlaganju pisanj v postopkih zaradi insolventnosti
Ur. list RS, št. 58/2009:
- Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti cestnega prometa – zaĉne veljati 11.08.2009
Ur. list RS, št. 59/2009:
- Zakon o jamstveni shemi RS za fiziĉne osebe
Ur. list RS, št. 60/2009:
- Pravilnik o upravljanju veĉstanovanjskih stavb
Dobro je vedeti …
Imate teţave s plaĉilno disciplino? Ponujamo vam rešitev – brezplaĉna prijava na spletni strani:
http://www.izterjevalec.si
UČINKOVITO REŠEVANJE PROBLEMOV V EVROPI - SOLVIT
Ţiveti, delati ali študirati v kateri koli drţavi EU po Vaši izbiri, je temeljna pravica EU. Tudi podjetja imajo pravico
do ustanavljanja, opravljanja storitev in poslovanja kjer koli v EU. Vendar je vĉasih, zaradi pomanjkanja
informacij, razliĉnih razlag prava EU s strani organov javne uprave, kot tudi napak oziroma nesporazumov, te
pravice teţko uţivati. Poleg tega lahko dodatne ovire nastanejo tudi takrat ‚ kadar drţavljan ali podjetje posluje z
organi javne uprave v drugi drţavi, v drugem jeziku in z razliĉnimi upravnimi praksami.
Za premagovanje teh teţav je EU ustanovila sistem SOLVIT. Sistem SOLVIT je uporabniku prijazna storitev je
in brezplačna, namenjena pomoĉi drţavljanom in podjetjem v EU pri hitrem in praktiĉnem reševanju problemov
na notranjem trgu. Sistem SOLVIT sestavlja mreţa 30 centrov, ki medsebojno sodelujejo pri reševanju
konkretnih primerov, ki nastanejo zaradi napaĉne uporabe prava EU s strani organov javne uprave. Centri
SOLVIT delujejo v vseh drţavah ĉlanicah EU, kot tudi na Islandiji, v Lihtenštajnu ter na Norveškem.
Sistem SOLVIT je bil ustanovljen julija 2002 in od takrat število njegovih uporabnikov vedno bolj narašĉa.
SOLVIT je uspel rešiti 78 % njihovih problemov.
SOLVIT LAHKO POMAGA:
- pri ĉezmejnih problemih,
- ki nastanejo zaradi napaĉne uporabe prava EU,
- kar vkljuĉuje organe javne uprave na drţavni, regionalni ali lokalni ravni.
Kontaktni podatki so na voljo na: ec.europa.eu/solvit ali pri sluţbi Europe Direct na brezplaĉni tel. št. 00 800 6
7 8 9 10 11.
Novice po dejavnostih
Sekcija prevoznikov
VOZNIKI – PREVOZ BLAGA
10. SEPTEMBER – NOVI POGOJI
Z dnem 10.09.2009 stopijo v veljavo (v vseh drţavah EU) zahteve o pridobitvi temeljne kvalifikacije in rednega
usposabljanja voznikov tovornih vozil (zahtevane kategorije vozniških dovoljenj: C1, C1+E, C ali C+ E). To
pomeni, da morajo vozniki do tega datuma poskrbeti, da jim na upravni enoti (kjerkoli, kjer izdajajo vozniška
dovoljenja) v vozniško dovoljenje vpišejo kodo (Evropske unije »95«). S to kodo bodo dokazovali svojo
usposobljenost oz. pridobitev temeljne kvalifikacije.
Na upravni enoti bodo vpisali kodo na podlagi enega od naslednjih dokazil:
- certifikat NPK voznik/voznica v cestnem prometu – veljavnost kode je vpisana do 10.09.2014 (po
10.09.2009 se kvalifikacija voznika ne bo več pridobila preko sistema NPK) ALI
- potrdilo GZS ali OZS, da je bil voznik vpisan v uradno evidenco voznikov (upravne enote ţe
razpolagajo s podatki iz evidence, zato potrdilo ni obvezno) - veljavnost kode je vpisana do 10.09.2011
ALI
- potrdilo delodajalca, da je voznik na dan 03.08.2001 opravljal delo voznika (voznik to lahko dokazuje
tudi z vpisom v delavsko knjiţico) – veljavnost kode je vpisana do 10.09.2011 ALI
- vozniki, ki so zakljuĉili ustrezno srednje poklicno izobraţevanje (tri leta) in si pridobili poklic voznika
od 29.12.2006 dalje. Tak voznik bo moral za vpis kode v vozniško dovoljenje predloţiti ustrezno
spriĉevalo šole oz. organizacije, kjer je zakljuĉil šolanje (koda se takim voznikom vpiše z veljavnostjo 5
let od dneva zakljuĉka izobraţevanja) ALI
- Od 10.09.2009 dalje: Spričevalo o pridobitvi temeljne kvalifikacije – koda bo vpisana za dobo 5 let
od dneva pridobitve temeljne kvalifikacije.
Pridobitev certifikata NPK:
s pisnim preverjanjem kandidat se udeleţi izpita, kjer dokazuje svoja znanja in strokovno
usposobljenost. (cena: 131,45 EUR)
s potrjevanjem (kandidatu ni potrebno opravljati izpita) - certifikat se pridobi na podlagi ustreznih
dokazil:
o dokonĉano osnovno šolo in
o veljavno vozniško dovoljenje B ali C ali D ali E kategorije in
o potrdilo o opravljenem preizkusu strokovne usposobljenosti za odgovorno osebo v cestnem
prometu (pri podjetju Interesu d.o.o.).
ali
o veljavno vozniško dovoljenje B ali C ali D ali E kategorije in
o uspešno konĉan izobraţevalni program VOZNIK (Srednje poklicno izobraţevanje po letu
1991/92).
Cena potrjevanja znaša 106,41 EUR.
Pomembno:
Zavod za zaposlovanje je 22.05.2009 objavil razpis »Znanje uresniĉenje sanje«. V okviru tega razpisa Zavod
povrne sredstva za priprave na postopke ugotavljanja in potrjevanja NPK in samo preverjanje in
potrjevanje NPK. Limit je 600 EUR. Fiziĉna oseba udeleţbo plaĉa sama, nato pa ta sredstva dobi povrnjena.
Za voznike, ki se bodo odloĉili za NPK, bo za vso potrebno dokumentacijo za vraĉilo vplaĉanega zneska
poskrbela Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije.
Za pridobitev NPK za voznik/voznica v cestnem prometu, smo na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije 04.
septembra 2009 organizirali še termin preverjanja.
Na preverjanje se vozniki prijavijo z vlogo oz. prijavnico,ki jo lahko dobite na naši spletni strani www.ozs.si in jo
skupaj s prilogami pošljete na naš naslov: OZS, Celovška 71, 1000 Ljubljana.
Teden dni pred preverjanjem bomo organizirali pripravljalni seminar, ki bo voznikom v pomoĉ na preverjanju.
Vse dodatne informacije dobite pri Mojci Poje, tel. 01/5830 520, ali po elektronski pošti mojca.poje@ozs.si.
Podaljšanje veljavnosti kode:
Redno usposabljanje je obvezno in ga bodo morali vozniki opraviti pred iztekom veljavnosti kode. Izvajalo se bo
v obliki obiskovanja obveznega tečaja oziroma seminarja (teoretiĉni in praktiĉni del) in ne zahteva
preverjanja znanja. Namen rednega usposabljanja voznikov je, da se seznanijo z novosti s podroĉja cestnega
prometa (npr. zakonodaja, tehniĉne novosti ipd..).
Vozniki bodo lahko podaljšali veljavnost kode za naslednjih 5 let, ĉe bodo (pred iztekom veljavnosti kode)
opravili redno usposabljanje v trajanju:
- dvakrat po sedem ur (skupaj: 14 ur) – ĉe ima voznik vpisano kodo za 2 leti;
- petkrat po sedem ur (skupaj: 35 ur) – ĉe ima voznik vpisano kodo za 5 let.
Tujci:
Upravne enote ne bodo vpisovale kode v tuja vozniška dovoljenja (tujec lahko z veljavnim vozniškim
dovoljenjem v RS vozi vozilo ustrezne kategorije eno leto od zaĉetka prebivanja, nato pa mora tuje vozniško
dovoljenje zamenjati za slovensko). Vozniki bodo lahko na upravni enoti zaprosili za izdajo izkaznice o
vozniških kvalifikacijah.
Kateri vozniki ne potrebujejo vpisa kode v vozniška dovoljenja?
Obveznosti pridobitve temeljnih kvalifikacij in rednega usposabljanja so oprošĉeni vozniki:
– vozil, ki jih uporabljajo slovenska vojska, policija, civilna zašĉita ali gasilci;
– vozil, na katerih se opravljajo preizkusne (testne) voţnje za tehniĉne izboljšave, popravila ali
vzdrţevanje novih ali obnovljenih vozil, ki še niso bila dana v uporabo;
– vozil, ki se uporabljajo v nujnih primerih ali so namenjena za reševalne akcije (tudi vozniki vozil za
prevoz poškodovanih oziroma pokvarjenih vozil);
– vozil, ki se uporabljajo za uĉne ure voţnje za osebe, ki ţelijo pridobiti vozniško dovoljenje ali spriĉevalo
o pridobitvi kvalifikacij in rednem usposabljanju;
– vozil, ki prevaţajo material in opremo, ki ju voznik uporablja pri svojem delu, ĉe voţnja tega vozila ni
voznikova glavna dejavnost;
– vozil, ki se uporabljajo za lastne in osebne potrebe.
NACIONALNA POKLICNA KVALIFIKACIJA
Poklicne kvalifikacije NPK voznik v cestnem prometu se z 9. septembrom 2009 iztekajo. "Novi" poklicni vozniki
si bodo po tem datumu morali pridobiti TEMELJNO KVALIFIKACIJO.
Rad bi vas informirali, da tudi v Formuli Maribor izvajajo izpite in sicer termin je 5. september 2009.
Prijava in ostale informacije:
Formula, Zavod za izobraţevanje Maribor, Zagrebška cesta 29, 2000 MARIBOR, telefon: +386 2 460 13 70,
faks: +386 2 460 13 70, GSM: 051 229 029 – Joţe Breznik, e-pošta: info@formula.si
VRAČILO TROŠARINE CESTNIM PREVOZNIKOM
OZS in GZS sta po povišanju trošarin za pogonska goriva predlagali, da se v skladu z evropskimi pravili
omogoĉi vraĉanje trošarine. Na predlog Vlade je parlament sprejel zakon, ki omogoĉa vraĉanje dela trošarine
za goriva, ki so jih uporabila vozila za komercialne namene. Minister za finance pa je sprejel pravilnik o vraĉanju
trošarine.
V skladu z evropskim pravnim redom in slovensko zakonodajo je tako omogoĉeno vraĉilo trošarine tistim
gospodarskim subjektom, ki opravljajo dejavnost prevaţanja blaga in potnikov. Pri tem je pomembno poznati
predpise, ki so osnova za to vraĉilo (v prilogi). Povzemamo najbolj pomembne informacije v zvezi z tem:
- v skladu z EU normami imajo pravico do vraĉila dela preveĉ plaĉane trošarine tisti gospodarski subjekti,
ki opravljajo prevoze blaga z vozili od 7,5 t najveĉje dovoljene mase in prevoze potnikov nad 8 oseb;
- vraĉilo trošarine se uveljavlja na podlagi pisnega zahtevka (predpisanega obrazca), ki se vloţi pri
carinskem organu s prilogami (raĉuni);
- raĉuni o nakupu goriva morajo poleg ostalih podatkov vsebovati identifikacijo toĉilnega mesta, vrsto,
koliĉino in ceno goriva, datum polnjenja ter registrsko številko vozila;
- upraviĉenec za povraĉilo dela trošarine mora voditi evidenco o vozilih kjer beleţi doloĉene podatke o
vozilih, o velikosti rezervoarjev za pogonsko gorivo, o povpreĉni porabi goriva ter druge predpisane
podatke (ni predpisana - predlog v priponi);
- upraviĉenci, ki imajo interno pretakališĉe goriva (svoje ĉrpalke) morajo voditi za to primerne evidence;
- carinski organ odloĉi o zahtevku v 30 dneh in izvede plaĉilo v 15 dneh po vroĉitvi odloĉbe o vraĉilu;
- vraĉilo trošarine se prviĉ izvede za julij 2009;
- obrazce za vraĉilo trošarine s prilogami se posreduje na Carinske urade (10) na obmoĉjih kjer imajo
prevozniki sedeţ poslovanja (http://www.carina.gov.si/si/kontakt/)
- vraĉilo trošarine ni mogoĉe zahtevati za plaĉila z gotovino.
OZS in GZS sta se ţe dogovorili z Ministrstvom za finance, da bodo prouĉili moţnost, da tisti prevozniki, ki na
internih pretakališĉih polnijo gorivo, ne bodo potrebovali overitve merilnih naprav s strani ministrstva pristojnega
za meroslovje.
Prispevek s Pravilnikom in obrazci si lahko ogledate na spletni strani OZS :
http://www.ozs.si/prispevek.asp?IDpm=3159&ID=18058
PREVOZI V NEMČIJI Z HLADILNIKI, KI IMAJO V HLADILNIH SISTEMIH OBARVANO GORIVO
Ministrstvo za finance Republike Slovenije je nemškemu zveznemu ministrstvu za finance posredovalo dopis v
katerem jih obvešĉa, da slovenski prevozniki lahko uporabljajo oznaĉene energente v hladilnih sistemih svojih
prevoznih sredstev.
Ker smo imeli informacije, da nemški nadzorni organi pri kontroli slovenskih prevoznikov z hladilniki, ne
dovoljujejo uporabo oznaĉenih energentov v napravah za hlajenje, je slovenska drţava na našo pobudo
obvestila nemško, da je to pri nas dovoljeno in bi tako morali to dovoljevati slovenskim prevoznikom v
mednarodnih prevozih tudi v Nemĉiji.
Odgovor nemškega ministrstva vam bomo posredovali takoj po prejemu.
V BOLGARIJI ODPRAVLJENA OMEJITEV 200 L GORIVA
Prejeli smo obvestilo, da je z 16.06.2009 odpravljena omejitev glede koliĉine goriva za komercialna cestna
vozila v Republiki Bolgariji. Tako je mogoĉe vstopati na ozemlje Bolgarije brez omejitev koliĉine goriva, ki je v
standardnih (tovarniško) vgrajenih rezervoarjih komercialnih cestnih vozil.
Sekcija avtoserviserjev
25-LETNICA SEKCIJE AVTOSERVISERJEV
25-letnica sekcije avtoserviserjev OZS bo v nedeljo, 27.09.2009 na Vranskem, Center varne voţnje AMZS.
Ĉlani skupšĉine sekcije so pozdravili organiziranje prireditve ob 25-letnici sekcije kot prireditev, kjer se bodo
sreĉali s stanovskimi kolegi, se druţili in imeli piknik ter kar nekaj spremljevalnih dogodkov, o katerih bomo še
obvešĉali. Ker je 60% ĉlanov druţinskih firm, je prireditev organizirana tako, da bo vsak od druţinskih ĉlanov
nekaj našel zase in da bodo lahko prisotni tudi druţinski ĉlani!
Da bomo prireditev laţje organizirali, bomo zbirali prijave, prijavljenim ĉlanom pa nudili tudi nekaj ugodnosti.
Tako bo OOZ Pesnica iz svojih sredstev krila za vsakega prijavljenega ĉlana sekcije 2,00 EUR k organizaciji in
izvedbi celotne prireditve, ĉlan pa za to dobi zastonj malico, brezplaĉen vstop na prireditev, voţnjo na poligonu,
pester zabavni program in še …
Prijave zbira OOZ Pesnica na tel. št. 02/653-1331.
Sekcija gostincev
2. NACIONALNA BORZA DELA V GOSTINSTVU IN TURIZMU
Vabimo vas na 2. nacionalno borzo dela v gostinstvu in turizmu, ki bo potekala v sredo, 21.10.2009 v
hotelu Habakuk v Mariboru in bo izvedena v okviru 56. Gostinsko-turistiĉnega zbora Slovenije, ki ga vsako leto
obišĉe preko 5000 obiskovalcev. Na njem sodelujejo tudi dijaki zakljuĉnih letnikov srednjih šol za gostinstvo in
turizem v Sloveniji ter študentje višjih strokovnih šol za gostinstvo in turizem.
V kolikor vas zanima sodelovanje na 2. nacionalni borzi dela v gostinstvu in turizmu vas prosimo, da se prijavite
najkasneje do 14.8.2009 na naslov: borzadela.mg@gov.si ali po faxu: 02 234 10 50 ali na naslov: MG,
Direktorat za turizem, Trubarjeva 11, 2000 Maribor. Vsa dodatna pojasnila v zvezi z 2. nacionalno borzo dela v
gostinstvu in turizmu vam bomo z veseljem posredovali na tel. št.: 02/ 234 10 34 (Jasna Radiĉ) ali na
elektronskem naslovu: jasna.radic@gov.si ali na elektronskem naslovu: turizem.mg@gov.si.
MEDNARODNI ZAPOSLITVENI SEJEM
Prav tako vas ob tej priloţnosti Zavod RS za zaposlovanje vabi na Mednarodni zaposlitveni sejem, ki se bo
odvijal naslednji dan, to je 22.10.2009 med 10. in 14. uro v prostorih Univerzitetnega športnega centra Leona
Štuklja, na Koroški cesti 130 v Mariboru. Na omenjenem zaposlitvenem sejmu bo poseben poudarek
namenjen dejavnosti gostinstva in turizma in bo v ta namen na sejmu organizirana posebna »Gostinsko-
turistiĉna ulica«, na kateri boste lahko prav tako brez plaĉila predstavili svoje zaposlitvene potrebe. Na sejem bo
vabljenih okrog 3.000 iskalcev zaposlitve razliĉnih usmeritev. Razstavljavci boste na sejmu imeli na razpolago
stojnico opremljeno z nazivom razstavljavca, dovodom elektriĉne energije in dostopom do brezţiĉnega
Interneta.
V kolikor vas zanima sodelovanje na mednarodnem zaposlitvenem sejmu, vas prosimo, da se prijavite
priloţeno prijavnico Zavoda RS za zaposlovanje, ki jo posredujte najkasneje do 14.08.2009 na naslov:
alenka.pecovnik@ess.gov.si ali po faxu: 02 840-21-20 ali na naslov: Zavod RS za zaposlovanje, Gregorĉiĉeva
37, 2000 Maribor. Vsa dodatna pojasnila v zvez z mednarodnim zaposlitvenim sejmom vam bosta posredovali
Alenka Peĉovnik (tel.: 02/84-02-112, 041/318-481, alenka.pecovnik@ess.gov.si) in Mirica Zver (tel.: 02/23-57-
661, 051/398-313, mirica.zver@ess.gov.si ).
PRAVILNIK O KATEGORIZACIJI NASTANITVENIH OBRATOV
Sporoĉamo vam, da je na spletnih straneh Ministrstva za gospodarstvo objavljen nov, drugi predlog
sprememb kategorizacijskih listov Pravilnika o kategorizaciji nastanitvenih obratov.
Spletna stran:
http://www.mg.gov.si/fileadmin/mg.gov.si/pageuploads/razpisi/JN/DT/2._predlog_sprememb_pravilnika-
KL-29.5.09.doc
Sekcija elektronikov
USPOSABLJANJE MEHATRONIKOV
Sodelavci Inštituta za robotiko se ţelimo aktivno vkljuĉiti v pomoĉ delovnim organizacijam v ĉasu finanĉne krize.
V našem delovanju smo tako nabrali izkustva-pouĉevanja in razvijanja strokovnih vešĉin zaposlenim s ciljem
dvigniti nivo izobrazbe in strokovno usposobiti zaposlene v elektro in kovinsko predelovalni industriji.
Ponujamo vam teĉaj Osnove mehatronike, ki zdruţuje interdisciplinarna znanja strojništva, elektrotehnike,
raĉunalništva in avtomatizacije. Zahtevnost e-pouĉevanja smo prilagodili nivoju poklicne in višje izobrazbe
zaposlenih vzdrţevalcev, tehnikov, organizatorjev proizvodnje,...
Vse nadaljnje informacije: Prof. Dr. Karel Jezernik, Fakulteta za elektrotehniko, raĉunalništvo in informatiko,
Smetanova 17, 2000 Maribor, tel.: 2/220-7300, e-pošta: karel.jezernik@uni-mb.si, http://www.ro.feri.uni-mb.si
Sekcija gradbincev
NAČRT ORGANIZACIJE GRADBIŠČA
Naročilo za izdelavo Načrta organizacije gradbišča je obveznost investitorja. Izdelava Načrta organizacije
gradbišča je obveznost izvajalca, ki ga izbere investitor. Načrt organizacije gradbišča mora biti izdelan pred
pričetkom gradnje.
Investitor mora zagotoviti naĉrt organizacije gradbišĉa. V praksi investitorji te svoje dolţnosti ne poznajo, hkrati
tudi izvajalci izdelavo naĉrta jemljejo kot svojo dolţnost. Torej naĉrt organizacije gradbišĉa je dolţan naroĉiti
investitor izvajalcu. Seveda lahko izvajalec za to zahteva plaĉilo.
Kadar ima investitor sklenjenih veĉ pogodb za izvajanje del na gradbišĉu, za izdelavo naĉrta izbere enega od
izvajalcev, obiĉajno je to gradbeni izvajalec. Za izdelavo naĉrta ima najveĉ znanja, izkušenj in najveĉ potrebuje
naĉrt zaradi narave svojega dela. Vsebino tako tudi prilagodi svoji mehanizaciji (prevozna sredstva, ţerjavi).
V primeru, kadar je sklenjenih veĉ pogodb, mora investitor izmed vseh odgovornih vodij (posameznih) del
doloĉiti tudi odgovornega vodjo gradbišĉa. Smiselno je, da imenuje za vodjo gradbišĉa osebo istega izvajalca,
ki je pripravil naĉrt. Izvajalec, podizvajalci oziroma vsi izvajalci, ĉe je pogodb veĉ, so nato dolţni organizirati
svoje delo v okviru izdelanega naĉrta. Izdelan naĉrt potrdi investitor.
Naĉrt organizacije gradbišĉa je potreben za organizacijo gradnje, za katero je bilo izdano gradbeno dovoljenje
(sedaj je potreben tudi za gradnjo manj zahtevnega objekta).
Načrt ni potreben:
- za gradnjo v lastni reţiji,
- za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov,
- pri gradnji objektov posebnega pomena za obrambo drţave,
- pri gradnji objektov (varnost, carina, inšpekcijski nadzor) na mejnih prehodih,
- pri gradnji objektov za zaradi neposredno grozeĉih naravnih in drugih nesreĉ ali za prepreĉitev,
zmanjšanje posledic nesreĉ.
Kadar naĉrt organizacije gradbišĉa ni potreben, mora biti gradbišĉe pred priĉetkom gradnje ustrezno ograjeno
oziroma zavarovano. Ograja je v teh primerih lahko:
- trak,
- mreţa,
- opozorilni trak ali
- ustrezno oznaĉeno obmoĉje.
Ograditev ni potrebna pri gradnji nezahtevnih ali enostavnih objektov.
Naĉrt organizacije gradbišĉa mora biti izdelan v skladu z gradbenim dovoljenjem in varnostnim naĉrtom, kadar
je le-ta predpisan (glej poglavje 11/2.19 Varnostni naĉrt). Ker se naĉrt organizacije gradbišĉa in varnostni naĉrt
vsebinsko v veliki meri podvajata, se lahko izdela vsebinsko enovit naĉrt ureditve gradbišĉa. Oziroma, kot je
doloĉeno v Pravilniku o projektni dokumentaciji (Ur.l. RS, št. 55/08), so lahko sestavni de! projekta za izvedbo
PZl tudi naĉrti z risbami in ureditvijo gradbišĉa, ki vsebuje vse podatke o potrebni infrastrukturi gradbišĉa (npr.
komunikacijske poti, komunalni prikljuĉki, skladišĉa, deponije, delavnice, prostori za delavce) ter druge podatke,
pomembne za opis vpliva gradbišĉa na okolico.
Risbe in ureditev gradbišĉa so lahko namesto sestavnega dela naĉrtov PZl sestavina varnostnega naĉrta, ki je
obvezni elaborat projekta za izvedbo, PZl. V takšnem elaboratu so zajeti organizacija gradbišĉa, pogoji ureditve
gradbišĉa iz gradbenega dovoljenja, varnost in varovanje. Izdela ga koordinator za varnost pri delu in pri tem
sodeluje z izvajalcem.
Sekcija steklarjev
Sekcija steklarjev je pripravila okvirni cenik steklarskih del. Ogledate si ga lahko na spletni strani OZS in sicer:
http://www.ozs.si/prispevek.asp?IDpm=713 oz. ga lahko naroĉite na sedeţu zbornice Pesnica, tel. 02/653-
1331.
Prijave – odjave julij 2009:
Prijave:
- LORBEK Marina Marija s.p., Posredništvo in prodaja, Šentilj, prostovoljni ĉlan,
- SKUPEK Peter s.p., Okrepĉevalnica, Poliĉki Vrh, Jarenina,
- VRECL Andrej s.p., Urejanje okolja in ĉistilni servis, Šentilj,
- JAKOFĈIĈ Gregor s.p., Mizarski servis, Ciringa, Kungota,
- HANŢIĈ Erlend s.p., Gostinski obrat na nogometnem igrišĉu Jarenina, Jarenina,
- GRIL Leon s.p., Gradbene storitve in prevozi, GRIL TIM, Sp. Vrtiĉe, Kungota,
- KERETS Nataliia s.p., Gostinstvo, Šentilj,
- FERK Damir s.p., Zavarovalno zastopanje, Šentilj,
- FRAS Stanislav s.p., Zakljuĉna gradbena dela, Selnica ob Muri, Ceršak,
- PEĈENIK Andrej s.p., Slikopleskarstvo in fasaderstvo, Zg. Kungota,
- BEZJAK Damijan s.p., Obdelava kovin, Vranji Vrh, Sladki Vrh,
Odjave:
- LAVRENĈIĈ JECELJ Jelka s.p., Obdelava kovin, Pesnica,
- SLEKOVEC Marija s.p., Moško in ţensko frizerstvo, Sladki Vrh,
- RISTIĆ Andrej s.p., Prevozništvo, Ceršak,
- FERK Boris s.p., Urejanje okolja, Selnica ob Muri, Ceršak,
- ŢERJAV Klemen s.p., Optima mont storitve, Jakobski Dol,
Spremembe:
- IZOELEKTRO d.o.o., Pesnica pri Mariboru – preselitev sedeţa na OOZ Maribor,
- DUMIDA d.o.o., Sp. Dobrenje, Pesnica – preselitev sedeţa na OOZ Ljubljana Viĉ.